Na vsebino
EN

018-237/2013 Splošna bolnišnica Celje

Številka: 018-237/2013-3
Datum sprejema: 29. 7. 2013

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Dobava diagnostike", začetem na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja MIKRO+POLO, d.o.o., Zagrebška cesta 22, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o., Šestova 2, Ljubljana (v nadaljevanj: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 29. 7. 2013

odločila:

1. Zahtevku za revizijo z dne 18. 6. 2013 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopih 16.24.01.01.074, 16.24.01.01.087, 16.24.01.01.089, 16.24.01.01.095, 16.24.01.01.097, 16.24.01.01.125 in 16.24.01.01.218, kot izhaja iz dokumenta "Delna odločitev o oddaji javnega naročila št. 1" z dne 4. 6. 2013.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1.074,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 1. 3. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 18/SKL-2013. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 11. 3. 2013 pod št. objave JN2784/2013 in dne 13. 3. 2013 pod oznako 2013/S 051-083523 v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik izvaja odprti postopek za sklenitev okvirnega sporazuma.

Naročnik je dne 4. 6. 2013 izdal dokument "Delna odločitev o oddaji javnega naročila št. 1", iz katerega med drugim izhaja, da je javno naročilo v sklopih 16.24.01.01.074, 16.24.01.01.087, 16.24.01.01.089, 16.24.01.01.095, 16.24.01.01.097, 16.24.01.01.125 in 16.24.01.01.218 oddal ponudniku MEDILINE d.o.o., Perovo 30, Kamnik (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 14. 6. 2013 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Naročnik je vlagateljevo zahtevo dne 14. 6. 2013 zavrgel kot prepozno.

Vlagatelj je z vlogo z dne 18. 6. 2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita, da je pri artiklih 16.24.01.01.074, 16.24.01.01.087, 16.24.01.01.089, 16.24.01.01.095, 16.24.01.01.097, 16.24.01.01.125 in 16.24.01.01.218 izbral ponudbo izbranega ponudnika, kljub temu, da je vlagateljeva ponudba za navedene artikle skladno z merilom najnižje cene ugodnejša. Vlagatelj navaja, da naročnik ni podal ugotovitve, da katera od ponudb (vključno z vlagateljevo) ne bi bila popolna in naročniku očita, da ga ni z ustreznimi ugotovitvami in razlogi seznanil z odločitvijo o oddaji javnega naročila, čeprav taka obveznost izhaja iz zakonodaje in prakse Državne revizijske komisije (npr. v zadevi 018-362/2011). Vlagatelj zato predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je dne 2. 7. 2013 sprejel sklep, s katerim je zavrnil zahtevek vlagatelja za revizijo kot neutemeljen. Naročnik se strinja z vlagateljevo navedbo o tem, da v sami odločitvi o oddaji javnega naročila ni jasno navedel razlogov za zavrnitev njegove ponudbe in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika ter meni, da je vlagatelj imel možnost vložiti zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve, pa jo je vložil prepozno, zaradi česar jo je naročnik zavrgel. Naročnik pojasnjuje, da ponujeni artikli vlagatelja ne izpolnjujejo vseh zahtev iz opisov artiklov, ki so bili objavljeni na Portalu javnih naročil in v nadaljevanju za vsak artikel tudi opiše pomanjkljivost. Naročnik še navaja, da vlagateljeva ponudba ni bila niti formalno nepopolno, ampak zgolj nepopolna, zato ga naročnik tudi ni pozval k dopolnitvi ponudbe.

Naročnik je z vlogo z dne 2. 7. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 5. 7. 2013 opredelil do navedb naročnika. Meni, da je ravnanje naročnika skladno s prakso Državne revizijske komisije nedopustno (pri čemer se sklicuje na odločitvi v zadevah 018-222/2011 in 018-171/2009); s tem, ko naročnik (nove) razloge za izločitev ponudbe navaja šele v odločitvi o zahtevku za revizijo, je ogrožena učinkovitost pravnega varstva neizbranega ponudnika zoper tako odločitev. Vlagatelj še navaja, da je zahteva za dodatno obrazložitev zgolj možnost ponudnika in ne odvezuje naročnika od dolžnosti podati popolno obrazložitev. Vlagatelj se nato (podredno) opredeljuje tudi do navedb naročnika v zvezi z nepopolnostjo vlagateljeve ponudbe po posameznih artiklih in navaja, da je naročnik v pravnem pouku sklepa o zavrnitvi zahteva za revizijo nepravilno navedel, da je odločitev naročnika pravnomočna.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnikova (napačna) navedba o pravnomočnosti njegovega sklepa o revizijskem zahtevku ni vplivala na postopek pravnega varstva, saj je naročnik po zavrnitvi zahtevka skladno s prvim odstavkom 29. členom ZPVPJN v zakonskem roku odstopil Državni revizijski komisiji zahtevek za revizijo in vso potrebno dokumentacijo, s čimer se je postopek pravnega varstva nadaljeval.

Vlagatelj svoj revizijski zahtevek utemeljuje na ugotovitvi, da je njegova ponudba najugodnejša, pa je naročnik kljub temu ni izbral, svoje odločitve pa ni niti obrazložil.

