Na vsebino
EN

018-212/2015 Dom upokojencev Ptuj

Številka: 018-212/2015-4
Datum sprejema: 7. 10. 2015

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Tadeji Pušnar, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »ADAPTACIJA KOPALNIC NA OBJEKTU ABC DOMA UPOKOJENCEV PTUJ«, na podlagi pritožbe Dejana Dokla, Kraigherjeva ulica 30, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Dom upokojencev Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: naročnik), dne 7.10.2015

odločila:

Pritožba z dne 20.9.2015 se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.8.2015 na Portalu javnih naročil pod številko objave JN5630/2015 objavil obvestilo o javnem naročilu »Adaptacija kopalnic na objektu ABC Doma upokojencev Ptuj«.

Pred izbiro najugodnejše ponudbe je vlagatelj v okviru konkretnega postopka javnega naročanja vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik po opravljenem predhodnem preizkusu zaradi umanjkanja procesnih predpostavk s sklepom, številka JN0001/2015-0001 z dne 16.9.2015, zavrgel.

Vlagatelj je zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo vložil pritožbo z dne 20.9.2015. V njej navaja, da ZPVPJN v drugem odstavku 6. člena med zagovorniki javnega interesa določa organ, pristojen za preprečevanje korupcije. Vlagatelj dalje citira določbe 4., prvega odstavka 13. in prvega odstavka 23. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010; v nadaljevanju: ZIntPK), s čimer po vsebini smiselno izpodbija naročnikovo odločitev o umanjkanju vlagateljeve aktivne legitimacije. V nadaljevanju vlagatelj podaja trditve, uperjene zoper naročnikovo odločitev o neobstoju ostalih procesnih predpostavk.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu s 55. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

V obravnavani zadevi se je med vlagateljem in naročnikom kot sporno izpostavilo vprašanje o (ne)obstoju procesnih predpostavk za meritorno obravnavo zahtevka za revizijo.

Naročnik je namreč v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo, opravljenega v skladu s 26. členom ZPVPJN, uvodoma ugotovil, da je vlagatelj omenjeno pravno sredstvo po lastni navedbi vložil kot »zagovornik javnega interesa – s skrito identiteto«. Ob tako ugotovljenem dejstvu (ki ga vlagatelj s pritožbo ni izpodbijal), je naročnik po presoji Državne revizijske komisije pravilno zaključil, da aktivna legitimacija vlagatelja za uveljavljanje pravnega varstva v konkretnem postopku javnega naročanja ni podana.

Svojo odločitev je naročnik pravilno oprl na določbo 14. v povezavi s 6. členom ZPVPJN, ki v prvem odstavku določa, da lahko v postopku javnega naročanja pravno varstvo javnega interesa uveljavljajo t.i. zagovorniki javnega interesa. Mednje je v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN šteti (le) ministrstvo, pristojno za javna naročila, Računsko sodišče Republike Slovenije, organ, pristojen za varstvo konkurence, in organ, pristojen za preprečevanje korupcije. Ker vlagatelj upoštevaje drugi odstavek 6. člena ZPVPJN ne sodi v krog taksativno določenih pravnih subjektov, ki lahko kot zagovorniki javnega interesa v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN uveljavljajo pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, je naročnik vlagatelju (ki je zahtevek za revizijo vložil kot zagovornik javnega interesa) v konkretni zadevi utemeljeno odrekel aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo.

Upoštevaje dejstvo, da ne sodi med pravne subjekte, ki lahko v postopkih javnega naročanja kot zagovorniki javnega interesa uveljavljajo pravno varstvo javnega interesa, vlagatelj ni oproščen plačila takse za predrevizijski in revizijski postopek, kot to zmotno meni sam. Tudi v kolikor je vlagatelj zahtevek za revizijo (ali kakršnokoli drugo vlogo) vložil (tudi) na Komisijo za preprečevanje korupcije, ki je v okviru pravnega varstva v postopkih javnega naročanja lahko aktivno legitimirana kot zagovornik javnega interesa, to še ne pomeni, da je zato vlagatelj aktivno legitimiran kot zagovornik javnega interesa.

Nadalje Državna revizijska komisija pritrjuje zaključku naročnika, da vlagateljeva aktivna legitimacija za vložitev zahtevka za revizijo (enako kot po drugi) ni podana niti po prvi alineji prvega odstavka 14. člena ZPVPJN. Vlagatelj namreč ni oddal pravočasne ponudbe, niti ne opravlja dejavnosti, potrebne za izvedbo javnega naročila, zato ni izkazal interesa za dodelitev naročila.

Pri tem Državna revizijska komisija pripominja še, da določbe 4., prvega odstavka 13. in prvega odstavka 23. člena ZIntK, ki jih zgolj v prepisu teksta zakonske dikcije (brez sočasnega zatrjevanja konkretnih dejstev) v pritožbi navaja vlagatelj, niso v pravno relevantni zvezi z ugotavljanjem aktivne legitimacije v okviru pravnega varstva v postopkih javnega naročanja. Državna revizijska komisija se zato do omenjenih zakonskih določb ni posebej opredeljevala.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnikova ugotovitev o umanjkanju vlagateljeve aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo pravilna. Ob dejstvu, da morajo biti za vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo kumulativno izpolnjene vse, v 26. členu ZPVPJN določene procesne predpostavke, že morebitno umanjkanje zgolj ene od njih terja zavrženje zahtevka za revizijo.

Čeprav naročnikove odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo morebitni obstoj ostalih procesnih predpostavk ne bi mogel spremeniti in zato nadaljnje ugotavljanje (ne)obstoja procesnih predpostavk ni bilo več potrebno, je naročnik kljub temu ugotavljal, ali je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil pravočasno. Naročnikovemu zaključku, da je bil zahtevek za revizijo v konkretnem primeru vložen prepozno, je vlagatelj po vsebini smiselno ugovarjal (zgolj) z navedbo prepisa teksta določb drugega in tretjega odstavka 6. člena ZPVPJN, ki se nanašata na zagovornika javnega interesa in določata roke, v katerih lahko slednji vloži zahtevo za pravno varstvo javnega interesa. Ker vlagatelj ni pravni subjekt, ki bi bil aktivno legitimiran kot zagovornik javnega interesa, sta določbi drugega in tretjega odstavka 6. člena ZPVPJN za ugotavljanje (ne)pravočasnosti vložitve zahtevka za revizijo v obravnavani zadevi irelevantni.

Glede na navedeno vlagatelj naročnikove odločitve o umanjkanju procesnih predpostavk in posledičnem zavrženju zahtevka za revizijo ni uspel izpodbiti, zato je Državna revizijska komisija v skladu s 55. členom ZPVPJN pritožbo vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 7.10.2015

Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Dom upokojencev Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, 2250 Ptuj,
- Dejan Dokl, Kraigherjeva ulica 30, 2250 Ptuj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran