Na vsebino
EN

018-050/2015 Splošna bolnišnica Izola

Številka: 018-050/2015-2
Datum sprejema: 17. 3. 2015

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »ravnanje z bolnišničnim perilom za obdobje štirih let« v zvezi s predlogom naročnika Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, Izola (v nadaljevanju: naročnik) za izdajo sklepa, da se kljub vloženemu zahtevku za revizijo vlagatelja Kemoteks Jadran, d. o. o., Dekani 3, Dekani (v nadaljevanju: vlagatelj) dovoli sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila, 17. 3. 2015

odločila:

Predlogu za izdajo sklepa, da se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila, se ne ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik je v zvezi z javnim naročilom (objava 26. 1. 2015 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN514/2015, in 29. 1. 2015 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2015/S 020-032610) prejel zahtevek za revizijo.

Naročnik je z vlogo št. PKO-190-P/15 z dne 10. 3. 2015 Državni revizijski komisiji predlagal, da izda sklep, da mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo »dovoli sklenitev pogodb oziroma pogodbe za zagotavljanje nakupa oziroma najema različnega bolnišničnega perila (delovne obleke, preklane srajce in komprese)«. Naročnik je navedel, da:
- je zahtevek za revizijo vložen pravočasno in je popoln,
- je sprejel sklep o zadržanju nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javna naročila do odločitve Državne revizijske komisije,
- nima svojega perila, temveč ga najema in tudi pere pri izvajalcu, ki je v hudih finančnih težavah oziroma v postopku prisilne poravnave, ta pa ga je 5. 3. 2015 obvestil, da obstaja velika verjetnost, da bosta pralnica in zato tudi naročnik ostala brez bolnišničnega perila,
- bolnišnica ne more in ne sme opravljati bolnišnične dejavnosti brez bolnišničnega perila in higienskih razmer, ki so ustrezne,
- zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati javna naročila, njegova izvedba pa je nujna tudi v obdobju, ko poteka postopek pravnega varstva, zato je nujno, da si bolnišnica do uspešnega zaključka javnega naročila zagotovi perilo na drugačen način,
- ne more dobiti perila iz najemnega razmerja, ki obstaja po sedaj veljavni pogodbi,
- situacija brez nakupa najnujnejših kosov bolnišničnega perila je nevzdržna in nedopustna.

Iz predložene dokumentacije sicer ni razvidno, ali je naročnik posredoval vlagatelju predlog (drugi odstavek 20. člena ZPVPJN), česa takega pa naročnik niti ni zatrjeval, vendar zaradi sprejete odločitve Državna revizijska komisija tega ni posebej ugotavljala in dodaja, da ne glede na morebitno vlagateljevo mnenje o naročnikovem predlogu to ne bi bilo ključno za rešitev zadeve.

Po preučitvi naročnikovih navedb je Državna revizijska komisija o naročnikovem predlogu odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je javno naročilo razdeljeno na šest sklopov (točka II.1.8 objav v povezavi s prilogami B), pri čemer so nekateri sklopi opisani na način, da je iz njih razvidno, da obsegajo le blago (sklopa 5 in 6) in da jih je zato mogoče opredeliti kot javno naročilo blaga v smislu 8. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), le storitev (sklopa 3 in 4) in da jih je zato mogoče opredeliti kot javno naročilo storitev v smislu 9. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 oziroma hkrati blago in storitev (sklopa 1 in 2). Državna revizijska komisija je glede na naročnikov predlog iz vloge št. PKO-190-P/15 z dne 10. 3. 2015 štela, da ji predlaga sprejem sklepa v zvezi s predmetom javna naročila, kot je opredeljen v sklopih 5 in 6.

Kot je še razvidno iz objav (točka II.1.4), naročnik izbira eno stranko, s katero bo sklenil okvirni sporazum za obdobje štirih let. Iz dokumentacije tako ne izhaja, da naročnik oddaja posamezna naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma, ko bi ne imel omejitev skleniti pogodbo (tretja alinea prvega odstavka 17. člena ZPVPJN), pač pa šele izvaja postopek javna naročanja, da bo lahko sklenil okvirni sporazum.

Četrti odstavek 20. člena ZPVPJN med drugim določa, da Državna revizijska komisija predlogu naročnika (za sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila) iz (prve alinee) prvega odstavka 20. člena ZPVPJN ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom. Prevladujoči interesi, povezani z obrambo in varnostjo, so tisti, ki so povezani z izvedbo obrambnega ali varnostnega programa, katerega del je javno naročilo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik predlog utemeljuje tako, da je sklep Državne revizijske komisije po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN potreben za sklenitev pogodbe, da bi bila lahko dejavnost, ki jo opravlja, še naprej nemotena, za to pa potrebuje tudi bolnišnično perilo. S tem naročnik po vsebini utemeljuje obstoj javnega interesa. Vendar zgolj obstoj javnega interesa še ne zadošča za to, da bi Državna revizijska komisija ugodila temu predlogu, saj mora pri tehtanju upoštevati še druge elemente, ki pa jih naročnik ni predstavil. Pri svojem odločanju po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija namreč uporabiti izjemo od pravila, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila, zato je na naročniku breme, da dokazano predstavi argumente, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom. Zgolj ugotovitev obstoja javnega interesa še ne bi bila odločilna za izdajo predlaganega sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN, saj bi v nasprotnem primeru pravilo iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila, ne imelo nobenega smisla.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik ni ne zatrjeval ne dokazoval, da je izdaja sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN edina možnost, da zagotovi bolnišnično perilo tudi v času, ko poteka postopek pravnega varstva. Državna revizijska komisija ocenjuje, da uporaba izjeme po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN ni utemeljena, če obstajajo druge možnosti, ki jih lahko doseže že naročnik brez intervencije Državne revizijske komisije.

Naročnik svojega predloga ne opravičuje s tem, da ne more ravnati niti po prvi alinei prvega odstavka 17. člena ZPVPJN in zagotoviti bolnišničnega perila, čeprav poteka postopek pravnega varstva. V prvi alinei prvega odstavka 17. člena ZPVPJN je določena izjema od nedovoljenosti sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila po vložitvi zahtevka za revizijo: če zaradi vloženega zahtevka za revizijo naročnik ne more pravočasno oddati javnega naročila, njegova izvedba pa je nujna tudi v obdobju, ko poteka postopek pravnega varstva iz tretjega in četrtega poglavja ZPVPJN, pod pogojem, da se naročilo odda le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka javnega naročanja in so izpolnjeni pogoji iz zakona, ki ureja javno naročanje (torej ZJN-2).

Naročnik lahko skladno s prvim odstavkom 29. člena ZJN-2 uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave, če so za to izpolnjeni pogoji, in sicer za vse vrste javnih naročil (torej blaga, storitev in gradenj).

V 5. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2 je določeno, da lahko naročnik uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave, če v že začetem postopku javnega naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati javnega naročila, izvedba naročila pa je nujna tudi v tem obdobju, pod pogojem, da vrednost naročila ne presega vrednosti iz prvega odstavka 12. člena ZJN-2 in na podlagi predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za javna naročila. Naročnik lahko v takem primeru odda naročilo le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega ali ponovljenega postopka.

Poleg tega je postopek s pogajanji brez predhodne objave možen v primeru, če je to nujno potrebno, kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih v nobenem primeru ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, javno naročilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi (3. točka prvega odstavka 29. člena ZJN-2).

V primeru uporabe 3. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2 ali 5. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2 naročnik ni zavezan upoštevati obdobja mirovanja (prva alinea prvega odstavka 79.a člena ZJN-2).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija predlogu za izdajo sklepa, da se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila, ni ugodila. Ob takem zaključku Državna revizijska komisija tudi ni posebej ugotavljala, zakaj se je naročnik, kot je navedel v vlogi št. PKO-190-P/15 z dne 10. 3. 2015, odločil sprejeti sklep, da zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javna naročila do odločitve Državne revizijske komisije, čeprav je po drugi strani navedel, da nujno potrebuje bolnišnično perilo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 17. 3. 2015

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije































Vročiti (prip. s pov.):
- Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, 6310 Izola,
- Kemoteks Jadran, d. o. o., Dekani 3, 6271 Dekani,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran