Na vsebino
EN

018-062/2014 VDC Saša

Številka: 018-062/2014-6
Datum sprejema: 24. 3. 2014

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prevozi uporabnikov VDC Saša«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Prevozi z avtobusom Strehar Roman s.p., Podkraj 22, Velenje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika VDC Saša, Kidričeva cesta 19a, Velenje (v nadaljevanju: naročnik), dne 24. 3. 2014

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 11. 2. 2014 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja odprti postopek javnega naročanja »Prevozi uporabnikov VDC Saša«. Naročnik javno naročilo oddaja po sklopih. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 15. 1. 2014, pod številko objave JN548/2014.

Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila številka 001/2014 z dne 29. 1. 2014 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) odločil, da javno naročilo kot najugodnejšemu ponudniku v sklopu 1 odda Prevozništvo Dejan Napast s.p., Spodnji Gaj pri Pragerskem 40, Pragersko (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklop 1), v sklopu 2 in 3 pa APS d.d., Koroška cesta 64, Velenje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklopa 2 in 3). Iz obrazložitve izhaja, da sta bili ponudbi izbranih ponudnikov za posamezne sklope najugodnejši in popolni, zato je glede na rezultat ovrednotenih meril naročnik oddal javno naročilo njima.

Vlagatelj je dne 11. 2. 2014 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev razpisa v posameznih sklopih, kjer izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev oziroma, razveljavitev razpisa v celoti ter povrnitev stroškov postopka. Vlagatelj je podal navedbe o svoji aktivni legitimaciji, pravni podlagi, pravočasnosti zahtevka za revizijo ter citiral pogoje iz razpisne dokumentacije glede osnovne sposobnosti ponudnikov ter posebnih zahtev glede vozil, ki jih morajo ponudniki izpolnjevati v sklopu 1, 2 in 3. Glede teh pogojev je navedel, da se z izborom najugodnejšega ponudnika ne strinja iz razloga, ker vsaj eden izmed izbranih ponudnikov na dan odpiranja ponudbe ne razpolaga z vozilom, ki izpolnjuje navedene pogoje in je imel v roku enega leta težave z poravnavanjem plačil prispevkov za socialno varnost.

Izbrani ponudnik za sklop 2 in 3 se je glede navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil dne 18. 2. 2014 ter navedel, da je vlagateljev zahtevek za revizijo neutemeljen.

Naročnik je dne 26. 2. 2014 izdal sklep (v nadaljevanju: sklep z dne 26. 2. 2014), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo ter zahtevek za povrnitev stroškov zavrnil. V obrazložitvi je naročnik opisal potek tega postopka javnega naročanja ter utemeljil svojo odločitev in navedel, da ob preučitvi navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve, zaradi česar je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.

Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisa, prejetega dne 3. 3. 2014, odstopil dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je po prejemu zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato ga je sprejela v obravnavo.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Spor med vlagateljem in naročnikom je po navedbah vlagatelja v tem, ali vsaj eden izmed izbranih ponudnikov na dan odpiranja ponudb ne izpolnjuje pogojev, ki jih je v razpisni dokumentaciji opredelil naročnik, in bi zaradi tega moral biti izločen iz postopka javnega naročanja. Podrejeno vlagatelj predlaga razveljavitev postopka v celoti.

Vlagatelj je najprej izpostavil, da (vsaj) eden izmed izbranih ponudnikov ne izpolnjuje pogoja f.) pod točko 4.1 razpisne dokumentacije, in sicer naj bi imel v roku enega leta težave s poravnavanjem plačil prispevkov za socialno varnost.

Državna revizijska komisija je z vpogledom v razpisno dokumentacijo ugotovila, da je naročnik v II. poglavju razpisne dokumentacije Navodila za pripravo ponudbe pod točko 4. Pogoji za ugotavljanje in priznanje sposobnosti določil, da bo naročnik v skladu z določili 42. do 47. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) priznal sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjevanja in dokazovanja pogojev, ki so (med drugim) navedeni v podtočki 4.1 Osnovna sposobnost ponudnika. Pogoj f.) se glasi: »ponudnik je redno izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države naročnika.« (v nadaljevanju: pogoj glede osnovne sposobnosti). Pogoj je formuliran podobno kot tretji odstavek 42. člena ZJN-2. Naročnik je v razpisni dokumentaciji kot dokazilo za izpolnjevanja pogoja glede osnovne sposobnosti določil, da morajo ponudniki ponudbi predložiti obrazec OBR-3 Izjava o sposobnosti ponudnika in o sprejemu pogojev iz razpisne dokumentacije (v nadaljevanju: obrazec OBR-3), ki je podana pod materialno in kazensko odgovornostjo. V isti točki razpisne dokumentacije je naročnik določil, da bo sposobnost priznal vsem ponudnikom, ki bodo izpolnili zahtevane pogoje iz točke 4. razpisne dokumentacije in predložili ustrezna dokazila oziroma izjave. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil tudi, da bo v primeru dvoma v podane izjave sam pridobil potrdila o podatkih, ki se nanašajo na priznanje sposobnosti in se vodijo v uradnih evidencah oziroma bo pozval ponudnika, da v postavljenem roku izroči ustrezna potrdila, sicer bo naročnik njegovo ponudbo izločil.

Obrazec OBR-3 predstavlja izjavo odgovorne osebe ponudnika pod materialno in kazensko odgovornost o tem, da ponudnik izpolnjuje pogoje, ki jih je v razpisni dokumentaciji opredelil naročnik. Pod točko 6. obrazca OBR-3 je navedeno tudi, da ponudnik izjavlja, da je redno izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer imajo sedež, ali določbami države naročnika. Iz obrazca OBR-3 ne izhaja, da bi ponudniki morali za dokazovanje izpolnjevanja tega pogoja svoji ponudbi priložiti kakršnokoli dokazilo.

Pod točko 6. Vsebina ponudbe in rok veljavnosti ponudbe razpisne dokumentacije je naročnik naštel dokumente, ki jih morajo ponudniki predložiti ponudbi, da jo bo štel kot popolno. V tem poglavju je določeno, da morajo ponudniki predložiti (med drugim) izpolnjen obrazec OBR-3. Iz točke 6. razpisne dokumentacije pa ne izhaja, da bi ponudniki svoji ponudbi (razen izjave na obrazcu OBR-3) za dokazovanje izpolnjevanja spornega pogoja glede osnovne sposobnosti morali predložiti kakršnakoli druga dokazila.

Državna revizijska komisija je z vpogledom v ponudbi izbranega ponudnika za sklop 1 z dne 24. 1. 2014 ter izbranega ponudnika za sklopa 2 in 3 z dne 24. 1 .2014 ugotovila, da sta oba izbrana ponudnika predložila žigosani in podpisani izjavi na obrazcu OBR-3, s tem pa tudi podala v razpisni dokumentaciji zahtevano izjavo glede izpolnjevanja spornega pogoja glede osnovne sposobnosti, in torej izjavila tudi, da sta redno izpolnjevala obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost, tako, kot je to predvidel naročnik v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj je v svojem zahtevku za revizijo navedel, da je imel vsaj eden izmed izbranih ponudnikov »v roku enega leta težave z poravnavanjem plačil prispevkov za socialno varnost«, brez konkretnejše opredelitve, za katerega izmed izbranih ponudnikov naj bi v tem primeru šlo ter kakšna naj bi bila narava teh težav (neplačilo obveznosti, zamujanje s plačilom, pravočasno plačilo kljub težavam z likvidnostjo ipd.), prav tako vlagatelj za te svoje navedbe ni predložil nobenega dokaza. Državna revizijska komisija posledično ni mogla presojati niti tega, ali imeti »težave s poravnavanjem prispevkov za socialno varnost v roku enega leta« na abstraktni ravni sploh pomeni (ne)izpolnjevanje spornega pogoja glede osnovne sposobnosti, zato vlagateljevih navedb niti ni mogoče obravnavati kot očitkov kršitev določb ZJN-2 ali naročnikove razpisne dokumentacije. Tudi sicer so bile vlagateljeve navedbe do te mere nekonkretizirane (vlagatelj ni navedel niti tega, na katerega izmed izbranih ponudnikov se njegove navedbe nanašajo), pavšalne (navedba, da gre za »težave s poravnavanjem prispevkov za socialno varnost«) in nedokazane (vlagatelj ni predlagal niti enega dokaza), da je Državna revizijska komisija lahko na njihovi podlagi z vpogledom v ponudbi izbranih ponudnikov ugotovila zgolj to, kar je že bilo navedeno v prejšnjem odstavku.

