Na vsebino
EN

018-225/2013 Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d.d.

Številka: 018-225/2013-25
Datum sprejema: 18. 10. 2013

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek Šinko kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila ?RTP 110/20 KV Podvelka ? sekundarna oprema?, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja GDB, d.o.o., Tehnološki park 24, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika ELEKTRO MARIBOR, Podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 10. 2013

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila z dne 17. 5. 2013.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.591,51 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, 25. 2. 2013 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN2113/2013, 27. 2. 2013 pa še v Uradnem listu EU, in sicer pod št. objave 2013/S 041-066194. 17. 5. 2013 je naročnik izdal dokument ?Odločitev o oddaji javnega naročila?, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo skupnih ponudnikov C&G, d.o.o., Riharjeva ulica 38, Ljubljana, in Iskra Sistemi, d.d., Stegne 21, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 3. 6. 2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita. da bi moral ponudbo izbranega ponudnika označiti za nepopolno, in sicer zaradi naslednjih razlogov:

1. Referenčno potrdilo izbranega ponudnika o referencah blaga na obrazcu OBR-12A ne ustreza razpisnim zahtevam, da mora biti oprema montirana in v obratovanju v elektroenergetskem omrežju znotraj sistema ENTSO-E. Reference blaga so neustrezne, ker objekt RTP 110/20 kV Bohinj, ki je predmet referenčnega potrdila, še ni v obratovanju oz. v času oddaje ponudb (9. 4. 2013) ni bil v obratovanju.

2. Reference dejanskega izvajalca so neustrezne, ker:

- objekt RTP 110/20 kV Bohinj je bil izveden le za 110 kV del, 20 kV del pa je bil izveden že leta 2006,
- referenca ne ustreza zahtevi, da je komunikacija postajnega računalnika in terminalov zaščite, vodenja v večini izvedena s komunikacijskim vodilom skladno z IEC 6185, 20 kV del komunicira s postajnim računalnikom po protokolu NEO,
- preizkušanje in spuščanje v pogon je bilo izvedeno le za VN del,
- konfiguriranje terminalov zaščite za 20 kV ni bilo izvedeno v sklopu tega projekta, temveč že v letih 2006 in 2007,
- zagonski preizkusi za 20 kV del niso bili izvedeni v sklopu referenčnega potrdila, tudi če bi bili, pa ne bi bili ustrezni, saj 20 kV del komunicira s postajnim računalnikom po protokolu NEO in ne po zahtevanem IEC 61850.

3. Reference blaga so neustrezne tudi zaradi naslednjih razlogov:

- razpis za opremo za objekt RTP 110/20 kV Bohinj je bil v letu 2013 izveden le za 110 kV del, 20 kV del pa je bil izveden že leta 2006,
- izbrani ponudnik ne izkazuje reference za zaščito SN razvodov, saj ni mogel dobaviti naprav tipa FPC 680 v celotni velikosti razpisanega sistema (13 celic),
- izbrani ponudnik ne izkazuje reference za nov komunikacijski računalnik SCU 180, saj ta ni bil predmet dobave za objekt RTP 110/20 kV Bohinj; tudi če ga je dobavil, pa s komunikacijskim računalnikom komunicira po protokolu NEO, ne pa IEC 61850,
- dobava SCADA programskega paketa ni bila predmet za objekt RTP 110/20 kV Bohinj, saj je bila dobavljena že leta 2006; tudi če je izbrani ponudnik dobavil nov SCADA programski paket, 20 kV del komunicira po protokolu NEO.

4. Enota vodenja CAU 380, ki jo ponuja izbrani ponudnik, omogoča le 24 fizičnih izhodov, naročnik pa jih je zahteval 32.

5. Enota vodenja CAU 380, ki jo ponuja izbrani ponudnik, nima ustreznega certifikata o skladnosti s standardom IEC 61850. V prospektni dokumentaciji za CEU 380 je sicer naveden certifikat, vendar je ta izdan za napravo FPC 680. Navedeno sicer je, da se ta certifikat uporablja tudi za CAU 380, če gre za isto verzijo strojne in programske opreme, o tem pa v predmetnem postopku ni mogoče govoriti.

Vlagatelj na podlagi navedenega predlaga, naj naročnik razveljavi odločitev o oddaji naročila ter v ponovljenem postopku njegovo ponudbo izbere kot najugodnejšo. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

20. 6. 2013 je naročnik izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne vlagateljeve očitke:

1. Naročnik navaja, da je referenčno potrdilo za objekt RTP 110/20 kV Bohinj dodatno preveril pri referenčnem naročniku Elektro Gorenjska, d.d., ki je potrdil, da je dobavljena oprema preizkušena in je v funkcionalnem obratovanju. Kot dokazilo je referenčni naročnik predložil zapisnik komisije strokovno tehničnega pregleda z dne 20. 3. 2013, katere sklep je, da je oprema preizkušena in pripravljena za stavljanje pod napetost, z izjavo o odpravi pomanjkljivosti. Naročnik na podlagi predloženega sklepa, da je oprema ustrezna in v obratovanju.

2. Naročnik navaja, da je referenčno potrdilo za objekt RTP 110/20 kV Bohinj dodatno preveril pri referenčnem naročniku Elektro Gorenjska, d.d., in ugotovil:

- referenčni naročnik Elektro Gorenjska, d.d., je v dodatnih pojasnilih potrdil, da so v okviru objekta RTP 110/20 kV Bohinj nadgradili tudi 20 kV del stikališča (2 x 20 kV TR celici), in sicer z novim protokolom NEO 3000; tako je bila zagotovljena integracija 20 kV dela s 110 kV delom po standardu IEC 61850,
- v RTP Bohinj je izbrani ponudnik izvedel konfiguriranje za vsaj en sistem na nivoju polj, celic, centralnega računalnika in SCADA računalnika, ki je primerljiv s tem javnim razpisom in v večini izveden skladno z IEC 61850,
- v sistem IEC 61850 so povezane 2 x TR SN celice, 2 x 110 kV TR polji, 2 x 110 kV DV polji in 1 x prečno polje 110 kV,
- na RTP Bohinj deluje tudi centralni računalnik in SCADA računalnika skladno z IEC 61850; vključenih je 17 naprav na novem IEC 61850, na starejšem sistemu NEO 2000 pa je vključenih 16 naprav,
- izbrani ponudnik je marca 2013 nadgradil sekundarni del 20 kV stikališča iz leta 2006 z 2 x 20 kV TR celic, in sicer skladno z IEC 61850,
- poleg 110 kV stikališča sta bili v času referenčnega potrdila spuščeni v pogon tudi 2 x 20 kV TR celici v skladu z IEC 61850.

3. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da mora ponudnik izkazati referenco proizvajalca vgrajene opreme za sistem opreme zaščite in vodenja istega tipa oz. celotnega vgrajenega sistema, kot je zahtevana v tem razpisu. To pomeni, da morajo ponudniki z referencami sestaviti konfiguracijo celotnega sistema, kot ga ponujajo po nivojih (nivo polj, nivo celic, računalnika in SCADE). Zahteva po točno določenem številu naprav posameznega nivoja ni bila nikoli izpostavljena. Izbrani ponudnik je reference kombiniral iz dveh objektov. Referenčni naročnik Elektro Gorenjska, d.d., je potrdil, da je izbrani ponudnik v okviru objekta RTP Bohinj nadgradil tudi 20 kV del stikališča, in sicer z novim protokolom NEO 3000. Na ta način je bila zagotovljena integracija 20 kV dela s 110 kV delom po standardu IEC 61850. To je potrdil tudi izbrani ponudnik, ki je še izjavil, da je nadgradil komunikacijski računalnik SCU 810 v skladu z IEC 61850 in vključil napravi FPC680 za 2xTR 20 kV celici. Prav tako je izjavil, da je implementiral nov programski paket MCE940 v skladu z IEC 61850 in vključil napravi za TR 20 kV celici.

4. Izbrani ponudnik je ponudil napravo CAU380, ki v ponujeni konfiguraciji ponuja poleg osnovne izhodne kartice z relejskimi izhodi še dve dodatni kartici R8. Na vsaki od teh kartic je osem relejev, od tega imajo štirje po dva izhoda, štirje pa en izhod. Skupaj je na vsaki kartici 12 izhodnih relejskih kontaktov, skupno število relejskih kontaktov za ponujeno napravo CAU380 pa je 36.

5. Izbrani ponudnik je za napravo CAU380 predložil zahtevani cerifikat ?IEC 61850 Certificate Level A?, veljaven tudi za NEO 3000 CAU380. KEMA je kot izdajatelj certifikata vanj jasno napisala, da je omenjeni certifikat veljaven tudi za CAU380, saj je zgrajen na isti strojni in programski opremi.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 27. 6. 2013 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 28. 6. 2013 opredelil do navedb naročnika. V vlogi navaja, da vztraja pri svojih revizijskih navedbah, in odgovarja na naročnikove navedbe iz sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 22. 7. 2013 od družbe Elektro Gorenjska, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj na podlagi drugega odstavka 33. člena ZPVPJN zahtevala pojasnila glede referenčnega objekta RTP 110/20kV Bohinj. Zahtevana pojasnila je Državna revizijska komisija prejela 26. 7. 2013 in jih posredovala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v predmetnem revizijskem postopku za ugotovitev oziroma presojo nekaterih dejstev v postopku oddaje predmetnega javnega naročanja nujno potrebna odreditev strokovnega dela in izdelava strokovnega mnenja, je 22. 8. 2013 na podlagi prvega in drugega odstavka 36. člena ZPVPJN izdala sklep o pridobitvi strokovnega mnenja ter za njegovo izdelavo določila mag. Viljema Muzka in mag. Boštjana Kežmaha (v nadaljnjem besedilu: strokovnjaka). Prvi del strokovnega mnenja je Državna revizijska komisija prejela 30. 9. 2013, drugi del pa 2. 10. 2013. Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija posredovala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku, ki so se do njega opredelili z vlogami z dne 10. 10. 2013 in 11.10. 2013.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po preučitvi pridobljenega strokovnega mnenja in pripomb nanj je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje pogoje za priznanje tehnične usposobljenosti (referenčni pogoj) oz. ali izpolnjuje tehnične zahteve, ki se nanašajo na predmet naročila.

Revizijske navedbe, ki se nanašajo na vprašanje priznanja tehnične usposobljenosti, je treba presojati z vidika prvega odstavka 48. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJNVETPS), ki določa, da mora naročnik v odprtem postopku, postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi in postopku oddaje naročila male vrednosti pri določitvi pogojev za ugotavljanje sposobnosti zagotoviti, da so le-ti objektivni. Pogoji za ugotavljanje sposobnosti lahko v skladu s šestim odstavkom 48. člena ZJNVETPS vključujejo tudi zahteve glede tehnične ali kadrovske sposobnosti gospodarskega subjekta. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti, je v skladu z 20. točko 2. člena ZJNVETPS nepravilna in je posledično ni mogoče obravnavati kot popolno (17. točka 2. člena ZJNVETPS), naročnik pa jo mora v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS izločiti iz postopka.

