Na vsebino
EN

018-202/2014 Aerodrom Ljubljana, d.d.

Številka: 018-202/2014-3
Datum sprejema: 29. 8. 2014

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje naročila »Obnova dela glavne letališke ploščadi in izgradnja 2. faze ceste okoli letališkega perimetra na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GORENJSKA GRADBENA DRUŽBA, d. d., Jezerska cesta 20, Kranj, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika AERODROM LJUBLJANA, d. d., Zgornji Brnik 130A, Brnik – Aerodrom (v nadaljevanju: naročnik), dne 29. 8. 2014

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 22. 7. 2014 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 25. 3. 2014 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za obnovo dela glavne letališke ploščadi in izgradnjo 2. faze ceste okoli letališkega perimetra na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana (v nadaljevanju: naročilo), obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega naročila po odprtem postopku pa je bilo dne 23. 5. 2014 (s številko objave JN5885/2014) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Naročnik je dne 8. 7. 2014 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, številka OBV-JN-JN-2014-G2-A/3/AP (v nadaljevanju: obvestilo o oddaji naročila), iz katerega med drugim izhaja, da je za izvedbo zadevnega naročila (kot najugodnejša) izbrana (skupna) ponudba ponudnikov »GP Krk, d.d.«, »CBE Inženiring, d.o.o.« in »KPL, d.d.« (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je obvestilo o oddaji naročila prejel dne 10. 7. 2014, dne 22. 7. 2014 pa je priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 22. 7. 2014, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila. Vlagatelj obenem zahteva, da mu naročnik povrne stroške postopka.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve, ki jo je naročnik določil v 9. pogoju (na strani 60) razpisne dokumentacije, saj
- »KPL« (partner v ponudbi izbranega ponudnika) asfaltne baze nima v lasti, temveč je »zgolj solastnik podjetja poimenovanega asfaltna baza TAČ«,
- je predloženo pismo o nameri »ne samo neresnično, temveč je tudi zavajajoče«, in ni podpisano za namene zadevnega naročila,
naročnik pa je s tem, ko je izbral nepravilno in nepopolno ponudbo izbranega ponudnika, kršil lastna določila razpisne dokumentacije, določbe ZJNVETPS in »temeljno načelo enakopravne obravnave«.

Naročnik je (v prilogi obvestila z dne 24. 7. 2014) kopijo zahtevka za revizijo v treh delovnih dneh od njegovega prejema posredoval izbranemu ponudniku, ki jo je prejel dne 25. 7. 2014, dne 30. 7. 2014 pa je naročnik prejel »IZJASNITEV IZBRANEGA PONUDNIKA« z dne 29. 7. 2014, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi izbrani ponudnik predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo v celoti. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je s tem, ko je KPL, d. d., predložil izjavo o lastništvu, v popolnosti izpolnil zahteve razpisne dokumentacije, opozarja, da so gospodarski subjekti KPL, d. d., Cestno podjetje Ljubljana, d. d. – v stečaju in TAČ, d. o. o., povezane družbe (koncern), obenem pa navaja (in dokazuje), da imata gospodarska subjekta KPL, d. d., in TAČ, d. o. o., vzpostavljen redni poslovni odnos. Izbrani ponudnik v nadaljevanju (v navezavi na vloženi zahtevek za revizijo) izpostavlja tudi pomisleke, ki se nanašajo na 5. oziroma 16. člen ZPVPJN ter aktivno legitimacijo vlagatelja v postopku pravnega varstva.

Naročnik je dne 7. 8. 2014 sprejel sklep številka SKL-REV-1-JN-2014-G2-A/3/AP, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevo vlagatelja po povrnitvi stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik navaja, da je izbrani ponudnik s predložitvijo izjave (o lastništvu asfaltne baze) zadostil vsebini 9. pogoja razpisne dokumentacije (v enem od možnih razumevanj), opozarja na namen omenjenega pogoja, na dejstvo, da »sestavljajo družbe KPL d.d., CP Ljubljana, d.d.-v stečaju in TAČ d.o.o. koncern (povezane družbe)«, pa tudi na to, da »Pisma o nameri z dne 16. 5. 2011, ki ga je izbrani ponudnik predložil svoji ponudbi,« […] »pri izpolnjevanju obravnavanega pogoja ni upošteval«.

Naročnik je v prilogi dopisa z dne 8. 8. 2014, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb in iz obvestila o oddaji naročila izhaja, da je naročnik v postopku oddaje zadevnega naročila prejel tri pravočasne ponudbe. Kot izhaja iz obvestila o oddaji naročila je naročnik na podlagi sedmega odstavka 45. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) oddal naročilo potem, ko je razvrstil pravočasne ponudbe glede na merilo, nato pa preveril, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna (glej tudi poglavje A.05, točko XXIII. Splošnih navodil ponudnikom). Naročnik v postopku oddaje zadevnega naročila o popolnosti ostalih prejetih ponudb (med drugim tudi vlagateljeve ponudbe) ni odločal (stran 2 obvestila o oddaji naročila).

Državna revizijska komisija kot naslednje (v navezavi na zatrjevanja izbranega ponudnika v 3. točki izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo) ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo (v nasprotju s stališčem izbranega ponudnika) vložen zoper ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo zadevnega naročila. Če bi Državna revizijska komisija namreč v nadaljevanju tega sklepa ugotovila, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve, ki jo je naročnik določil v 9. pogoju (na strani 60) razpisne dokumentacije, v posledici pa bi bil vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen in bi mu Državna revizijska komisija ugodila, bi Državna revizijska komisija (na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN) razveljavila naročnikovo odločitev, da se naročilo odda ponudniku, ki ne izpolnjuje obveznih pogojev iz razpisne dokumentacije, sprejem takšne odločitve pa se na podlagi prvega odstavka 5. člena ZPVPJN šteje za kršitev, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila.

Iz razloga, predstavljenega v prejšnjem odstavku tega sklepa, bi vlagatelju (v nasprotju s stališčem izbranega ponudnika) tudi nastala ali bi mu lahko z domnevno kršitvijo (naročnika) nastala škoda, prav tako pa bi bil v postopku oddaje zadevnega naročila vlagatelj lahko izbran, če bi se predhodno ugotovila tudi nepopolnost drugo uvrščene ponudbe. Glede na navedeno ne gre slediti izbranemu ponudniku v njegovemu mnenju, da »ni izkazan možen ali dejanski nastanek škode vlagatelju niti možnost, da bi bilo javno naročilo dodeljeno vlagatelju, saj slednji ne glede na primarno ali podredno razlago, ne bi mogel biti izbrani ponudnik« (3. točka na osmi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo).

Državna revizijska komisija v zadevnem postopku pravnega varstva, ki je trenutno v teku, tudi ni ugotovila kršitve omejitve (vložitve) zahtevka za revizijo zaradi iste kršitve v smislu 16. člena ZPVPJN (3. točka na osmi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). Izbrani ponudnik omenjeno opozorilo tudi sicer veže zgolj na morebitne pozneje vložene zahtevke za revizijo vlagatelja »v istem postopku oddaje javnega naročila« in sicer v povezavi s situacijo, ko bi naročnik zahtevku za revizijo ugodil in nato sprejel novo odločitev »z enakim izrekom in obrazložitvijo kot je obstoječa«.

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku tega sprejela v (vsebinsko) obravnavo (prvi in drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve, ki jo je naročnik določil v 9. pogoju (na strani 60) razpisne dokumentacije, saj »KPL« (partner v ponudbi izbranega ponudnika) asfaltne baze nima v lasti, temveč je »zgolj solastnik podjetja poimenovanega asfaltna baza TAČ«, naročnik pa je s tem, ko je izbral nepravilno in nepopolno ponudbo izbranega ponudnika, kršil lastna določila razpisne dokumentacije, določbe ZJNVETPS in »temeljno načelo enakopravne obravnave«.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Splošnih navodilih ponudnikom med drugim zapisal, da ta določajo pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vse ponudbe in vsi ponudniki, ter ravnanja ponudnikov v posameznih fazah postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je pri tem dodal, da kot ponudnik lahko v postopku oddaje zadevnega naročila sodeluje vsaka pravna in fizična oseba, ki izpolnjuje obvezne pogoje za sodelovanje, navedene v poglavju E razpisne dokumentacije. Izpolnjevanje posameznega pogoja dokazujejo ponudniki na način, kot je naveden pri posameznem pogoju (glej poglavje A.05, točka II. oziroma III.), prav tako pa so morali ponudniki izpolniti in predložiti vse zahtevane obrazce in potrdila oziroma pooblastila, ki jih zahteva razpisna dokumentacija (glej poglavje A.05, točka VII.). Ponudba ni smela vsebovati nobenih sprememb ali dodatkov, ki niso v skladu z navodili naročnika (glej poglavje A.05, točka XV.), glede ponudb, ki ne bodo v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo, pa je naročnik določil, da bodo izločene, razen »če je taka ponudba po ZJNVETPS formalno nepopolna« oziroma če »razpisna dokumentacija ne določa drugače« (glej poglavje A.05, točka XX.).

Med obveznimi pogoji za sodelovanje in dokazili za ugotavljanje njihovega izpolnjevanja (poglavje E.00) je naročnik določil, da mora ponudnik za priznanje sposobnosti sodelovanja v postopku oddaje zadevnega naročila izpolnjevati tudi 9. pogoj, ki se glasi:
»Ponudnik mora biti lastnik ali najemnik asfaltne baze nazivne kapacitete 100 ton/uro v radiju 100 km od Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.
Če ponudnik v navedenem območju ni lastnik ali najemnik asfaltne baze, mora za sodelovanje na predmetnem javnem razpisu predložiti pismo o nameri z lastnikom baze v tem območju, da bo ponudniku zagotavljal dobavo asfaltnih zmesi v predvideni količini v času izvajanja del in mora lastnika asfaltne baze imenovati kot svojega podizvajalca.
Ponudnik lahko za izpolnjevanje tega pogoja predloži tudi pismo o nameri z najemnikom oz. upravičenim uporabnikom oz. upravljalcem asfaltne baze, da bo ta ponudniku zagotavljal dobavo asfaltnih zmesi v predvideni količini v času izvajanja del in mora takega najemnika oz. upravičenega uporabnika oz. upravljalca imenovati kot svojega podizvajalca.

Dokazilo: Podpisana izjava o lastništvu ali najemu asfaltne baze ali pismo o nameri z lastnikom, najemnikom oz. upravičenim uporabnikom oz. upravljalcem baze z navedbo kapacitete in lokacije asfaltne baze, kar ponudnik vloži za listom "E.03.9" ponudbe/ponudbene dokumentacije. Če ponudnik ni lastnik asfaltne baze, mora lastnika take baze, najemnika oz. upravičenega uporabnika oz. upravljalca imenovati za svojega podizvajalca, pri čemer mora upoštevati določila 14. pogoj:a te razpisne dokumentacije.
Ob tem naročnik pojasnjuje, da lastnika, najemnika oz. upravičenega uporabnika oz. upravljalca baze ni potrebno imenovati za podizvajalca, v kolikor ponudnik v okviru obstoječih in trajnejših pogodbenih razmerij v asfaltni bazi oz. z opremo asfaltne baze sam pridobiva asfalt oz. asfaltne zmesi za svoje projekte«.

V poglavju »E.03.9. ASFALTNA BAZA« je naročnik zapisal:
»V skladu z zahtevo, vezano na razpoložljivost asfaltne baze, mora ponudnik za tem listom priložiti:
- ali podpisano izjavo o lastništvu ali najemu asfaltne baze kapacitete 100 ton/uro v radiu 100 km od Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana
- ali podpisano pismo o nameri z lastnikom, najemnikom oz. upravičenim uporabnikom oz. upravljalcem asfaltne baze (z navedbo kapacitete in lokacije asfaltne baze), da bo ponudniku zagotavljal dobavo asfaltnih zmesi v predvideni količini v času izvajanja del in lastnika, najemnika, upravičenega uporabnika oz. upravljalca asfaltne baze imenovati kot podizvajalca ter pri tem upoštevati določila 14. pogoj:a te razpisne dokumentacije.
Lastnika, najemnika oz. upravičenega uporabnika oz. upravljalca baze ni potrebno imenovati za podizvajalca, v kolikor ponudnik v okviru obstoječih in trajnejših pogodbenih razmerij v asfaltni bazi oz. z opremo asfaltne baze sam pridobiva asfalt oz. asfaltne zmesi za svoje projekte«.

Naročnik je na opozorilo enega od gospodarskih subjektov, objavljeno na Portalu javnih naročil, odgovoril, da »ne bo spremenil 9.« […] »obveznega pogoja za sodelovanje« (glej »Dodatna pojasnila št. 2 (06.06.2014), Datum objave: 6.6.2014, 13:19«).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz 9. pogoja jasno razbrati njegov bistveni namen, ki je v tem, da bo asfaltna baza v času izvajanja del (zadevnega naročila) ponudniku zagotavljala dobavo asfaltnih zmesi v predvideni količini. Da je v konkretnem primeru naročniku ključna »razpoložljivost asfaltne baze«, izhaja tudi iz poglavja »E.03.9. ASFALTNA BAZA«. V predstavljenem smislu gre tako pritrditi tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo meni, da »je namen zapisanega pogoja jasen, in sicer sposobnost razpolagati oz. zagotavljati zadostne količine asfalta za izvedbo javnega naročila« (stran 3, vsebinsko zelo primerljivo pa tudi stran 4 odločitve o zahtevku za revizijo). V predstavljenem smislu je zato 9. pogoj razlagati tudi v delu, v katerem zahteva, da mora biti ponudnik »lastnik ali najemnik asfaltne baze«. Ker 9. pogoj v citiranem delu ni zapisan v smislu, da mora biti ponudnik »edini lastnik«, »100 % lastnik« ali »v celoti lastnik« asfaltne baze, 9. pogoja (ob upoštevanju njegovega namena) ne gre razlagati na način, da ponudnik, da bi ga izpolnil, ne bi smel biti solastnik asfaltne baze ali lastnik asfaltne baze v določenem (idealnem) deležu, če bi slednje zadostovalo za zaključek, da bo asfaltna baza v času izvajanja del (zadevnega naročila) ponudniku zagotavljala dobavo asfaltnih zmesi v predvideni količini.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz 9. pogoja (ob upoštevanju njegovega namena) ne izhaja niti, da bi naročnik v njem zahteval zgolj neposredno lastništvo asfaltne baze (ne bi pa dopuščal posrednega lastništva asfaltne baze). 9. pogoj v citiranem delu namreč ni zapisan v smislu, da mora biti ponudnik »neposredni lastnik ali najemnik asfaltne baze«.

Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da naročnik v razpisni dokumentaciji pojma »asfaltna baza« (v smislu njegove vsebine) ni pojasnil oziroma opredelil. V posledici navedenega je pojem »asfaltna baza« mogoče razumeti tako v smislu, da predstavlja kraj, prostor s stroji, kjer se pripravlja asfalt, kakor tudi v smislu, da predstavlja (gospodarski) subjekt (gospodarsko družbo), katerega dejavnost je pripravljanje (proizvodnja) asfalta. Iz navedenega razloga ni slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (na strani 6) zatrjuje, da »naročnikove zahteve iz razpisa« (pojma »asfaltna baza«) »ni mogoče enačiti z podjetjem, ki na trgu samostojno pridobiva gospodarsko dejavnost – «Tač, tovarna asfalta Črnuče, d.o.o.«, pač pa je smiselno pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 3) pripominja, da je mogoče 9. pogoj razpisne dokumentacije (v delu, ki se nanaša na zahtevo po lastništvu asfaltne baze) razlagati »na vsaj dva različna načina, in sicer« […] »v smislu lastništva opredmetenih sredstev (nepremičnin, strojev in naprav, potrebnih za izdelavo asfalta)«, pa tudi »kot lastništvo "asfaltne baze" v smislu družbe, ki mu bo dobavljala asfalt, torej s statusno pravnega oz. upravljavskega vidika«.

Upoštevaje navedeno ne gre slediti zgolj jezikovni razlagi 9. pogoja razpisne dokumentacije, kot jo (v smislu razlikovanja med lastninsko pravico na asfaltni bazi in solastnino asfaltne baze) v zahtevku za revizijo (zlasti na strani 5) podaja vlagatelj. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, namreč določil razpisne dokumentacije ni dopustno interpretirati v škodo ponudnikov, v fazi pregledovanja ponudb pa je potrebno kot ustrezno (popolno) šteti vsako ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove zahteve po katerikoli od njihovih možnih razlag.

V posledici dosedanjih ugotovitev in zaključkov je Državna revizijska komisija sledila dokaznemu predlogu vlagatelja, podanemu na strani 5 zahtevka za revizijo, in izvedla dokaz »Izjava izbranega ponudnika – glej ponudbo izbranega ponudnika«. Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej med drugim nahaja podpisana in žigosana izjava gospodarskega subjekta KPL, d. d. (partnerja v ponudbi izbranega ponudnika), dana pod kazensko in materialno odgovornostjo, da ima »v lasti 24 % asfaltne baze TAČ, Tovarna asfalta Črnuče d.o.o.« […] »iz katere bo zagotavljal zadostne količine asfaltne mešanice«.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da izbrani ponudnik s predloženo izjavo ni izkazal izpolnjevanja 9. pogoja (na strani 60) razpisne dokumentacije (v doslej predstavljenem razumevanju). Omenjena izjava namreč predstavlja podpisano izjavo o (24 %) lastništvu asfaltne baze kot (gospodarskega) subjekta (gospodarske družbe), katerega dejavnost je pripravljanje (proizvodnja) asfalta. Dejstvo, da je TAČ Tovarno asfalta Črnuče, d. o. o., Cesta na Brod 2, Ljubljana (v nadaljevanju: TAČ, d. o. o.), šteti za (gospodarski) subjekt (gospodarsko družbo), katerega dejavnost je pripravljanje (proizvodnja) asfalta, izhaja vsaj iz naslednjih dejstev:
- iz šifre glavne dejavnosti »23.990 (Proizv. dr. nekovin. mineralnih izdelkov)«, v katero se uvršča tudi proizvodnja izdelkov iz asfalta (glej register ePRS Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, dosegljiv preko spletne povezave http://www.ajpes.si/prs/podjetje.asp?s=1&e=201397&p=1, ter Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008, dosegljiva preko spletne povezave http://www.ajpes.si/Registri/Drugo/SKD),
- iz predstavitve dejavnosti gospodarskega subjekta TAČ, d. o. o., na svetovnem spletu (glej spletno povezavo http://www.tac.si/).

Dejstvo, da je gospodarski subjekt TAČ, d. o. o., šteti za asfaltno bazo, izhaja tudi iz spletne strani Združenja asfalterjev Slovenije, Kotnikova ulica 32, Ljubljana (glej spletno povezavo http://www.zdruzenje-zas.si/index.php/si/asfaltne-baze). Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da tudi vlagatelj sam v zahtevku za revizijo (na strani 5) gospodarski subjekt »TAČ« poimenuje za asfaltno bazo (ko omenja podjetje, poimenovano »asfaltna baza TAČ«). Vlagatelj ob tem v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da (asfaltna baza) TAČ, d. o. o., v času izvajanja del (zadevnega naročila) izbranemu ponudniku (oziroma partnerju KPL, d. d.) iz kakršnegakoli razloga ne bo zagotavljala ali ne bo mogla zagotavljati dobav asfaltnih zmesi v predvideni količini. V tej zvezi je prepričljivo tudi zatrjevanje naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 5), ki se po vsebini ujema s stališčem izbranega ponudnika v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (zlasti na peti strani), da mora gospodarski subjekt TAČ, d. o. o., že (skladno z vodilom stečajnega upravitelja) »zaradi varovanja upnikov KPL d.d. zagotavljati potrebne količine asfaltne mase, da bi ta čimbolj uspešno posloval«. Naročnik ob tem zaključuje, da ga »24 % lastništvo TAČ d.o.o.« […] »prepričuje, da bo KPL d.d. imela na voljo potrebne količine asfaltne zmesi«, izbrani ponudnik pa izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo v dokaz vzpostavljenega rednega poslovnega odnosa prilaga tudi Aneks številka 1 k pogodbi o nakupu in dobavi asfaltnih mešanic za leto 2014, sklenjen med gospodarskim subjektom KPL, d. d., ter gospodarskim subjektom TAČ, d. o. o..

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega gre ugotoviti tudi, da
- je gospodarski subjekt KPL, d. d., kot partner v ponudbi izbranega ponudnika, družbenik s 24,5 % deležem gospodarskega subjekta TAČ, d. o. o. (glej register ePRS Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, dosegljiv preko spletne povezave http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp?s=1&e=201397&id_sklopa=2),
- je gospodarski subjekt Cestno podjetje Ljubljana, d. d. – v stečaju, družbenik s 75,5 % deležem gospodarskega subjekta TAČ, d. o. o. (glej register ePRS Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, dosegljiv preko spletne povezave http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp?s=1&e=201397&id_sklopa=2),
- sta torej gospodarski subjekt KPL, d. d., kot partner v ponudbi izbranega ponudnika, ter gospodarski subjekt Cestno podjetje Ljubljana, d. d. – v stečaju skupaj družbenika s 100 % deležem gospodarskega subjekta TAČ, d. o. o.,
- je gospodarski subjekt Cestno podjetje Ljubljana, d. d. – v stečaju (100 %) lastnik gospodarskega subjekta KPL, d. d. (glej register ePRS Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, dosegljiv preko spletne povezave http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp?s=1&e=117414&id_sklopa=5, pa tudi spletna povezava http://www.kpl.si/odruzbi/),
- je v konkretnem primeru na podlagi razpoložljivih podatkov prepričljivo zaključiti, da gospodarski subjekti Cestno podjetje Ljubljana, d. d. – v stečaju, KPL, d. d., in TAČ, d. o. o., izpolnjujejo kriterije za povezane družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (glej zlasti 530. člen Zakona o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 42/2006 – ZGD-1 in sprem., ki normira koncern in koncernske družbe).
Pri tem ne gre prezreti niti zatrjevanja izbranega ponudnika, da »je bil vstop KPL d.d. v lastništvo TAČ d.o.o. namenjen temu, da bo KPL d.d. preko lastništva nad TAČ d.o.o. posedoval kapacitete glede izdelave asfaltov, ki jih KPL d.d. potrebuje v okviru opravljanja lastne dejavnosti« (četrta stran izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo).

Ob upoštevanju šestega odstavka 74. člena ZJNVETPS (ter poglavja A.05, točke VI., Splošnih navodil ponudnikom) se za potrebe omenjenega člena za podizvajalca tudi ne šteje gospodarski subjekt (v zadevnem primeru gospodarski subjekt TAČ, d. o. o.), ki glede na razmerje z izbranim ponudnikom (v zadevnem primeru je to gospodarski subjekt KPL, d. d.) izpolnjuje kriterije za povezano družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.

Iz razlogov, ki so bili predstavljeni že doslej (zlasti še upoštevaje namensko razlago 9. pogoja razpisne dokumentacije), na zaključke Državne revizijske komisije v ničemer ne vplivajo podatki, ki se nanašajo na vprašanje lastništva parcel, na »katerih stoji asfaltna baza« (vlagatelj jih navaja na strani 5 zahtevka za revizijo), niti dokaza »ATLAS OKOLJA – grafični prikaz asfaltne baze« oziroma »redni izpisek iz zemljiške knjige za vse parcele, ki tvorijo asfaltno bazo«, ki ju vlagatelj zahtevku za revizijo prilaga z namenom dokazovanja omenjenih podatkov (na strani 6 zahtevka za revizijo).

Iz razlogov, ki so bili predstavljeni že doslej, na zaključke Državne revizijske komisije v ničemer ne vplivajo niti ostala zatrjevanja oziroma ostali argumenti vlagatelja (tudi tisti, ki se nanašajo na vprašanje dopolnjevanja ponudb) na strani 6 zahtevka za revizijo.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da izbrani ponudnik že s predloženo izjavo (o lastništvu asfaltna baze) ni izkazal izpolnjevanja 9. pogoja (na strani 60) razpisne dokumentacije v delu, ki (v doslej predstavljenem razumevanju) zahteva, da mora biti ponudnik »lastnik ali najemnik asfaltne baze nazivne kapacitete 100 ton/uro v radiju 100 km od Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana«, predložitev pisma o nameri z lastnikom asfaltne baze pa je bila (za sodelovanje na »predmetnem javnem razpisu«) zahtevana zgolj za primer, če ponudnik »v navedenem območju ni lastnik ali najemnik asfaltne baze«, na odločitev Državne revizijske komisije v ničemer ne vplivajo zatrjevanja vlagatelja (na straneh 7 in 8 zahtevka za revizijo), da izbrani ponudnik tudi s pismom o nameri »ni izpolnil naročnikove prej navedene zahteve iz razpisa« (kot izhaja iz 9. pogoja razpisne dokumentacije). V posledici Državna revizijska komisija tudi ni izvedla dokaznih predlogov vlagatelja, s katerimi ta dokazuje utemeljenost zahtevka za revizijo v predstavljenih delih (na straneh 7 in 8). Ob tem ne gre prezreti niti zatrjevanja naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 6), da »Pisma o nameri z dne 16. 5. 2011, ki ga je izbrani ponudnik predložil svoji ponudbi,« […] »pri izpolnjevanju obravnavanega pogoja ni upošteval, saj ga je prav zaradi datuma izdaje (16. 5. 2011) in naslovnika« […] »smatral za nerelevantnega glede izpolnjevanja zahtev predmetnega javnega razpisa«.

Ob upoštevanju vseh dosedanjih ugotovitev in zaključkov je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN (kot neutemeljenega) zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 29. 8. 2014


Predsednik senata
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije










Vročiti:
– AERODROM LJUBLJANA, d. d., Zgornji Brnik 130A, 4210 Brnik – Aerodrom
– Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, p. p. 4372, 1001 Ljubljana
– GRAĐEVINARSTVO I PROIZVODNJA KRK, d. d., Stjepana Radića 31, 51500 Krk, Hrvaška
– CBE INŽENIRING, d. o. o., Tehnološki park 18, 1000 Ljubljana
– KPL, d. d., Tbilisijska ulica 61, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran