018-171/2014 Občina Bled

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter mag. Mateje Škabar in Sonje Drozdek Šinko kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila za »energetsko sanacijo in rekonstrukcijo vrtca Bled« (sklop 2) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Kovinastroj servis, d. o. o., Adamičeva cesta 44, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Bled, Cesta svobode 13, Bled (v nadaljevanju: naročnik), 1. 8. 2014

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 14. 3. 2014 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN3016/2014) z dokumentom »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 410-24/2014-11 z dne 6. 5. 2014 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Kogast sistemi, d. o. o., Adamičeva cesta 36, Grosuplje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo »Zahteva za dodatno obrazložitev k obvestilu o oddaji javnega naročila sklop2: oprema kuhinje« z dne 8. 5. 2014 naročnika pozval »k dodatni obrazložitvi glede ugotovitve, da je ponudba ponudnika Kovinastroj Servis d.o.o. nepopolna, brez dopustitve dopolnitve formalno nepopolne ponudbe« in da »spremeni obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika in sicer v delu, kjer navaja, da je ponudnik Kovinastroj Servis d.o.o. oddal nepopolno ponudbo«.

Naročnik je po elektronski pošti 12. 5. 2014 vlagatelja pozval na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj je po elektronski pošti še isti dan naročniku sporočil, da ni zahteval vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, vendar bi se vpogleda vanjo udeležil, dodatno pa je navedel, da bi vpogledal tudi v ponudbo drugouvrščenega ponudnika. Naročnik je vpogled v ti ponudbi organiziral 14. 5. 2014, udeležil pa se ga je tudi vlagatelj (zapisnik št. 410-24/2014 z dne 14. 5. 2014).

Vlagatelj je po elektronski pošti 16. 5. 2014 naročniku sporočil, da mu »v priponki pošilja[…] revizijski zahtevek, katerega bo[…] v skladu z zakonskimi roki poslal[…] na revizijsko komisijo v primeru, da ne prekliče[…] sklep o izbiri ponudnika z dne 06.5.2014 in ponovno pregleda[…] vse prispele ponudbe s strokovnimi sodelavci na navedenem projektu«.

Naročnik je z dokumentom »Sklep o razveljavitvi Obvestila o oddaji javnega naročila« št. 410-24/2014 z dne 19. 5. 2014 ponudnike obvestil, da skladno s petim odstavkom 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) »razveljavi se obvestilo o oddaji javnega naročila številka: 410-24/2014-11 z dne 6. 5. 2014«. Naročnik hrani v spisu elektronsko sporočilo, naslovljeno na sodelujoče ponudnike za sklop 2, da jim »v prilogi […] posreduje[…] sklep; z navadno pošto bo poslan jutri. O nadaljnjih postopkih boste obveščeni.« Naročnik je to elektronsko sporočilo poslal 19. 5. 2014, ob 17.33.

Vlagatelj je 20. 5. 2014 po pošti priporočeno vložil zahtevek za revizijo z dne 20. 5. 2014 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da je naročnik kršil 78. člen ZJN-2, ker mu ni dovolil, da svojo ponudbo dopolni, čeprav je bila formalno nepopolna, ponudbi izbranega ponudnika in drugouvrščenega ponudnika pa sta nepravilni, neprimerni in zato nepopolni, naročnik pa bi ju moral izločiti.

Vlagatelj je z vlogo z dne 22. 5. 2014 »v skladu z 72. členom ZPVPJN« zahteval vračilo takse.

Naročnik je po elektronski pošti 30. 5. 2014 izbranega ponudnika, sklicujoč se na 78. člen ZJN-2, pozval, da ponudbo »dopolni[…] s cenikom materialov, plač, prevozov in strojev, ki ste jih upoštevali v svoji ponudbi«. Izbrani ponudnik je po pošti priporočeno 30. 5. 2014 kot prilogo dopisu z dne 30. 5. 2014 poslal »zahtevane dopolnit[v]e ponudbe«. Naročnik je pošiljko prejel 2. 6. 2014.

Naročnik je z dokumentom »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 410-24/2014-50 z dne 12. 6. 2014 ponudnike obvestil, da je (znova) izbral ponudbo ponudnika Kogast sistemi, d. o. o., Adamičeva cesta 36, Grosuplje.

Državna revizijska komisija je z dokumentom št. 700-13/2014-2 z dne 12. 6. 2014 vlagatelju sporočila, da niso izpolnjeni pogoji iz 72. člena ZPVPJN, da bi ministrstvu, pristojnem za finance, predlagala vračilo takse.

Vlagatelj je z vlogo »Predlog za začetek revizijskega postopka - molk naročnika v predrevizijskem postopku« z dne 19. 6. 2014 sklicujoč se na molk naročnika in četrti odstavek 28. člena ZPVPJN podal predlog za začetek revizijskega postopka.

Naročnik je izbranemu ponudniku po elektronski pošti 27. 6. 2014 poslal predlog za začetek revizijskega postopka, ki ga je vložil vlagatelj.