Naročnik je referenčne zahteve, s katerimi je ugotavljal usposobljenost ponudnikov, določil v točki 2.12.5 razpisne dokumentacije, kjer je reference razdelil na reference dejanskega izvajalca in reference blaga:

?Reference dejanskega izvajalca

Potrdilo ponudnika, dejanskega izvajalca o referencah, da je od 1. 1. 2009 naprej (3 leta) za naročnike dejansko izvedel konfiguriranje terminalov za vsaj en sistem na nivoju polj, celic, centralnega in SCADA računalnika, ki je primerljiv s tem javnim razpisom, v katerih je bila komunikacija postajnega računalnika in terminalov zaščite, vodenja v večini izvedena s komunikacijskim vodilom skladnim z IEC 61850, (OBR-12) in priloži lastno izjavo, da razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi za izvedbo javnega naročila. Ponudnik lahko pridobi in kombinira pridobljene primerljive reference iz največ treh izvedenih objektov v obratovanju. Referenca se šteje kot ena, ki je vsota treh primerljivih objektov. Dokazilo mora biti predloženo za dejanskega izvajalca projekta. Vsi dokumenti morajo biti v originalu, podpisani in ožigosani.

Potrjene reference ki potrjujejo zahteve iz te točke so pogoj!

Reference blaga

Ponudnik mora predložiti potrdilo za najmanj eno pozitivno ocenjeno referenco proizvajalca opreme za sistem opreme zaščite in vodenja istega tipa oz. celotnega vgrajenega sistema, kot je zahtevana in ponujena v tem razpisu. Ponudnik lahko izkazuje referenco opreme, na nivoju polj, celic, tudi z napravami znotraj iste družine, lahko tudi za generacijo starejšimi napravami, kot jih ponuja v tej ponudbi. Oprema mora biti uspešno vgrajena in vključena po protokolu IEC 61850 v objekt naročnika. Ponudnik lahko pridobi in kombinira pridobljene primerljive reference iz največ treh izvedenih objektov v obratovanju. Referenca se šteje kot ena, ki je vsota treh primerljivih objektov. Referenca mora biti podpisana s strani naročnika kot končnega uporabnika. Oprema mora biti montirana in v obratovanju v elektroenergetskem omrežju znotraj sistema ENTSO-E.

Upoštevane bodo reference zadnjih treh let (od vključno leta 2009 naprej).

Ponudnik naj priloži izpolnjen obrazec OBR-12A.

Ponudnik lahko poda, s strani naročnika potrjene reference, na lastnem obrazcu v obliki, katerega minimalna vsebina mora biti kot je na obrazcu 12A. Vsak priložen dokument mora biti uradno preveden v Slovenski jezik.
Vsi dokumenti morajo biti v originalu, podpisani in ožigosani.?

V obrazcih OBR-12 in OBR-12A je naročnik določil vsebino potrdila o referencah dejanskega izvajalca (OBR-12) in vsebino potrdila o referencah blaga (OBR-12A), pri čemer je v potrdilih opisal postavke, katerih izkazovanje je zahteval v okviru izvedbe referenčnih poslov.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je za izpolnjevanje posameznih referenčnih postavk, in sicer tako za izkazovanje referenc dejanskega izvajalca kot tudi za izkazovanje referenc blaga, navedel referenčna objekta RTP 110/20 kV Bohinj in HE Mavčiče 110 kV stikališče. Med vlagateljem in naročnikom je sporna referenca, ki se nanaša na objekt RTP 110/20 kV Bohinj.

Vlagatelj navedenemu referenčnemu objektu najprej očita, da 110 kV del objekta RTP Bohinj ne ustreza razpisnim zahtevam, in sicer da mora biti oprema montirana in v obratovanju v elektroenergetskem omrežju znotraj sistema ENTSO-E.

