Na vsebino
EN

018-203/2013 Onkološki inštitut Ljubljana

Številka: 018-203/2013-3
Datum sprejema: 21. 6. 2013

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Okolju prijazne storitve čiščenja" in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Celovite storitve d.o.o., Puhova ulica 15, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Gorjup, Ulica škofa Maksimilijana Držečnika 11, Maribor (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) zoper ravnanje naročnika ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.06.2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 09.10.2012, pod št. objave JN 10810/2012 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti dne 11.10.2012, pod št. objave 2012/S 196-322652.
Naročnik je dne 13.05.2013 sprejel Odločitev o oddaji naročila št. JN-S-0042/2012-POG, s katero je ponudnike obvestil, da je javno naročilo oddal v izvedbo družbi Sodexo d.o.o., Železna cesta 16, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je navedel, da je upošteval odločitev in napotila Državne revizijske komisija iz sklepa št. 018-053/2013-6 ter ponovno izvedel pregledovanje in vrednotenje ponudb. Naročnik navaja, da je izpolnjevanje pogoja P7 za partnerja izbranega ponudnika preveril neposredno pri banki. Na podlagi prejetih odgovorov je ugotovil, da je partner izbranega ponudnika - to je družba Aspen sp. z.o.o., Krakow izpolnila pogoj P7. Ker je ponudba izbranega ponudnika pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, je bila izbrana kot najugodnejša.
Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 24.05.2013 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj zatrjuje, da je že v predhodnem zahtevku za revizijo navedel, da naročnik ni ravnal v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ko je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot popolno (tudi) iz naslova (ne)izpolnjevanja pogoja P7. Glede navedene kršitve je Državna revizijska komisija zapisala, da je naročnik različno opredelil zahteve glede izpolnjevanja pogoja P7 za soponudnika, ki je tuja pravna oseba. Hkrati je zapisala, da je naročnik postavil izrecno zahtevo, da mora tuj soponudbenik predložiti izjavo banke in v okviru navodil navedla, da mora naročnik ugotoviti, ali je izbrani ponudnik izpolnil zahtevo, ki se nanaša na (ne)blokado računa. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik tudi v ponovljenem postopku glede tega pogoja zagrešil nove kršitve ter ponovil isto kršitev. Iz navedenih razlogov v navajanju teh kršitev (še) ni prekludiran v smislu 16. člena ZPVPJN. Vlagatelj pojasnjuje, da je potrebno v okviru tega postopka razlikovati med pojmoma pogoj (ki pomeni vsebinsko izpolnjevanje nekih dejstev in sposobnosti ponudnikov) in zahtevo (ki pomeni dokazilo o izpolnjevanju pogoja). Razlikovanje je pomembno zato, ker Državna revizijska komisija v okviru navodil zapisala, da je potrebno ugotoviti, ali je izbrani ponudnik zahtevo, ki se nanaša na (ne)blokado računa, in ne torej, ali je izpolnil pogoj. Naročnik je glede pogoja P7 podal jasno zahtevo, kakšno dokazilo mora predložiti ponudnik - zahteval je izjavo ali potrdilo banke. Naročnik je v zvezi s tem, že v okviru prvotnega postopka, izbranega ponudnika dvakrat pozval na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe. Prvič ga je pozval, naj predloži prevod dokumenta, hkrati pa je izbranega ponudnika tudi pozval, naj pojasni, kje v dokumentu je razvidno, da partner iz tujine izpolnjuje pogoj P7. Drugič ga je pozval, naj predloži izjavo o tem, da partner iz tujine ni imel blokiranega računa. Izbrani ponudnik se je prvemu pozivu ustrezno odzval, pri drugem pozivu pa je namesto izjave banke predložil zapriseženo izjavo prokurista. Vlagatelj še opozarja, da v kolikor naročnik interpretira drugi poziv na način, da je izbranega ponudnika pozval na predložitev (kakršnekoli) izjave in ne na predložitev izjave oziroma potrdila banke, pa takšno ravnanje pomeni spreminjanje razpisne dokumentacije, kar je v tej fazi postopka nedopustno. Vlagatelj zatrjuje, da je že v predhodnem revizijskem zahtevku navedel, da je naročnik izbranega ponudnika nedopustno oziroma dvakrat pozval k dopolnjevanju iste pomanjkljivosti, naročnik pa je tokrat to kršitev ponovil. Naročnik namreč ni opredelil druge dopolnitve kot neustrezne, dodatno pa je izvedel še en postopek dopolnjevanja. Naročnik je tokrat dopolnitev izvedel sam oziroma je neposredno pozval banko, naj odgovori na zastavljena vprašanja. ZJN-2 sicer dopušča dva načina dopolnitve formalno nepopolnil ponudb, in sicer tako, da bodisi pozove ponudnika, naj napako odpravi ali pa te podatke preveri sam, vendar to lahko stori le v primeru, če so ti podatki javno dostopni ali če z njimi razpolaga naročnik na podlagi lastnih evidenc ali če ti podatki izhajajo iz različnih delov ponudb. Iz prakse Državne revizijske komisije pa tudi izhaja, da ni dopustno večkratno dopolnjevanje istih pomanjkljivosti ponudbe. S takšnim ravnanjem je naročnik kršil določbo 78. člena ZJN-2, saj ni ugotovil, da izbrani ponudnik ni ustrezno dopolnil ponudbe (in posledično njegove ponudbe ni izločil), temveč je ponovno oziroma že tretjič izvedel postopek dopolnitve ponudbe. Le da je tokrat dopolnitev izvedel sam, čeprav gre za takšne podatke, pri katerih to ni dopustno. Naročnik je torej v konkretnem primeru dopolnitev ponudbe izvedel sam, pri čemer pa ni šlo za preverjanje dejstev in vsebine dokazil, ki bi jih izbrani ponudnik v ponudbo že predložil, temveč je šlo pri tem za nadomestitev manjkajoče listine - to je potrdila oziroma izjave banke. Vlagatelj opozarja na predhodno odločitev Državne revizijske komisija in navaja, da je slednja sporni pogoj interpretirala drugače za domačega in tujega ponudnika. Naročnik tega ni upošteval, saj se v izpodbijani odločitvi sklicuje na del osnovne in ne dopolnjene razpisne dokumentacije. To pa pomeni, da je pogoj P7 nejasen ter pomeni neenakopravno obravnavo ponudnikov, saj naročnik ne more učinkovito preizkusiti, ali ponudbe ustrezajo njegovim zahtevam. V tem oziru namreč izbrani ponudnik ni izkazal, da ne koristi uslug tudi pri drugih bankah in ne zgolj pri banki, za katero je predložil nepopolno izjavo. Naročnik pa nenazadnje tudi ni razjasnil, kako na izpolnitev pogoja vpliva dejstvo, da je bila "od 01.02.2012 na računu straneke ena izvršba", vlagatelj pa dvomi, da gre pri institutu izvršbe v tujini za drug institut, kakor ga predstavlja po slovenskem pravu.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 31.05.2013, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da je naročnik od banke BNP Paribas dne 06.05.2013 prejel naslednje odgovore: da družbi Aspen sp. z.o.o. od 01.01.2012 dalje nikoli ni bilo onemogočeno uporabljati svojih računov, da od 01.01.2012 dalje iz računov te družbe ni bilo neizvršenih kakršnihkoli plačilnih nalogov in da je bilo na računih te družbe od 01.01.2012 naprej vedno pozitivno stanje. Ob upoštevanju navedenega ter v ponudbi predložene dokumentacije, je izbrani ponudnik pogoj P7 v celoti izpolnil. Izbrani ponudnik še navaja, da naročnik v konkretnem primeru ni izvedel dopolnitve ponudbe, pač pa je najugodnejšo ponudbo preveril v smislu 77. člena ZJN-2. Izbrani ponudnik še navaja, da je bil vlagatelj z domnemnimi kršitvami v zvezi z večkratnim dopolnjevanjem njegove ponudbe seznanjem že v času vložitve predhodhodnega zahtevka za revizijo, zato je z navajanjem teh kršitev prekludiran (16. člen ZPVPJN). Izbrani ponudnik tudi zatrjuje, da vlagatelj v zvezi z navedenimi očitki ni predložil nobenega dokaza. Gre le za njegove domneve oziroma se vlagatelj v zvezi s tem sklicuje na dokumentacijo, iz katere pa jasno izhaja, da določbi 78. in 77. člena ZJN-2 nista bili kršeni.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (dokument št. 4JN-S-0042/2012-POG, z dne 11.06.2013). Naročnik uvodoma ugotavlja, da se očitki vlagatelja ne nanašajo na vsebinsko izpolnjevanja zahtevanega pogoja P7. Naročnik navaja, da navedeno dejstvo med njim in vlagateljem ni sporno in zaključuje, da je izbrani ponudnik pogoj izpolnil. Naročnik še navaja, da se izraza pogoj in zahteva uporabljata kot sinonima in da je potrebno pomen vsakega izmed njiju razlagati v kontekstu, v katerem se uporablja. Naročnik navaja, da je dokazno breme v postopku na strani vlagatelja, slednji pa ni predložil nobenega dokazila, da bi imel partner izbranega ponudnika odprte račune tudi pri drugih bankah. Partner Aspen sp. z.o.o., Krakow je v izjavi, z dne 13.02.2013, potrdil, da ima le dva računa, ki sta odprta pri banki BNP Paribas, pri čemer je en glavni (poslovni) račun in en posebni račun, namenjen za potrebe invalidskega sklada. Iz izjave banke, ki jo je pridobil naročnik, izhaja, da noben izmed računov od 01.01.2012 ni bil blokiran, zato je vpliv izvršbe irelevanten. Naročnik še navaja, da je vlagatelj prekludiran pri navajanju kršitev, ki se nanašajo na prvotno preverjanje ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik pojasnjuje dopolnjevanje ponudbe izbranega ponudnika v predhodnem postopku in zatrjuje, da izbranega ponudnika v fazi pred izdajo prvotne odločitve ni nikoli neposredno pozval k predložitvi potrdila banke o neblokadi računov v zadnjih šestih mesecih. Na vse ostale pozive se je izbrani ponudnik ustrezno odzval. Ker izpolnjevanje spornega pogoja ni bilo razvidno iz ponudbe in iz razloga, ker izjave tujega partnerja ni bilo mogoče šteti kot ustrezno dokazilo o izpolnjevanju pogoja, je Državna revizijska komisija prvotno odločitev razveljavila. Naročnik navaja, da je zahtevano dokazilo pridobil neposredno od banke BNP Paribas. Glede na to, da naročnik izbranega ponudnika ni nikoli neposredno pozval k predložitvi zahtevanega potrdila banke, bi lahko ravnal tudi tako, da bi potrdilo zahteval neposredno od izbranega ponudnika. Tudi v tem primeru se ne bi moglo šteti, da je bil izbrani ponudnik večkrat pozvan na dopolnitev ponudbe z istim dokazilom. Naročnik pojasnjuje, da je namesto tega izpolnjevanje pogoja preveril neposredno pri banki, kar je skladno tudi z 78. členom ZJN-2, ki takšno ravnanje od naročnika celo zahteva. Naročnik je navedeno dejstvo lahko preveril sam in od banke pridobil ustrezno potrdilo, da računi podjetja Aspen sp. z.o.o., Krakow niso bili blokirani od 01.01.2012 dalje. Navedeno potrjuje izpolnjevanje pogoja, čemur ne oporeka niti vlagatelj. V obravnavanem primeru sicer ne gre za javno dostopen podatek, zakon pa ne prepoveduje naročniku preverjanja tudi ostalih podatkov, saj so tako preverjeni podatki bolj verodostojni.

Naročnik je z vlogo, z dne 13.06.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.
Vlagatelj se je z vlogo, z dne 18.06.2013, opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj ponavlja navedbe iz zahtevka za revizijo. Vlagatelj še navaja, da nasprotuje navedbi naročnika, da je izbrani ponudnik pogoj P7 vsebinsko izpolnil Vlagatelj pojasnjuje, da je Državna revizijska komisija pogoj naročnika interpretirala drugače za domačega in tujega ponudnika. Naročnik pa tega razlikovanja očitno ni upošteval. Iz navedenega razloga je pogoj nejasen, kar posledično pomeni neenakopravno obravnavo ponudnikov. Vlagatelj vztraja pri očitku, da je naročnik kršil določilo 78. člena ZJN-2, saj ni ugotovil, da je izbrani ponudnik neustrezno dopolnil ponudbo, temveč je izvedel ponovni postopek dopolnjevanja. Vlagatelj še navaja, da je naročnik navodila Državne revizijske komisije interpretiral širše oziroma na način, da lahko ponovno izvede dopolnitve ponudbe. Vlagatelj zatrjuje, da je potrebno navodila razumeti na način, da je bilo potrebno ugotoviti, ali je izbrani ponudnik pogoj izpolnil, zgolj na podlagi (že) predloženih listin. Navedeno pa ne pomeni, da je dovoljeno ponovno dopolnjevanje ponudb glede iste pomanjkljivosti.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je že v predhodnem zahtevku za revizijo navedel, da je naročnik izbranega ponudnika nezakonito oziroma dvakrat pozval k dopolnitvi ponudbe v zvezi z isto pomanjkljivostjo. Naročnik je tokrat navedeno kršitev ponovil, saj je v istem segmentu že tretjič izvedel postopek dopolnitve ponudbe.
Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi že enkrat odločala, in sicer je s sklepom št. 018-053/2013, z dne 27.93.2013, ugodila vlagateljevemu zahtevku za revizijo (in zahtevku za revizijo, ki ga je vložila družba Aktiva čiščenje d.o.o., Trzin) ter razveljavila naročnikovo prvotno odločitev o oddaji javnega naročila (Odločitev o oddaji naročila št. JN-S-0042/2012-POG, z dne 14.01.2013), naročnika pa je skladno z s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN napotila, naj ponovno ugotavlja popolnost ponudb in pri tem upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije.
Razlogi, ki so narekovali takšen zaključek, so navedeni v obrazložitvi sklepa Državne revizijske komisije ter so vlagatelju znani. Kljub temu Državna revizijska komisija na tem mestu ponovno poudarja temeljne razloge, ki so utemeljevali njeno odločitev v predhodnem revizijskem postopku. Kot že izhaja iz te obrazložitve, sta zoper tedanjo odločitev naročnika zahtevka za revizijo vložila dva ponudnika (med njima tudi vlagatelj). Oba sta navajala vrsto razlogov, zaradi katerih naj bi bila po njunem mnenju ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Državna revizijska je sledila le enemu očitku obeh vlagateljev, in sicer očitku, ki se nanaša na s strani partnerja izbranega ponudnika (ne)izpolnjevanja pogoja iz točke P7 oziroma na zahtevo po neblokiranem računu v zadnjih šestih mesecih.
Državna revizijska komisija je navedla, da je naročnik v primeru oddaje skupne ponudbe dveh ponudnikov, od katerih je en izmed njiju tuja družba zahteval le "potrdilo banke o neblokiranem računu v zadnjih šestih mesecih". Naročnik je zahteval od tujega ponudnika le potrdilo o enem neblokiranem računu, od drugega soponudbenika pa v primeru, če je domača pravna oseba, potrdilo o tem, da ni imel blokiranega nobenega izmed računov. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je izbrani ponudnik za svojega partnerja (to je za družbo Aspen SP. z.o.o.) v ponudbo predložil potrdilo Banke BNP Paribas, z dne 26.11.2012, v angleškem jeziku. Iz navedene listine je (med drugim) razvidno, da je lanskoletni promet na tekočem računu v PLN izražen v osem mestni številki, da na dan izdaje tega potrdila na bančnem računu stranke ni izvršbe ter da stranka uporablja kreditne produkte te banke, da se znesek skupne kreditne izpostavljenosti lahko izrazi v sedem mestni številki v PLN ter da se zaostale obveznosti niso nikoli pojavile. Tekom pregleda ponudb, je naročnik izbranega ponudnika pozval, naj mu predloži še slovenski prevod tega dokumenta ter ga zaprosil, naj mu pojasni, kje v dokumentu je razvidno, da partner iz tujine v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega računa. Izbrani ponudnik je naročniku znotraj danega roka posredoval prevod dokumenta, poleg tega mu je tudi pojasnil, da se na Poljskem izpolnjevanje tega pogoja dokazuje z besedno zvezo "Enforcement title" (izvršba) ter da banke na Poljskem za njihova podjetja, ki sodelujejo na javnih razpisih, v ta namen izdajajo prav takšna potrdila. Izbrani ponudnik je hkrati predložil še eno potrdilo banke BNP Paribas, z dne 13.12.2012, s podobno vsebino kot jo ima potrdilo banke, z dne 26.11.2012, iz njega pa izhaja tudi, da je bila od 01.01.2012 na računu stranke (torej na računu podjetja Aspen SP. z.o.o.) ena izvršba. Naročnik je po prejemu navedenih listin izbranega ponudnika pozval, naj mu priskrbi izjavo, da njegov partner v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega računa. Izbrani ponudnik se je tokrat odzval z izjavo partnerjevega prokurista, da noben bančni račun družbe Aspen SP. z.o.o. tekom zadnjih osmih mesecev ni bil blokiran (iz navedene izjave tudi izhaja, da ima le dva računa, ki sta odprta pri banki BNP Paribas, pri čemer je en glavni (poslovni) in en posebni račun, namenjen za potrebe invalidskega sklada).
Državna revizijska komisija je v svojem sklepu zapisala, da se je izbrani ponudnik sicer vsakokrat odzval v skladu z naročnikovim pozivom. Ker pa iz predloženih bančnih potrdil še vedno ni bilo razvidno, ali je izbrani ponudnik pogoj izpolnil (kot je navedla Državna revizijska komisija, iz njih ni bilo mogoče ugotoviti, ali račun partnerja izbranega ponudnika ni bil blokiran, prav tako pa tudi ni bilo jasno, kako na izpolnitev pogoja vpliva dejstvo, da je bila od 01.01.2012 na računu stranke ena izvršba), je Državna revizijska komisija očitku obeh tedanjih vlagateljev sledila in razveljavila prvotno odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, naročnika pa napotila na ponovno ugotavljanje popolnosti ponudb.
Kot je razvidno iz naročnikovega sklepa št. 4JN-S-0042/2012-POG, z dne 11.06.2013, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo in iz odstopljene dokumentacije, je naročnik v ponovljenem postopku sledil napotkom Državne revizijske komisije, pri čemer je ob (ponovnem) pregledu ponudbe izbranega ponudnika in po prejemu dodatnih dokumentov s strani banke partnerja izbranega ponudnika ugotovil, da je ponudba pravilna in popolna ter (posledično) predmetno javno naročilo ponovno oddal v izvedbo izbranemu ponudniku.
V obravnavanem primeru torej ni šlo (kot to napačno zatrjuje vlagatelj) za formalno pomanjkljivost ponudbe v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena in 78. člena ZJN-2 (razen v tistem delu, v katerem je bil izbrani ponudnik pozvan k prevodu v ponudbo predloženega bančnega potrdila), saj je izbrani ponudnik že v ponudbo predložil vse dokumente, ki jih je zahteval naročnik (v zvezi z izpolnjevanjem spornega pogoja, je kot že izhaja iz te obrazložitve, in skladno z naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije, predložil potrdilo banke BNP Paribas Bank Polska S.A. Krakow). Postopek iz 78. člena ZJN-2 (Dopustne dopolnitve ponudbe) je vezan na predhodno ugotovitev, da je ponudba formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) - da je torej njena vsebina v delu, ki ne vpliva na njeno razvrstitev glede na merila, pomanjkljiva in jo je zato mogoče dopolniti - to je uskladiti s formalnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, ne da bi se s tem ponudba spremenila v okviru cene, meril in tistega dela ponudbe, ki veže na tehnične specifikacije predmeta oziroma tistih (bistvenih) elementov ponudbe, ki bi lahko vplivali na njeno razvrstitev na ocenjevalni lestvici. Pač pa gre v obravnavanem primeru naročnikovo pozivanje k predložitvi dodatne dokumentacije šteti za pojasnjevanje ponudbe, s čimer je naročnik poskušal preveriti, ali je ponudba izbranega ponudnika pravilna in popolna oziroma ali je partner v skupni ponudbi (ki je tuj soponudbenik) izpolnil pogoj, ki se nanaša na zahtevo po neblokiranem računu (v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah, pojasnjevanja ponudbe ZJN-2 (nasprotno od prej veljavnih predpisov s področja javnih naročil) izrecno ne predvideva, vendar ga hkrati tudi ne prepoveduje. Dodatnega pojasnjevanja obstoječe ponudbene vsebine torej ZJN-2 ne prepoveduje in ga je zato (v kolikor naročnik s takšnim ravnanjem ne prekrši druga kogentna pravila zakona) načeloma šteti kot dopustno. Naročnik ima torej vselej možnost, da od ponudnika (ali od subjekta, na katerega se pojasnilo neposredno nanaša) zahteva dodatna pojasnila, pri čemer mora biti pojasnjevanje ponudb izvedeno na način, da naročnik spoštuje temeljna načela in omejitve iz ZJN-2.