Naročnik je s sklepom št. 410-24/2014 z dne 2. 7. 2014 odločil, da se »zahtevek za revizijo vlagatelja – molk naročnika, z dne 23. 06. 2014« zavrne. Naročnik je navedel, da:
- je 19. 5. 2014 razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila in obvestilo o tem še isti dan posredoval vsem ponudnikom po elektronski pošti, »zato ne drži in je zavajujoča trditev vlagatelja, da Sklepa o razveljavitvi obvestila o oddaji javnega naročila, dne 19.5.2014 po e-mailu ni prejel«,
- je »razveljavil obvestilo o oddaji naročila z dne 6.5.2014, še preden je prejel zahtevek za revizijo s strani naročnika dne 21.5.2014«,
- vlagatelj v »zahtevku za vračilo sodne takse« »sam navaja, da je zahteva za revizijo brezpredmetna, in da zaradi tega zahteva vračilo takse, kar je edino logično, saj je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper neobstoječ akt«,
- »zahteve za uvedbo revizijskega postopka z dne 23.6.2014 – zaradi molka organa, vlagatelju tudi ni mogoče interpretirati kot zahteva za pravno varstvo zoper« odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 410-24/2014-50 z dne 12. 6. 2014, »vlagatelj tudi ni plačal takse«.

Naročnik je kot prilogo dopisoma št. 410-24/2014 z dne 4. 7. 2014 in št. 410-24/2014 z dne 10. 7. 2014 ter z elektronskim sporočilom z dne 10. 7. 2014 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Naročnik je poslal obvestilo o naročilu (obvestilo iz 2. točke prvega odstavka 57. člena ZJN-2) v objavo na portal javnih naročil 14. 3. 2014 (točka VI.5 objave) in torej pred 16. 4. 2014, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2014; v nadaljevanju: ZJN-2E), zato se skladno s prvim odstavkom 37. člena ZJN-2E postopek oddaje konkretnega javnega naročila izvede po ZJN-2, ne da bi upoštevali ZJN-2E.

Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik oddaja javno naročilo, ki ga je razdelil na tri sklope (1a, 1b in 2: točka II.1.8 objave v povezavi s prilogama B; 3. točka Povabila k oddaji ponudbe), po odprtem postopku (točka IV.1.1 objave; 4. točka Povabila k oddaji ponudbe), kot merilo pa je določil najnižjo ceno (točka IV.2.1 objave; 14. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Kot je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb št. 410-24/2014-10 z dne 23. 4. 2014, je naročnik za sklop 2 prejel tri ponudbe, pri čemer je vlagatelj predložil najdražjo ponudbo. Naročnik je nato izdal dokument »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 410-24/2014-11 z dne 6. 5. 2014, s katerim je ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo izbranega ponudnika, pri tem pa je še navedel, da je vlagatelj oddal nepopolno ponudbo, saj ji ni predložil vseh zahtevanih dokazil. Iz slednjega dokumenta ni razvidno, da bi se naročnik skliceval na kakšno konkretno pravno podlago, niti ni razvidno, da bi se naročnik izjasnil do ponudbe drugouvrščenega ponudnika. Vendar bi ob sklepanju, da se je naročnik izrecno izjavil, da je najdražja ponudba nepopolna, ponudbe drugouvrščenega ponudnika pa ni tako označil, čeprav je cenejša od vlagateljeve ponudbe, lahko šteli, da je naročnik za ponudbo drugouvrščenega ponudnika ugotovil, da je popolna. Naročnik je nato 19. 5. 2014 sprejel odločitev (kot izhaja iz sklepa št. 410-24/2014), s katero je razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila, 12. 6. 2014 pa je znova odločil, da javno naročilo odda izbranemu ponudniku (dokument »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 410-24/2014-50).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj 8. 5. 2014 (razvidno iz podpisane vročilnice) prejel dokument »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 410-24/2014-11 z dne 6. 5. 2014, zato bi se rok osmih delovnih dni za vložitev zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila (peti odstavek 25. člena ZPVPJN), če vlagatelj ne bi zahteval dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, iztekel 20. 5. 2014 [peti odstavek 1. člena ZPVPJN in drugi odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s tretjim odstavkom 13. člena ZPVPJN]. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo 20. 5. 2014 po pošti priporočeno (s čimer je varovan rok; drugi odstavek 112. člena ZPP v povezavi s tretjim odstavkom 13. člena ZPVPJN), naročnik pa ga je prejel 21. 5. 2014 (razvidno iz prejemne štampiljke). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da iz dokumentacije ni mogoče ugotoviti, da bi vlagatelj umaknil zahtevek za revizijo (prim. prvi odstavek 18. člena ZPVPJN). Vlagatelj namreč jasne izrecne pisne izjave o umiku zahtevka za revizijo ni podal. Vlagatelj je sicer v vlogi z dne 22. 5. 2014, s katero je zahteval vračilo takse, izjavil, da je zahtevek za revizijo brezpredmeten, vendar pa te izjave zaradi njene vsebinske nejasnosti ni mogoče šteti kot izjave o umiku zahtevka za revizijo. Vlagatelj je k zahtevku za revizijo predložil tudi dokazilo o plačilu takse v ustrezni višini, zato je zahtevek za revizijo treba obravnavati, da je popoln (druga alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN v povezavi z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN). Naročnik bi zato moral o zahtevku za revizijo odločiti bodisi postopkovno (procesno; tretji in četrti odstavek 26. člena ZPVPJN) bodisi vsebinsko (meritorno; prvi odstavek 28. člena ZPVPJN), česar pa (formalno) ni storil. Iz navedenega zato sledi, da naročnik vlagatelju niti ni vročal odločitve o zahtevku za revizijo (prim. prva poved iz tretjega odstavka 13. člena ZPVPJN). Vlagatelj je z vlogo z dne 19. 6. 2014, ki jo je poslal 20. 6. 2014 po pošti priporočeno, zahteval začetek revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo in se skliceval na molk naročnika (četrti odstavek 28. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija ugotavlja, da predstavljeni opis dejanskega stanja pomeni, da je nastopil molk naročnika in da je vlagatelj z vlogo z dne 19. 6. 2014 zahteval začetek revizijskega postopka v mejah iz četrtega odstavka 28. člena ZPVPJN, saj je bil 20. delovni dan, od kar je naročnik prejel popoln zahtevek za revizijo, 18. 6. 2014, 25. delovni dan od dneva, od kar je naročnik prejel popoln zahtevek za revizijo, pa je bil 26. 6. 2014 [peti odstavek 1. člena ZPVPJN, šesta alinea prvega odstavka 1. člena Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 26/91-I s prem.) ter drugi odstavek 111. in drugi odstavek 112. člena ZPP v povezavi s tretjim odstavkom 13. člena ZPVPJN].