Skladno z drugim odstavkom 41. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) naročnik v odprtem postopku odda javno naročilo potem, ko a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila in b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna. Naročnik je v razpisni dokumentaciji kot merilo pri ocenjevanju pravilnih ponudb določil najnižjo ceno (12. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in točka IV.2.1) Merila za izbiro ponudbe v obvestilu o javnem naročilu). Iz ponudb izbranega ponudnika in vlagatelja izhaja, da je slednji za artikle 16.24.01.01.074, 16.24.01.01.087, 16.24.01.01.089, 16.24.01.01.095, 16.24.01.01.097, 16.24.01.01.125 in 16.24.01.01.218 ponudil nižje cene kot izbrani ponudnik.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dokumentacije javnega naročila ni razvidno, na kakšen način je naročnik pregledoval in ocenjeval ponudbe. Naročnik ni niti v odločitvi o oddaji javnega naročila navedel ugotovitev in razlogov za izbiro v spornih sklopih, zato se ponudniki (med njimi tudi vlagatelj) niso mogli seznanili z utemeljitvijo odločitve o oddaji naročila, na podlagi česar bi lahko zaščitili svoje pravice in preverili, ali je odločitev o oddaji naročila utemeljena ali ne. V obrazložitvi odločitve o oddaji naročila naročnik namreč ni navedel (niti povzetka) ustreznih razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe ali druge navedbe, ki bi pojasnjevala, v čem je prednost ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do ponudbe vlagatelja. Naročnik šele v sklepu, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, navaja, da je bila vlagateljeva ponudba nepopolna, ker ponujeni artikli ne izpolnjujejo vseh zahtev. To pomeni, da je šele iz celote naročnikovih ravnanj mogoče ugotoviti, kaj so bili pravzaprav pravi razlogi za izbiro ponudbe izbranega ponudnika oziroma za zavrnitev vlagateljeve ponudbe.

ZJN-2 v prvem odstavku 80. člena določa, da mora naročnik, ko v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izloči ponudbe, ki niso popolne, izločenega ponudnika opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena ZJN-2, vključno z razlogi za izločitev. Naročnik mora vse razloge, s katerimi utemeljuje svojo odločitev o oddaji naročila, vključno z vsemi razlogi za zavrnitev ponudb, ki niso bil izbrane, in prednostmi sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe neizbranega ponudnika, navesti že v odločitvi o oddaji naročila oziroma najkasneje v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila. Učinkovito pravno varstvo (9. člen ZPVPJN) je namreč lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagotovljeno le, če ima ponudnik v postopku pravnega varstva možnost izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na izločitev njegove ponudbe.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-71/2010, 018-284/2011, 018-054/2012 itd.), je namen obrazložitve odločitve o oddaji naročila predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Ni tako nujno, da je obrazložitev vseobsežna, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločitev o oddaji naročila zakonita ali ne. Ustreznost obrazložitve je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru, glede na vse okoliščine primere.

Na odločitev Državne revizijske komisije ni vplivala navedba naročnika, da je imel vlagatelj možnost zahtevati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, pa tega ni storil pravočasno. Tretji odstavek 79. člena ZJN-2 določa, da lahko, če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran zahteve, neizbrani ponudnik vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila; gre torej zgolj za pravico (možnost) vlagatelja in ne za dolžnost; vložitev take zahteve pa tudi ni predpostavka za vložitev revizijskega zahtevka.

Ob upoštevanju vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikovi argumenti, navedeni šele v okviru predrevizijskega postopka, ne predstavljajo dopustnih argumentov v prid izločitvi vlagateljeve ponudbe. Ker v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo praviloma ni dopustno navajati novih kršitev (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati razlogov za nepopolnost ponudbe določenega ponudnika, ki jih ni navedel že v obvestilu o izbiri ali dodatni obrazložitvi svoje odločitve; s tem bi bil tak ponudnik namreč onemogočen v možnosti učinkovitega pravnega varstva.

Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik s tem, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, hkrati pa se ni opredelil do razlogov za neizbor vlagateljeve ponudbe, ki je bila po merilu najnižja cena ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, kršil določbo prvega odstavka 80. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 79. členom ZJN-2. Državna revizijska komisija je zato, skladno z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in je razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v spornih sklopih. S tem se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2).

Z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijskem zahtevku in opredelitvi do navedb naročnika pravočasno priglasil stroške, in sicer: 1.500,00 EUR za zastopanje v predrevizijskem postopku, 1.500,00 EUR za nagrado za opredelitev do navedb, 90,00 EUR za takso, 20,00 EUR za izdatke v revizijskem postopku in 20,00 EUR za dodatno prijavljene izdatke, vse skupaj povečano za 20 % DDV.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.; v nadaljevanju: ZOdvT) po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo: za zastopanje v revizijskem postopku pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo nagrado v višini 800,00 EUR in 20,00 EUR za izdatke kot pavšalni znesek po tarifni številki 6002 ZOdvT, oboje povečano za 20 % DDV, ter strošek takse za revizijski zahtevek v višini 90,00 EUR. Državna revizijska komisija ni priznala višjih stroškov izdatkov, saj jih vlagatelj ni opredelil, niti zanje ni najti podlage v veljavnih predpisih. Prav tako Državna revizijska komisija ni priznala stroška DDV na takso za revizijski zahtevek.

Glede na dosežen uspeh je Državna revizijska komisija ocenila, da je vlagatelj v obravnavanem primeru upravičen do povračila stroškov v višini 1.074,00 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji v treh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN, vsebovati navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.




V Ljubljani, dne 29. 7. 2013

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana
- MEDILINE d.o.o., Perovo 30, 1241 Kamnik
- Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis, tu.

Natisni stran