Pregled odstopljene dokumentacije pokaže, da se je naročnik tokrat (v soglasju s partnerjem izbranega ponudnika) odločil, da bo izpolnjevanje spornega pogoja preveril neposredno pri banki tujega partnerja. V ta namen je dne 15.04.2013 pri banki BNP Paribas Bank Polska S.A. Krakow posredoval tri vprašanja (1. "Was the company Aspen sp. z.o.o. ever disabled or prevented from using its bank accounts during the period from January 1st 2012"" - Ali je bila družbi Aspen sp. z.o.o. kadarkoli onemogočena uporaba njegovih bančnih računov v obdobju od 01.01.2012" 2. "Were there any payment instructions regarding company Aspen s.p. z.o.o."" bank accounts not carried out during the period from January 1 st, 2012"" - Ali so bili kakršnikoli plačilni nalogi, ki se nanašajo na račune podjetja Aspen sp. z.o.o., neizvršeni v obdobju od 1. januarja 2012" in 3. "Was the company Aspen sp. z.o.o. " bank accounts always on positive balance during the period from January 1st, 2012"" - Ali je bilo stanje na računih podjetja Aspen sp. z.o.o. vedno pozitivno v obdobju od 1. januarja 2012"). Naročnik je dne 06.05.2013 od banke BNP Paribas Bank Polska S.A. Karkow prejel odgovore na vsa tri zastavljena vprašanja (dokument, z dne 29. april 2013). Iz njih izhaja, da partnerju izbranega ponudnika nikoli ni bilo onemogočeno uporabljati svojih računov, da na računih navedene družbe od 01.01.2012 ni bilo neizvršenih kakršnihkoli plačilnih nalogov in da je bilo na njenih računih od 01.01.2012 vedno pozitivno stanje. Iz predloženih odgovorov banke je razvidno, da je soponudbenik v skupni ponudbi (podjetje Aspen sp. z.o.o.) pogoj iz točke P7 izpolnil. Državna revizijska komisija pa tudi sicer nima nobenega razloga (takšnih razlogov pa ne navaja niti vlagatelj), da bi dvomila v siceršnjo verodostojnost in/ali resničnost predloženih bančnih pojasnil (odgovorov).
Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v točki 1.11 Splošnih določb naročila - Pojasnila razpisne dokumentacije ali (v kolikor je menil, da naročnikove zahteve v spornem segmentu razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja oziroma v kolikor je menil, da bi se morala zahteva naročnika tudi za tujega ponudnika nanašati na vse njegove račune, ki so odprti pri vseh bankah) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija se v zvezi z vlagateljevimi navedbami, ki se nanašajo na tolmačenje izrazov pogoj in zahteva, strinja z naročnikom, da je v svoji predhodni odločitvi navedeni besedi uporabljala kot sinonima ter da ju je potrebno razlagati v kontekstu, v katerem sta bili uporabljeni.
Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljana dne 21.06.2013

predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- Sodexo d.o.o., Železna cesta 16, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Gorjup, Ulica škofa Maksimilijana Držečnika 11, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana
- Arhiv - tu

Natisni stran