Na vprašanje nastopa molka naročnika ne vpliva to, da je naročnik 19. 5. 2014 »razveljavi[l]« odločitev o oddaji javnega naročila, kot je izhajala iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 410-24/2014-11 z dne 6. 5. 2014, in o tem obveščal ponudnike, saj to naročnika ni odvezalo, da o zahtevku za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil 20. 5. 2014 po pošti priporočeno, odloči po postopku in na način, kot ju določa ZPVPJN (prim. prva poved iz 28. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik vlogo z dne 19. 6. 2014, s katero ga je vlagatelj obvestil o molku naročnika, prejel 23. 6. 2014 in v zvezi z njo izdal sklep št. 410-24/2014 z dne 2. 7. 2014, s katerim je »zavrn[il]« »zahtevek za revizijo vlagatelja – molk naročnika, z dne 23. 06. 2014«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vloga z dne 19. 6. 2014 predlog za začetek revizijskega postopka (druga poved iz četrtega odstavka 28. člena ZPVPJN) in je ni mogoče šteti tudi za zahtevek za revizijo. Vlagatelj z vlogo z dne 19. 6. 2014 ne izpodbija naročnikovega ravnanja iz postopka oddaje javnega naročila (3. in 5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), temveč sporoča, da še ni prejel naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, ki ga je vložil 20. 5. 2014 po pošti priporočeno. Vlagatelj v vlogi z dne 19. 6. 2014 torej naročniku očita kršitev ZPVPJN in ne kršitve ZJN-2. Naročnik je izdal sklep št. 410-24/2014 z dne 2. 7. 2014, vendar po vsebini ne predstavlja odločitve o zahtevku za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil 20. 5. 2014 po pošti priporočeno, ampak naročnikovo stališče o vlogi z dne 19. 6. 2014.

Državna revizijska komisija dodaja, da v primeru, če bi zaradi tega, ker je vlagatelj v vlogi z dne 19. 6. 2014 navedel, da »dne 16.06.2014 je vlagatelj od naročnika prejel drugo obvestila o oddaji javnega naročila, v katerem je naročnik zopet izbral ponudnika KOGAST SISTEMI d.o.o., Adamičeva 36, 1290 Grosuplje«, in v tem delu to vlogo šteli za zahtevek za revizijo, s katerim vlagatelj izpodbija novo odločitev o izbiri ponudbe izbranega ponudnika, vlagatelj k vlogi z dne 19. 6. 2014 ni predložil dokazila o plačilu takse (druga alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN v povezavi z drugim odstavkom 15. člen ZPVPJN), zato bi bilo vlogo z dne 19. 6. 2014 v tem delu treba zavreči, in sicer bi to storil lahko bodisi naročnik (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN) bodisi Državna revizijska komisija (tretji odstavek 31. člena ZPVPJN).

V obravnavani zadevi je sporno tudi vprašanje, ali je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo že po tem, ko se je seznanil s tem, da je naročnik »razveljavi[l]« odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 410-24/2014-11 z dne 6. 5. 2014, ali pa ga je vložil še pred seznanitvijo z izpostavljeno odločitvijo.