Vlagatelj mora, skladno z določili 5. in 6. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, v zahtevku za revizijo navesti tako očitane kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se zatrjevane kršitve dokazujejo. Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov - zavezuje ga, da v svojem zahtevku za revizijo navede pravno relevantna dejstva, ki substancirajo njegov zahtevek in da za trditve o teh dejstvih (če niso priznana ali splošno znana) ponudi tudi ustrezne dokaze. Ker so v ZPVPJN taksativno naštete le obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je potrebno zahteve glede vsebine zatrjevanja kršitev in dejstev ter dokazovanja teh poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, urejeno v 7. in 212. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, ter predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Trditveno breme pomeni dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek, dejstva pa mora navesti tako, da se na njihovi podlagi izkaže utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik mora zatrjevati dejstva določno in konkretizirano, predlagani dokazi pa služijo potrditvi (izkazovanju) teh dejstev.

Temu bremenu vlagatelj ni zadostil, zato je morala Državna revizijska komisija, na podlagi določil prvega odstavka 7. člena ter 212. in 215. člena ZPP, v povezavi s 13. členom ZPVPJN, vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo v tem delu kot neutemeljene zavrniti.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja o tem, da vsaj eden izmed izbranih ponudnikov na dan odpiranja ponudbe ni razpolagal z vozilom, ki izpolnjuje pogoja na strani 12 in 15 razpisne dokumentacije, in sicer posebne zahteve, da mora biti vozilo primerno za invalidski voziček ter da mora biti vozilo klimatizirano v potniškem prostoru.

Iz Zapisnika o odpiranju ponudb številka JN-1/2014 z dne 27. 1. 2014, ki se nahaja v naročnikovi dokumentaciji, izhaja, da je naročnik odpiral ponudbe dne 27. 1. 2014.

Državna revizijska komisija je z vpogledom v razpisno dokumentacijo ugotovila, da je vlagatelj izpostavil posebni pogoj, ki ga je naročnik določil v poglavju III Tehnične specifikacije – opis storitev razpisne dokumentacije, in sicer v zahtevah naročnikov glede izvajanja prevozov v okviru tega javnega naročila v sklopu 2 in v sklopu 3. Naročnik je na strani 12 in 13 razpisne dokumentacije določil kot posebno zahtevo, da mora biti vozilo primerno za invalidski voziček, kar pomeni, da mora imeti prilagojeno prevozno sredstvo poleg zahtev, opredeljenih v veljavnih predpisih, še:
- dvižno ploščad ali teleskopsko rampo za vstop in izstop oseb na invalidskem vozičku
- alu-talno letev za vpenjanje varnostnih pasov za fiksacijo invalidskega vozička.

Za izvajanje prevozov v okviru sklopa 1 tega javnega naročila naročnik v razpisni dokumentaciji teh zahtev ni določil.

Na strani 15 razpisne dokumentacije pod Ostali pogoji, točka 4, je navedena tudi zahteva, ki se nanaša na vse sklope javnega naročila, da morajo biti vozila, ki bodo uporabljena pri prevozih v okviru javnega naročila, klimatizirana v potniškem prostoru.

Iz narave navedenih pogojev je razvidno, da gre za pogoje glede tehnične sposobnosti ponudnika. Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 4, podtočki 4.4 Tehnična in kadrovska sposobnost, pod a) določil splošni pogoj, da morajo imeti ponudniki za neposredno kvalitetno izvajanje storitev iz predmeta naročila na razpolago ustrezna tehnična sredstva. Naročnik je v razpisni dokumentaciji kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja glede tehnične sposobnosti predvidel predložitev izjave na obrazcu OBR-3/1 Izjava o tehnični in kadrovski sposobnosti ponudnika, s katero ponudniki izjavljajo (med drugim) tudi, da so vsa vozila, vključena v prevoze, tehnično brezhibna, ustrezno opremljena in izpolnjujejo vse pogoje, ki jih zahtevajo veljavni predpisi za prevoze uporabnikov. Navedeno torej vključuje tudi posebne zahteve glede vozil iz poglavja o tehničnih specifikacijah iz razpisne dokumentacije. Ponudniki so morali v skladu z razpisno dokumentacijo predložiti tudi prilogo 2 k obrazcu-3/1, v katerega so morali vnesti podatke o vozilih (navedba znamke vozila, tipa vozila, leta izdelave, registrske številke, opreme, števila sedežev ter posebne opreme za prevoz invalidnih oseb), ki jih ponujajo za posamezen sklop javnega naročila. Navedeni obrazec je obenem izjava ponudnikov, da vsa ponujena vozila izpolnjujejo zahteve veljavne zakonodaje. Iz razpisne dokumentacije ni razvidno, da bi naročnik za dokazovanje izpolnjevanja spornega pogoja glede tehnične sposobnosti zahteval še kakšna dodatna dokazila. Pri tem je potrebno še izpostaviti, da se navedeni pogoji nanašajo na vozila, ki jih ponudniki ponujajo za izvedbo javnega naročila – torej prevozov, določenih v tehničnih specifikacijah javnega naročila.

Državna revizijska komisija je z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 1 ugotovila, da je ustrezne izjave, opisane zgoraj, svoji ponudbi predložil. Ker je bil izbrani ponudnik za sklop 1 izbran samo v sklopu 1, se pogoji, opredeljeni kot posebna zahteva v tehničnih specifikacijah za sklopa 2 in 3 (primernost za invalidski voziček), nanj niti ne nanašajo, zato Državna revizijska komisija ni presojala, ali ta pogoj izbrani ponudnik za sklop 1 izpolnjuje ali ne. Iz priloge 2 k obrazcu OBR-3/1 (seznama vozil) je iz opisa vozila, ponujenega za sklop 1, celo specifično razvidno, da je vozilo opremljeno tudi s klimo.

Ker je izbrani ponudnik za sklop 1 svoji ponudbi predložil vsa s strani naročnika zahtevana dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti, kot je bilo obrazloženo zgoraj, iz katerih je celo posebej razvidno, da ponujena vozila izpolnjujejo zahtevo glede klimatizacije, Državna revizijska komisija zaključuje zgolj, da je v tem pogledu izbrani ponudnik za sklop 1 izkazal izpolnjevanje naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije in torej ni podlage za izločitev ponudbe izbranega ponudnika za sklop 1 iz tega razloga oziroma razveljavitev odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo pavšalno navajal, brez kakršnihkoli specifičnih navedb, da izbrani ponudnik za sklop 1 na dan odpiranja ponudb ni razpolagal z vozilom, ki bi izpolnjevalo zahtevane razpisne pogoje. Za navedeno ni ponudil nikakršnih dokazov, na podlagi katerih bi izhajalo, da ponujeno vozilo teh pogojev dejansko – kljub temu, da je izbrani ponudnik za sklop 1 predložil dokazila, kot jih je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji – ne izpolnjuje. Izbrani ponudnik ni zadostil svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, zato je Državna revizijska komisija morala šteti vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu kot neutemeljen.

Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika za sklopa 2 in 3 je Državna revizijska komisija ugotovila, da je tudi ta svoji ponudbi predložil ustrezne izjave, kot jih je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji. Iz priloge 2 k obrazcu OBR-3/1 je razvidno, da je izbrani ponudnik za sklopa 2 in 3 ponudil za izvedbo javnega naročila (med drugim) vozilo Volkswagen Caravelle 2,5 tdi z registrsko številko CD V8-545.Izbrani ponudnik za sklopa 2 in 3 je s tem v zvezi predložil naročniku izjavo gospodarske družbe J.A.T. TEAM, predelave, d.o.o., s katero so izjavili, da so dne 23. 1. 2014 izvedli predelavo kombi vozila z registrsko številko CE V8-545 v lasti izbranega ponudnika za sklop 2 in 3 v invalidsko vozilo ter da so izvedli montažo talnih letev in pasov Qstraint, ki po vseh zahtevah »ustrezajo izvedbi prevozov invalidnih oseb (invalidski vozički)«.

V luči navedenega, torej da je izbrani ponudnik za sklopa 2 in 3 svoji ponudbi predložil v razpisni dokumentaciji zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev glede tehnične sposobnosti ter da je naročniku posredoval tudi dodatne izjave – dokazila – o izpolnjevanju navedenih pogojev, vlagateljevim navedbam v zahtevku za revizijo, da vsaj eden izmed izbranih ponudnikov na dan odpiranja ponudb ne razpolaga z vozilom, ki izpolnjuje navedene pogoje glede tehnične sposobnosti – ob odsotnosti vsakršnih natančnejših argumentov, ki bi izpodbijali verodostojnost izjav izbranih ponudnikov in drugih predloženih izjav, podanih v ponudbah, ter kakršnihkoli dokazov za te navedbe – ni mogoče slediti, zaradi česar je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo tudi v tem delu štela kot neutemeljenega.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz prve točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi določbe tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz druge točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je na podlagi četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ugotovila, da je vlagatelj preplačal takso za zahtevek za revizijo. Iz priloge zahtevka za revizijo je razvidno, da je vlagatelj plačal takso v znesku 1.500,00 EUR. Drugi odstavek 71. člena ZJPVPJN določa, da taksa v tem primeru znaša dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500 eurov in ne več kot 25.000 eurov.

Iz ponudbe izbranega ponudnika za sklop 1 je razvidno, da je ta v obrazcu OBR-2 Ponudbeni predračun št. 1/14 (v nadaljevanju: OBR-2) kot ponudbeno pogodbeno vrednost z DDV navedel znesek 2.246,94 EUR (kot zmnožek cene storitve prevozov na kilometer, okvirno število 190 kilometrov na dan ter okvirno število 20 prevozov na mesec, kot je to predvideno na obrazcu OBR-2). Iz samega obrazca je razvidno, da se navedena ponudbena cena nanaša zgolj na ceno storitev v okviru tega javnega naročila za en mesec, iz vzorca pogodbe o izvedbi javnega naročila pa izhaja, da se sklepa za obdobje od februarja 2014 do dne 31. 1. 2015, torej skupno za 12 mesecev. Posledično je pogodbena vrednost z DDV celotnega javnega naročila iz ponudbe izbranega ponudnika za sklop 1 26.963,28 EUR, zato znaša taksa za zahtevek za revizijo za sklop 1 v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN 539,27 EUR.

Iz ponudbe izbranega ponudnika za sklopa 2 in 3 je razvidno, da je ta v obrazcu OBR-2 Ponudbeni predračun št. 02/2014, kot ponudbeno pogodbeno vrednost z DDV za sklop 2, navedel znesek 1.734,48 EUR (kot zmnožek cene storitve prevozov na kilometer, okvirno število 190 kilometrov na dan ter okvirno število 20 prevozov na mesec, kot je to predvideno na obrazcu OBR-2) in za sklop 3 znesek 1.927,20 EUR. Iz razlogov, pojasnjenih v prejšnjem odstavku, je pogodbena vrednost z DDV celotnega javnega naročila iz ponudbe izbranega ponudnika za sklop 2 20.813,76 EUR in za sklop 3 23.126,40 EUR, tako znaša taksa za zahtevek za revizijo za sklop 2 v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN 416,28 EUR ter za sklop 3 462,53 EUR.

Skupno bi vlagatelj za svoj zahtevek za revizijo moral plačati 1.418,08 EUR, kar predstavlja preplačilo v znesku 81,92 EUR. Državna revizijska komisija bo na podlagi druge alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v znesku 81,92 EUR.


V Ljubljani, 24. 3. 2014


mag. Mateja Škabar
predsednica senata
Članica Državne revizijske komisije




















Vročiti:
- VDC Saša, Kidričeva cesta 19a, 3320 Velenje
- Strehar Roman s.p., Podkraj 22, 3320 Velenje
- Prevozništvo Dejan Napast, s.p., Spodnji Gaj pri Pragerskem 40, 2331 Pragersko
- APS, d.d., Koroška cesta 64, 3320 Velenje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana

Vložiti:
- V spis zadeve, tu

V vednost:
- Finančna služba


Natisni stran