V zvezi z navedenim vprašanjem je Državna revizijska komisija najprej zahtevala pojasnila od referenčnega naročnika, družbe Elektro Gorenjska, d.d., ki je na vprašanje, ali je bila sekundarna oprema in oprema lastne rabe RTP 110/20kV Bohinj do dne 9. 4. 2013 stavljena pod napetost v smislu zagonskih in funkcionalnih preizkusov, v dopisu z dne 24. 7. 2013 odgovoril, da je bila sekundarna oprema in oprema lastne rabe RTP 110/20kV Bohinj do 9. 4. 2013 stavljena pod napetost v smislu zagonskih in funkcionalnih preizkusov. Na vprašanje, ali je bil v zvezi z dobavo in montažo sekundarne opreme in opremo lastne rabe RTP 110/20kV Bohinj do dne 9. 4. 2013 opravljen tehnični pregled, pa je referenčni naročnik pojasnil, da tehnični pregled posebej za sekundarno opremo ne bo opravljen in da se trenutno pripravlja dokumentacija, tehnični pregled pa bo opravljen za celoten objekt RTP Bohinj (za stavbo, 110 kV kabel, primarno in sekundarno opremo ter za transformator). Glede vprašanja, ali je bila za dobavo in montažo sekundarne opreme in opreme lastne rabe RTP 110/20kV Bohinj do dne 9. 4. 2013 pridobljena vsa potrebna dokumentacija in ali je bil ta objekt z dobavljeno oz. montirano opremo na dan 9. 4. 2013 v obratovanju v elektroenergetskem omrežju znotraj sistema ENTSO-E, je referenčni naročnik še pojasnil, da je bila v zvezi z dobavo in montažo sekundarne opreme in opreme lastne rabe pridobljena vsa dokumentacija, sekundarna oprema pa lahko deluje v elektroenergetskem omrežju znotraj sistema ENTSO-E in je obratovala tudi na dan 9. 4. 2013.

Iz navedenih pojasnil referenčnega naročnika Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, ali je bila referenčna oprema izbranega ponudnika montirana in v obratovanju v elektroenergetskem omrežju znotraj sistema ENTSO-E. Iz odgovorov namreč po eni strani izhaja, da je bila sekundarna oprema in oprema lastne rabe RTP 110/20kV Bohinj do 9. 4. 2013 zgolj stavljena pod napetost v smislu zagonskih in funkcionalnih preizkusov, da je torej šlo le za fazo preizkušanja dobavljene opreme, ne pa za fazo obratovanja. Da je bila ta oprema v času oddaje ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila le v poskusnem obratovanju, kaže tudi pojasnilo referenčnega naročnika, da tehnični pregled posebej za sekundarno opremo in opremo lastne rabe ni bil opravljen, temveč da se trenutno (referenčni naročnik je pojasnila posredoval z dopisom z dne 24. 7. 2013) šele pripravlja dokumentacija in da bo tehnični pregled za celoten referenčni objekt, ki obsega tudi primarno in sekundarno opremo, izveden šele v prihodnje. Na tej podlagi je utemeljeno sklepati, da je referenčna oprema za objekt RTP 110/20kV Bohinj na dan 9. 4. 2013 obratovala le preizkusno, da tehnični pregled zanjo (v sklopu celotnega objekta) še ni bil opravljen in da torej ni mogoče govoriti o tem, da je referenčna oprema izbranega ponudnika montirana in v obratovanju v elektroenergetskem omrežju znotraj sistema ENTSO-E. Na dejstvo, da referenčna oprema že obratuje, bi bilo sicer mogoče sklepati iz zadnjega odgovora referenčnega naročnika, vendar ta tudi v tem delu ni podal nedvoumnega odgovora, saj je pojasnil le, da oprema lahko obratuje znotraj elektroenergetskega sistema ENTSO-E. V zvezi s temi pojasnili izbranega ponudnika je pomisleke izrazil tudi vlagatelj, ki je v dopisu z dne 2. 8. 2013 navedel, da referenčni naročnik nikjer ni potrdil, da je objekt priključen na 110 kV napetost in da zato ni mogoče govoriti o tem, da bi bila oprema, ki je vezana na delovanje 110 kV dela, na dan 9. 4. 2013 v obratovanju, saj ne more opravljati svoje osnovne funkcije. Vlagatelj prav tako opozarja, da je pojasnilo referenčnega naročnika napisano v pogojniku (ta namreč navaja, da bi oprema lahko obratovala) in da se pojasnilo o obratovanju ne more nanašati na sekundarno opremo, saj 110 kV del, na katerega je vezana, še ni bil pod napetostjo.

Ker Državna revizijska komisija na podlagi pojasnil referenčnega naročnika z dne 24. 7. 2013 ni mogla nedvoumno ugotoviti, ali je bila referenčna sekundarna oprema in oprema lastne rabe RTP 110/20kV Bohinj v času oddaje ponudbe v obratovanju znotraj elektroenergetskega omrežja v sistemu ENTSO-E, je pridobila strokovno mnenje. Na vprašanje, ali je bila oprema zaščite in vodenja, ki je bila vgrajena v referenčni objekt RTP 110/20 kV Bohinj in ki je predmet referenčnega potrdila na obrazcu izbranega ponudnika OBR-12A, v času oddaje ponudbe (na dan 9. 4. 2013) že montirana in v obratovanju v elektroenergetskem omrežju znotraj sistema ENTSO-E, sta strokovnjaka pojasnila, da sta pri preverjanju na spletni strani ELES-a, ki izvaja vključevanje elektroenergetskih objektov v Sloveniji v evropski sistem ENTSO-E, ter pri preverjanju na spletni strani http://www.entsoe.eu/ ugotovila, da podatkov za objekt RTP 110/20 kV Bohinj ni in da torej ta objekt še ni vključen v sistem ENTSO-E. Enako sta strokovnjaka ugotovila ob ogledu objekta RTP 110/20 kV Bohinj dne 20. 9. 2013, saj je predstavnik referenčnega naročnika, družbe Elektro Gorenjska, d.d., pojasnil, da doslej v sistem ENTSO-E ni vključen še noben objekt, ki ga ima v upravljanju Elektro Gorenjska, d.d. Oprema zaščite in vodenja, ki omogoča nadziranje obratovalnih stanj RTP Bohinj iz centra vodenja v Kranju, je že vgrajena in v obratovanju od prevzema objekta naprej (v marcu 2013), energetski del opreme 110/20 kV pa doslej še ni bil v obratovanju. Povezava med centrom vodenja v Kranju in ELES-om še ne obstaja. Strokovnjaka v mnenju tudi pojasnjujeta, da je bila krmilna oprema zaščite in vodenja za referenčni objekt sicer že montirana in v obratovanju najkasneje od 15. 2. 2013, vendar se to nanaša le na krmilno opremo zaščite in vodenja, ne pa tudi na energetski del, ki v 110 kV delu ni v obratovanju in tudi nikoli ni bil v obratovanju. Ker se podatki opreme zaščite in vodenja še ne prenašajo v center vodenja v ELES in ker energetski del še nikoli ni obratoval, po mnenju strokovnjakov ni mogoče trditi, da je oprema v obratovanju znotraj sistema ENTSO-E.

Na podlagi preučitve strokovnega mnenja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je referenčna oprema za objekt RTP 110/20 kV Bohinj, ki jo je v referenčnih potrdilih navajal izbrani ponudnik, sicer v obratovanju, vendar pa glede na dejstvo, da objekt RTP 110/20 kV Bohinj še ni vključen v sistem ENTSO-E in da energetski del opreme 110/20 kV, na katerega je vezana referenčna oprema, še ni v obratovanju, ni mogoče govoriti o tem, da je oprema montirana in v obratovanju kot del elektroenergetskega omrežja znotraj sistema ENTSO-E. S tega vidika je treba razumeti tudi pojasnila referenčnega naročnika, družbe Elektro Gorenjska, d.d., ki navaja, da je referenčna oprema stavljena pod napetost v smislu zagonskih in funkcionalnih preizkusov, da je torej v določenem poskusnem obratovanju, vendar pa bo tehnični pregled opravljen šele v prihodnje in bo torej tudi oprema polno obratovala znotraj sistema ENTSO-E šele po opravljenih tehničnih pregledih. Ker je iz točke 2.12.5 razpisne dokumentacije razvidno, da je naročnik zahteval izkazovanje referenčne opreme, ki mora biti montirana in v obratovanju v elektroenergetskem omrežju znotraj sistema ENTSO-E, Državna revizijska komisija ugotavlja, da referenca, ki jo je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik, ne izpolnjuje naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije.

Na navedeno ugotovitev ne morejo vplivati pojasnila naročnika in izbranega ponudnika iz njunih vlog, v katerih sta se opredelila do strokovnega mnenja. Naročnik namreč v dopisu z dne 10. 10. 2013 navaja, da kriterij, ali je določen elektroenergetski objekt del prenosnega omrežja ENTSO-E, ni prisotnost neposredne komunikacijske povezave za nadzor in krmiljenje objekta, ampak dejstvo, ali gre za fizični del prenosnega omrežja Slovenije in s tem tudi ENTSO-E. Naročnik navaja, da je v primeru objekta RTP 110/20 kV Bohinj družba Elektro Gorenjska, d.d., oz od njega pooblaščena projektantska organizacija Korona, d.d., na ELES naslovila vlogo za soglasje za priključitev na prenosno omrežje. Objekt je bil zgrajen skladno s soglasjem kot del prenosnega omrežja ELES in je bil vanj vključen in v obratovanju preko sosednjih razdelilnih transformatorskih postaj, ki pa so vključene v prenosno omrežje ELES, torej v omrežje ENTSO-E.

Naročnik torej v opredelitvi do strokovnega mnenja potrjuje, da investitor referenčnega objekta RTP 110/20 kV Bohinj šele pridobiva dokumentacijo za vključitev v prenosno omrežje ELES-a in da bo objekt šele po pridobljenem soglasju in priključitvi postal del sistema ENTSO-E. Naročnik sicer zatrjuje, da je referenčni objekt v obratovanju preko sosednjih razdelilnih transformatorskih postaj, torej le posredno. Po mnenju Državne revizijske komisije želi naročnik s tem relativizirati jasno zahtevo iz razpisne dokumentacije oz. želi kljub temu, da tudi sam pritrjuje ugotovitvi o neobratovanju referenčnega objekta znotraj sistema ENTSO-E, prikazati, da objekt, ki nedvomno (še) ni del sistema ENTSO-E, deluje v tem sistemu preko posrednih povezav. Naročnik referenčnemu pogoju po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati drugačne vsebine od tiste, ki iz njega ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ravnanje v nasprotju s 14. oz. 15. členom ZJNVETPS in tudi kršitev tretjega odstavka 74. člena ZJNVETPS, v skladu s katerim naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.

Sicer pa tudi izbrani ponudnik v vlogi z dne 10. 10. 2013, s katero se je opredelil do strokovnega mnenja, zatrjuje le, da je bila oprema zaščite in vodenja, ki je vgrajena v referenčni objekt RTP 110/20 kV Bohinj, v času oddaje ponudbe montirana in v obratovanju in da so že vsa podjetja za prenos električne energije in ostala podjetja, ki so priključena na omrežje ELES-a, del elektroenergetskega omrežja znotraj sistema ENTSO-E. Vendar pa dejstvo, da so podjetja, ki so priključena na omrežje ELES-a, del sistema ENTSO-E, še ne pomeni, da je posamezen elektroenergetski objekt del sistema ENTSO-E. Kot izhaja tako iz strokovnega mnenja kot tudi iz pojasnila referenčnega naročnika, družbe Elektro Gorenjska, d.d., ter opredelitve naročnika, je sicer oprema lahko montirana in obratuje v smislu zagonskih in funkcionalnih preizkusov, vendar dokler ni pridobljena vsa dokumentacija (tako dokumentacija tehničnega pregleda kot tudi dokumentacija oz. soglasje za priklop na prenosno omrežje ELES), objekta skupaj z opremo ni mogoče priklopiti na omrežje. Ker strokovnjaka, upoštevajoč predloženo dokumentacijo in ugotovitve, do katerih sta prišla z neposrednim ogledom referenčnega objekta, izrecno navajata, da objekt še ni vključen v sistem ENTSO-E, da se podatki opreme zaščite in vodenja še ne prenašajo v center vodenja v ELES in da energetski del referenčnega objekta še nikoli ni obratoval, Državna revizijska komisija zaključuje, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni mogoče govoriti o tem, da bi bila referenčna oprema izbranega ponudnika v obratovanju znotraj sistema ENTSO-E, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da oprema zaščite in vodenja, ki je bila vgrajena v referenčni objekt RTP 110/20 kV Bohinj in ki je predmet referenčnega potrdila na obrazcu izbranega ponudnika OBR-12A, v času predložitve ponudbe (na dan 9. 4. 2013) še ni bila v obratovanju v elektroenergetskem omrežju znotraj sistema ENTSO-E, zato naročnik navedene reference ne bi smel oceniti kot ustrezne, izbranemu ponudniku pa na njeni podlagi ne bi smel priznati tehnične usposobljenosti za izvedbo predmetnega javnega naročila. Naročnik je s tem, ko je izbranemu ponudniku priznal sposobnost za izvedbo naročila in ga izbral kot najugodnejšega ponudnika, kršil določila lastne razpisne dokumentacije ter določilo prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS, zaradi česar je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta ?Odločitev o oddaji javnega naročila? št. 12-DS/N232/13 z dne 17. 5. 2013. Ob tem Državna revizijska komisija ni presojala ostalih revizijskih navedb glede drugih vidikov neustreznosti referenc oz. glede tehnične neustreznosti predmeta, saj njihova presoja ne bi več vplivala na ugotovitev o neustreznosti referenc in s tem na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa. V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJNVETPS. Če bo ob tem ponovil postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb, naj upošteva ugotovitev, da izbrani ponudnik ni izpolnil referenčnih zahtev, kot so bile določene v razpisni dokumentaciji.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, pri čemer je v stroškovniku navedel stroške sestave zahtevka za revizijo v višini 1.350,00 EUR skupaj z 20 % DDV ter stroške za plačilo takse v višini 3.591,51 EUR. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija delno ugodila vlagateljevi zahtevi za povračilo stroškov, in sicer v višini vplačane takse (tretji odstavek 70. ZPVPJN). Stroškov za sestavo revizijskega zahtevka Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala kot potrebnih, saj jih vlagatelj ni v ničemer specificiral in obrazložil, v predmetnem revizijskem postopku pa je tudi nastopal brez pooblaščenca, ki bi bil upravičen do nagrade za zastopanje v revizijskem postopku.

V postopku so nastali tudi stroški za izdelavo strokovnega mnenja. O stroških za izdelavo izvedenskega mnenja Državna revizijska komisijo ni odločala, ker jih ni priglasil noben izmed obeh plačnikov. S sklepom št. 018-225/2013-11 z dne 22. 8. 2013 je Državna revizijska komisija vlagatelju in naročniku na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPVPJN naložila, da za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja založita predujem, in sicer vsak v polovičnem znesku celotnega predvidenega stroška, torej vsak v znesku 1.000,00 EUR, Državni revizijski komisiji pa predložita tudi pisno potrdilo o vplačilu predujma. Vlagatelj in naročnik sta za izdelavo strokovnega mnenja dne 27. 8. 2013 oz. 28. 8. 2013 plačala predujem, in sicer vsak v višini 1.000,00 EUR, dejanski stroški za izdelavo strokovnega mnenja pa so znašali 1.892,30 EUR. Preostanek založenega zneska v višini 107,70 EUR se zato vrne vlagatelju in naročniku na njun transakcijski račun, vsakemu torej v višini 53,85 EUR.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, naročniku nalaga, da ji v treh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN, vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 18. 10. 2013



predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:

- ELEKTRO MARIBOR, Podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor
- GDB, d.o.o., Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana
- C&G, d.o.o., Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana
- Iskra Sistemi, d.d., Stegne 21, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve
- finančna služba Državne revizijske komisije

Natisni stran