Naročnik je sklep št. 410-24/2014 z dne 19. 5. 2014 poslal vlagatelju po pošti priporočeno in mu ga vročil 21. 5. 2014 (razvidno iz podpisane povratnice). Vlagatelju ni sporno, da je sklep št. 410-24/2014 z dne 19. 5. 2014 prejel po pošti 21. 5. 2014 (gl. drugi odstavek obrazložitve iz vloge z dne 19. 6. 2014, str. 2). Sporno pa mu je, da naj bi pred vložitvijo zahtevka za revizijo prejel sklep št. 410-24/2014 z dne 19. 5. 2014, ki ga je naročnik poslal 19. 5. 2014 po elektronski pošti. Vlagatelj je namreč v vlogi z dne 22. 5. 2014 navedel, da »skeniranega dokumenta po el. pošti dne 19.5.2014 nismo prejeli, ampak smo ga prejeli 21.5.2014 s priporočeno pošto s povratnico«. Ne glede na odgovor, ali je možnost, da je naročnik poslal ponudnikom sklep št. 410-24/2014 z dne 19. 5. 2014 po elektronski pošti, skladna z ZJN-2, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni dokazal, da je vlagatelj prejel elektronsko sporočilo z dne 19. 5. 2014. Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-171/2014-4 z dne 9. 7. 2014 pozvala naročnika, naj ji predloži dokazila o vročitvi dokumentov in ji prepošlje elektronsko sporočilo z dne 19. 5. 2014, kar je naročnik storil 10. 7. 2014. Državna revizijska komisija od naročnika ni prejela nobenega dokazila, da je vlagatelj prejel elektronsko sporočilo z dne 19. 5. 2014, je pa kot preposlano prejela elektronsko sporočilo z dne 19. 5. 2014, iz katerega je sicer razvidno, da ga je naročnik poslal tudi vlagatelju. Res je sicer, da prejem elektronskega sporočila z dne 19. 5. 2014 pri Državni revizijski komisiji ruši prepričljivost vlagateljevega argumenta, da ga ni prejel, vendar le sklepanje, ne da bi bilo podprto z dokazi, Državni revizijski komisiji ne omogoča zaključka, da ga je vlagatelj prejel in da je bil že pred vložitvijo zahtevka za revizijo seznanjen, da se je naročnik odločil, da »razveljavi« odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 410-24/2014-11 z dne 6. 5. 2014.

Glede na predstavljeno je Državna revizijska komisija štela, da so izpolnjene vse procesne predpostavke, ki jih določa prvi odstavek 31. člena ZPVPJN za meritorno obravnavo zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je štela, da ima vlagatelj aktivno legitimacijo (tretja alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN v povezavi s prvo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN), saj že zaradi tega, ker naročnik ni uspel dokazati, da je vlagatelja pred vložitvijo zahtevka za revizijo seznanil s tem, da »razveljavi« odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 410-24/2014-11 z dne 6. 5. 2014, ni mogla šteti, da vlagatelj ni imel interesa, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot je izhajala iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 410-24/2014-11 z dne 6. 5. 2014. Državna revizijska komisija dodaja, da ni mogla ugotoviti, da je vlagatelj vložil zahtevka za revizijo zoper novo odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku (dokument »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 410-24/2014-50 z dne 12. 6. 2014), zato je v konkretnem primeru obravnava zahtevka za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil 20. 5. 2014 po pošti priporočeno, važna le še zaradi ugotovitve temelja za vračilo stroškov (prva poved iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Naročnik je vlagateljevo ponudbo označil za nepopolno, ker vlagatelj ni predložil vseh izmed zahtevanih dokazil. Državna revizijska komisija ugotavlja, da manjkajoča dokazila pomenijo, da je bila vlagateljeva ponudba formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), zato bi naročnik moral upoštevati prvi odstavek 78. člena ZJN-2 ter vlagatelju dopustiti in omogočiti, da svojo ponudbo dopolni. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj naročniku utemeljeno očita kršitev 78. člena ZJN-2. Vendar zgolj ugotovitev te kršitve še ne pomeni, da je zahtevek za revizijo utemeljen v obsegu, da bi bilo treba razveljatiti odločitev o oddaji javnega naročila (oziroma v tem primeru ugotoviti njegovo utemeljenost v celoti), saj je vlagatelj predložil najdražjo ponudbo in bi za izboljšavo svojega položaja v postopku javnega naročanja moral uspeti še s tem, da je naročnik kršil ZJN-2, ko je ugodnejši ponudbi štel za popolni.

Vlagatelj je tudi navedel, da »zahteva za dodatno obrazložitev je bila naročniku vročena 09.05.2014 in do 20.05.2014 nismo prejeli odgovora na zahtevo za dodatno obrazložitev«, s čimer po vsebini zatrjuje kršitev tretjega odstavka 79. člena ZJN-2.

Vlagatelj je vložil vlogo z dne 8. 5. 2014, ki je po vsebini zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, pa tudi predlog za spremembo obrazložitve razlogov v delu, ki se nanaša na vlagateljevo ponudbo. Vlagatelj je namreč pozval naročnika »k dodatni obrazložitvi glede ugotovitve, da je ponudba ponudnika Kovinastroj Servis d.o.o. nepopolna, brez dopustitve dopolnitve formalno nepopolne ponudbe«, s čimer je treba v tem delu vlogo z dne 8. 5. 2014 šteti za poziv naročniku za obrazložitev razloga iz prve alinee iz prve povedi iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2. Naročnik namreč ni izbral vlagateljeve ponudbe, vlagatelj pa je od naročnika želel izvedeti, zakaj je opustil uporabo postopka iz 78. člena ZJN-2, ki ureja dopolnitev formalno nepopolne ponudbe. ZJN-2 pa ne določa instituta, da bi ponudnik (torej tudi vlagatelj) lahko zahteval spremembo odločitve o oddaji javnega naročila, saj peti odstavek 79. člena ZJN-2 ureja institut, skladno s katerim naročnik na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo odločitev. Vlagatelj lahko zahteva razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila le z vložitvijo zahtevka za revizijo in torej z uveljavljanjem pravnega varstva po ZPVPJN. Vendar taka ureditev ne preprečuje ponudniku (in torej tudi vlagatelju ni), da naročniku predlaga, da uporabi peti odstavek 79. člena ZJN-2 in spremeni odločitev o oddaji javnega naročila. Na tak način se morda ponudnik in naročnik izogneta postopku pravnega varstva po ZPVPJN. Vlagatelj je sicer v vlogi z dne 8. 5. 2014 naročnika pozval, da »spremeni obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika in sicer v delu, kjer navaja, da je ponudnik Kovinastroj Servis d.o.o. oddal nepopolno ponudbo«, vendar bi tudi v primeru, če bi naročnik takšnemu pozivu sledil, kot izbrana ponudba še naprej ostala ponudba izbranega ponudnika. Vlagatelj namreč v vlogi z dne 8. 5. 2014 naročnika ni pozval na spremembo odločitve o izbiri ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj je na tak način pozval naročnika šele 16. 5. 2014 po elektronski pošti, ko je naročniku seznanil s tem, katere pomanjkljivosti naj bi vsebovali ponudba izbranega ponudnika in ponudba drugouvrščenega ponudnika. Vendar naročnik glede na ureditev instituta iz petega odstavka 79. člena ZJN-2 ni bil dolžan spremeniti odločitve o oddaji javnega naročila ne na podlagi vloge z dne 8. 5. 2014 ne na podlagi elektronskega sporočila z dne 16. 5. 2014, sta pa mu bili lahko ti vlagateljevi vlogi v podporo za premislek, ali naj uporabi možnost iz petega odstavka 79. člena ZJN-2 ter spremeni odločitev o oddaji javnega naročila in sprejme novo. Ni pa bil naročnik upravičen zanemariti vloge z dne 16. 5. 2014 v delu, ki predstavlja zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Naročnik bi moral na ta del vloge reagirati v roku, ki ga določa četrta poved iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, česar pa naročnik ni storil, na kar pravilno opozarja vlagatelj. Naročnik je tako kršil pravilo o roku iz četrte povedi iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, poleg tega pa je kršil tretji odstavek 79. člena ZJN-2, ker vlagatelju ni izdal in vročal odločitve o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila.

Državna revizijska komisija je že ugotovila, da je naročnik kršil 78. člen ZJN-2, ker vlagatelju ni dopustil in omogočil, da svojo ponudbo dopolni, zato ugotovitev kršitve tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, ker naročnik ni odgovoril na zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na zavrnitev vlagateljeve ponudbe (torej razlog, zakaj vlagatelja ni pozval na dopolnitev ponudbe), kakovostno v tem primeru pomeni nekaj manj od ugotovitve kršitve 78. člena ZJN-2. V tem pogledu tudi ugotovitev kršitve tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 še ne pomeni, da je zahtevek za revizijo utemeljen v obsegu, da bi bilo treba razveljatiti odločitev o oddaji javnega naročila (oziroma v tem primeru ugotoviti njegovo utemeljenost v celoti), saj je vlagatelj predložil najdražjo ponudbo in bi za izboljšavo svojega položaja v postopku javnega naročanja moral uspeti še s tem, da je naročnik kršil ZJN-2, ko je ugodnejši ponudbi štel za popolni.

Vlagatelj je za ponudnika, ki je predložil drugo najcenejšo ponudbo, navedel, da sta dve referenci neskladni z zahtevami referenčnega pogoja, nekateri artikli pa ne izpolnjujejo zahtev iz tehničnih specifikacij ali pa zahtevanih lastnosti ni mogoče ugotoviti zaradi pomanjkljivosti v dokazilih, zaradi česar bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti. Naročnik je očitno sprejel nekatere vlagateljeve argumente, saj je ob novem odločanju o oddaji javnega naročila v dokument »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 410-24/2014-50 z dne 12. 6. 2014 zapisal nekatere izmed ugotovitev, ki jih je predstavil že vlagatelj v zahtevku za revizijo, da so nekateri izmed ponujenih artiklov neskladni s tehničnimi specifikacijami ali da zahtevanih lastnosti ni mogoče ugotoviti iz predloženih dokazil. Državna revizijska komisija je zato glede na naročnikova konkludentna dejanja štela, da med vlagateljem in naročnikom ni več sporno dejansko stanje o ponudbi ponudnika, ki je predložil drugo najcenejšo ponudbo, in je zato štela, da je zahtevek za revizijo tudi v tem delu utemeljen.

Tako ostane za razrešitev le še vprašanje, ali vlagatelj naročniku utemeljeno očita, da bi moral ugotoviti, da je tudi ponudba izbranega ponudnika nepopolna, zaradi česar bi jo moral izločiti. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj to naročniku neutemeljeno očita.

Vlagatelj očita pomanjkljivosti artiklom na pozicijah 8.1., 10.1., 10.2., 11.6., 13.9., 13.13. in 13.14., pri tem pa se sklicuje na podatke iz prospektnega materiala, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbi.

Državna revizijska komisija pri pregledu razpisne dokumentacije, ki je bila objavljena na povezavi iz točke VI.3 objave, ni našla izrecnih zahtev za predložitev prospektov, katalogov, fotografij, tehnične dokumentacije ipd. za ponujene artikle. Vlagatelj se v zahtevku za revizijo tudi ne sklicuje na kakšno določbo razpisne dokumentacije, ki bi to nalagala ponudnikom. Je pa Državna revizijska komisija v delu 3. točke Povabila k oddaji ponudbe (četrta zaporedna stran razpisne dokumentacije) ugotovila, da je naročnik določil:
»Pri izdelavi ponudbe mora ponudnik upoštevati določila Uredbe o zelenem javnem naročanju (Ur. L RS, št. 102/11, 18/12, 24/12, 64/12, 02/13) in mora zagotavljati upoštevanje Uredbe kar dokaže s priloženo in podpisano izjavo.
Ponudnik mora svoji ponudbi priložiti izjavo, da bo upošteval vsa določila Uredbe o zelenem javnem naročanju glede blaga, storitev in gradnje objektov.
Ponudnik mora k ponudbi priložiti tehnično dokumentacijo proizvajalca ali ustrezno dokazilo, iz katere izhaja, da so izpolnjene tudi okoljske zahteve iz Uredbe o zelenem javnem naročanju za vso ponujeno opremo.«
Iz citiranih določb razpisne dokumentacije je mogoče razbrati zahtevo za predložitev tehnične dokumentacije oziroma drugega dokazila, vendar (le) za dokazovanje okoljskih zahtev iz Uredbe o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 102/2011 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba ZJN), in sicer »za vso ponujeno opremo«.

Ne glede na nejasnost teh določb razpisne dokumentacije o upoštevanju Uredbe ZJN, saj je iz prvega odstavka 4. člena Uredbe ZJN razvidno, da ta nalaga naročniku, da okoljske zahteve vključi v postopek javnega naročanja, pri čemer mu tudi določa, kako jih vključi, je vseeno treba upoštevati, da so okoljske zahteve določene le za nekatere predmete javnega naročanja (5. člen Uredbe ZJN), njihova vsebina pa je razvidna iz prilog 1 do 12 Uredbe ZJN (6. člen Uredbe ZJN). Okoljske zahteve se delijo na temeljne in dodatne (prim. 1. in 2. točka 3. člena Uredbe ZJN). Vse priloge Uredbe ZJN določajo temeljne okoljske zahteve, dodatne okoljske zahteve pa določene le za nekatere predmeta javnega naročanja iz 5. člena Uredbe ZJN (drugi odstavek 6. člena Uredbe ZJN).

Vlagatelj je navedel, da »iz priloženega prospekta je razvidno, da« ponujeni tip hladilnika na pozicijah 8.1. Hladilnik za meso in 10.2. Hladilnik »nima izolacije iz poliuretana (brez CFC in HCFC) in tehnično ne ustreza zahtevam naročnika«, in podčrtal podatke iz oklepaja (torej skupini plinov), iz česar je mogoče sklepati, da je navedel, da ponujena artikla nista skladna z naročnikovo zahtevo, ker izolacija iz poliuretana vsebuje katero izmed snovi, ki jih naročnik ni dovolil.

Naročnik je v popisu opreme določil poziciji 8.1. Hladilnik za meso in 10.2. Hladilnik, pri čemer je ena izmed tehničnih zahtev: »izolacija iz poliuretana (brez CFC in HCFC)«.

Izbrani ponudnik je v predračunu na pozicijah 8.1. Hladilnik za meso in 10.2. Hladilnik navedel istega proizvajalca in isti tip hladilnika ter predložil prospekte (opisi in fotografije hladilnikov) ponujenega tipa, iz katerih je mogoče ugotoviti, da je izolacija iz ekološkega poliuretana, ekspandiranega z vodo (v italijanščini: »isolamento di 75 mm in poliuretano ecologico espanso ad acqua« in v angleščini: »75 mm insulation by environment-friendly water-expanded polyurethane«). Ob dejstvu, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je osnova za ekspanzijo poliuretana voda, kar ni snov, ki jo je mogoče označiti kot CFC ali HCFC, vlagatelj pa ni dokazal, da bi ponujena hladilnika vsebovala izolacijo iz poliuretana, ki bi vseboval katero izmed snovi, ki jih naročnik ni dovolil, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je izbrani ponudnik na pozicijah 8.1. Hladilnik za meso in 10.2. Hladilnik ponudil hladilnika z izolacijo iz poliuretana, ki je neskladen s tehničnimi zahtevami, ki jih je določil naročnik. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da je v tem delu ponudba izbranega ponudnika neprimerna.

Vlagatelj je navedel, da »iz priloženega prospekta je razvidno, da« ponujeni tip hladilnika na poziciji 10.1. Hitri ohlajevalnik in zamrzovalnik »nima gretja sonde pri zamrzovanju (navedeni model nima sonde) in tehnično ne ustreza zahtevam naročnika«.

Naročnik je v popisu opreme določil poziciji 10.1. Hitri ohlajevalnik in zamrzovalnik, pri čemer je ena izmed tehničnih zahtev: »gretje sonde pri zamrzovanju«.

Izbrani ponudnik je v predračunu na poziciji 10.1. navedel proizvajalca in tip hladilnika, predložil pa je tudi prospekt (opisi in fotografije) hladilnika ponujenega tipa, iz katerega sicer ni mogoče ugotoviti, ali ima ta tip hladilnika zahtevano tehnično lastnost. Vendar to še ne pomeni, da ponujeni hladilnik ni skladen s tehničnimi specifikacijami.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v prilogi 6 Uredbe ZJN določene le temeljne okoljske zahteve (med drugim) za hladilnike, zamrzovalnike in njihove kombinacije, saj so ti predmeti javnega naročanja našteti v šesti alinei 5. člena Uredbe ZJN in zanje niso predvidene posebne okoljske zahteve (gl. drugi odstavek 6. člena Uredbe ZJN). Iz priloge 6 Uredbe ZJN so za hladilnike, zamrzovalnike in njihove kombinacije razvidne le zahteve za energetsko učinkovitost (točka 6.1), zato sledeč 3. točki Povabila k oddaji ponudbe (četrta zaporedna stran razpisne dokumentacije) izbrani ponudnik ni bil dolžan dokazovati, da ima ponujeni tip hladilnika »gretje sonde pri zamrzovanju«. Vendar ne glede na navedeno je treba ugotoviti, da je naročnik po tem, ko je »razveljavi[l]« odločitev o oddaji javnega naročila, kot je izhajala iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 410-24/2014-11 z dne 6. 5. 2014, z dopisom št. 410-24/2014 z dne 16. 5. 2014 zahteval pojasnilo od slovenskega zastopnika tujega proizvajalca tega hladilnika, ta pa se je 19. 5. 2014 naročniku predstavil kot generalni zastopnik proizvajalca in mu izjavil, da je hladilnik lahko dobavljen tudi z ogrevano sondo. Čeprav je vlagateljev očitek mogoče razumeti tudi širše in ne le tako, da navaja, da iz kataloga ni razvidna zahtevana tehnična lastnost, ampak da ponujeni tip hladilnika sicer nima take sonde, Državna revizijska komisija ni mogla potrditi, da naročnik ne bi smel že prvič šteti, da je izbrani ponudnik ponudil artikel z zahtevano tehnično lastnostjo, saj je naročnik, čeprav res naknadno, prejel izjavo, ki ne potrjuje vlagateljevega očitka. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da je v tem delu ponudba izbranega ponudnika neprimerna.

Vlagatelj je navedel, da »iz priloženega prospekta je razvidno, da« ponujeni tip tehtnice na poziciji 11.6. Tehtnica »nima zahtevanega razdelka 2/5 g in LCD osvetljenega prikaza mase in tare«.

Naročnik je v popisu opreme določil pozicijo 11.6. Tehtnica, pri čemer je določil tudi tehnični zahtevi: »max. nosilnost 6/15 kg, z razdelkom 2/4 g« in »LCD osvetljen prikaz (masa, tara)«.

Naročnik je v zvezi s postavko 11.6. Tehtnica prek portala javnih naročil prejel predlog »Poz. 11.6 tehtnica: ali lahko ponudimo tehtnico s sprejemnikom bremena 250x320 mm? Ai je dovoljen razdelek 2g/5 g?«, na katerega je bil 4. 4. 2014, ob 13.32, objavljen odgovor »da«, s čimer je postal del razpisne dokumentacije (tretja poved iz drugega odstavka 71. člena ZJN-2).

Izbrani ponudnik je v predračunu na poziciji 11.6. Tehtnica navedel proizvajalca in tip tehtnice, predložil pa je tudi opise in fotografijo tehtnice ponujenega tipa. Ne da bi Državna revizijska komisija ugotavljala, ali je sicer obstajala dolžnost dokazovanja spornih lastnosti ponujenega artikla, pritrjuje vlagatelju, da v dokazilu »Stran 1 od 1«, na katerem je izbrani ponudnik odkljukal ponujeni tip tehtnice, ni naveden podatek o zgornji meji razdelka. Vendar pa je ta podatek naveden na drugem listu, ki je spet k dokazilu »Stran 1 od 1«, in je skladen z naročnikovo zahtevo. Enak podatek o razdelku 2/5 g je mogoče pridobiti na spletni strani proizvajalca (http://www.libela-elsi.si/trgovinske_05.htm). Ob enakih izhodiščih Državna revizijska komisija tudi pritrjuje vlagatelju, da v dokazilu »Stran 1 od 1« ni navedeno, da ima ponujeni tip tehtnice osvetljen LCD prikaz podatkov, enako pa ni navedeno niti na drugem listu, ki je spet k dokazilu »Stran 1 od 1«. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da je že iz barvne fotografije iz dokazila »Stran 1 od 1« razvidno, da ima ponujeni tip tehtnice osvetljen LCD zaslon. Zato tudi, če ta lastnost ni bila izrecno zapisana v dokazilih, je vseeno razvidna iz njih. Da ima ponujeni tip tehtnice osvetljen LCD zaslon, je razvidno tudi s spletne strani proizvajalca (http://www.libela-elsi.si/trgovinske_05.htm). Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da je v tem delu ponudba izbranega ponudnika neprimerna.

Vlagatelj je za artikle na pozicijah 13.9. Plinska prekucna ponev, 13.13. Plinski kotel in 13.14. Plinski štedilnik navedel vsebinsko enake očitke: izbrani ponudnik je predložil prospekte, iz katerih niso razvidne zahtevane tehnične lastnosti, podana lastna izjava, da bodo artikli na teh pozicijah izdelani in dobavljeni v skladu z razpisanimi tehničnimi zahtevami po specifikaciji javnega naročila, pa je nedopustna in pomeni zavajanje naročnika, saj »gre za tehnično zahtevno opremo, ki mora biti tudi ustrezno preizkušena, certificirana oprema, katera mora biti že uveljavljena na nažem ali EU trgu«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na pozicijah 13.9. Plinska prekucna ponev, 13.13. Plinski kotel in 13.14. Plinski štedilnik navedel posamezne tehnične lastnosti, izbrani ponudnik pa je v predračunu navedel sebe kot proizvajalca ponujenih artiklov in pri vseh teh artiklih navedel, da bodo izdelani po naročilu. Izbrani ponudnik je za vsako pozicijo predložil tudi »predstavitveni prospekt« in lastno izjavo, da bodo artikli na teh treh pozicijah »izdelan[i] in dobavljen[i] v skladu z razpisanimi tehničnimi zahtevami po specifikaciji predmetnega javnega naročila«.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da noben izmed artiklov na pozicijah 13.9. Plinska prekucna ponev, 13.13. Plinski kotel in 13.14. Plinski štedilnik ni artikel, za katerega bi veljale okoljske zahteve iz Uredbe ZJN, saj niso navedeni med predmeti javnega naročanja iz 5. člena Uredbe ZJN, zato sledeč 3. točki Povabila k oddaji ponudbe (četrta zaporedna stran razpisne dokumentacije) izbrani ponudnik ni bil dolžan dokazovati spornih lastnosti. Ne glede na navedeno pa vlagateljev očitek ni utemeljen še drugače. Treba je namreč upoštevati, da je izbrani ponudnik podal lastno izjavo, da bo sam izdelal artikle na teh treh postavkah po predstavljeni specifikaciji, s čimer je sprejel zavezo, da to tudi izpolni. Zato tudi v primeru, če iz predloženih »predstavitvenih prospektov« niso razvidne vse zahtevane lastnosti, to ne more biti razlog za označitev ponudbe izbranega ponudnika za neprimerno, vlagatelj pa v konkretnem primeru ne more upravičeno vnaprej taki lastni (celo proizvajalčevi) izjavi odrekati dokazne vrednosti in verodostojnosti. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da je v tem delu ponudba izbranega ponudnika neprimerna.

Ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila (prva alinea prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), saj ni mogla pritrditi vlagatelju, da je naročnik izbral ponudbo, ki ni primerna. Navedeno sicer ne pomeni že, da je bila odločitev o oddaji javnega naročila, kot jo je naročnik predstavil v dokumentu »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 410-24/2014-11 z dne 6. 5. 2014, skladna z ZJN-2, vendar v mejah zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti drugače, kot je ugotovila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 1. 8. 2014

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Občina Bled, Cesta svobode 13, 4620 Bled,
- Kovinastroj servis, d. o. o., Adamičeva cesta 44, 1290 Grosuplje,
- Kogast sistemi, d. o. o., Adamičeva cesta 36, 1290 Grosuplje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran