Na vsebino
EN

018-063/2013 Dom upokojencev Ptuj

Številka: 018-063/2013-7
Datum sprejema: 30. 4. 2013

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41., 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič ter mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "dobavo in montažo sestrskega klicnega sistema ter povezavo s telekomunikacijskim sistemom za potrebe Doma upokojencev Ptuj, enote v Kopru" ter v zvezi z zahtevkom za revizijo in s pritožbo, ki ju je vložil vlagatelj Kron Telekom, d. o. o., Koroška cesta 20, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Dom upokojencev Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, Ptuj (v nadaljevanju: naročnik), 30. 4. 2013

odločila:

1. Pritožba zoper drugo in šesto alineo 1. točke sklepa z dne 14. 2. 2013 ter četrto alineo 1. točke izreka sklepa z dne 14. 2. 2013 v delu, ki se glasi "in po uradni dolžnosti sproži prekrškovni postopek zoper naročnika in odgovorno osebo naročnika", se zavrne.

2. Pritožbi zoper sklep z dne 14. 2. 2013 v prvi, tretji, peti in sedmi alinei 1. točke izreka ter četrti alinei 1. točke izreka v delu, ki se nanaša na navedbo kršitve četrtega odstavka 80. člena ZJN-2, se ugodi in se sklep z dne 12. 12. 2012 v teh delih 1. točke izreka razveljavi.

3. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za "dobavo in montažo sestrskega klicnega sistema ter povezavo s telekomunikacijskim sistemom za potrebe Doma upokojencev Ptuj, enote v Kopru", za katerega je bilo obvestilo o naročilu objavljeno na portalu javnih naročil 18. 10. 2012, pod št. objave JN11227/2012.

4. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.500 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

5. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila za "dobavo in montažo sestrskega klicnega sistema ter povezavo s telekomunikacijskim sistemom za potrebe Doma upokojencev Ptuj, enote v Kopru", za katerega je bilo obvestilo o naročilu objavljeno na portalu javnih naročil 18. 10. 2012, pod št. objave JN11227/2012.

Obrazložitev:

Naročnik je sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila št. JN-8/2012 z dne 17. 9. 2012, obvestilo o javnem naročilu pa je bilo objavljeno 18. 10. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN11227/2012. Naročnik je 19., 22., 23. in 24. 10. 2012 na portalu javnih naročil objavil še posamezne odgovore na vprašanja ponudnikov in pojasnila razpisne dokumentacije. Naročnik je med drugim 24. 10. 2012 objavil več odgovorov, da "je rok za oddajo ponudb prestavljen na 30. 10. 2012 do 9.00 ure".

Naročnik je 30. 10. 2012 odprl predloženi ponudbi ponudnikov Valerija Frčec, s. p., Ptuj in Mollier, d. o. o., Celje, kar je dokumentiral z zapisnikom št. JN-8/2012 z dne 30. 10. 2012.

Naročnik je z dokumentom "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. JN-8/2012 z dne 30. 10. 2012 ponudnika Valerija Frčec, s. p., Ptuj in Mollier, d. o. o., Celje obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Valerija Frčec, s. p., Ptuj.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 29. 10. 2012, ki ga je naročnik prejel 30. 10. 2012 (razvidno iz podatkov iz prejemne štampiljke), in zatrjuje, da ga je vložil zoper razpisno dokumentacijo, naročnik pa je kršil 6., 7., 8., 9., 10. in 81. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) ter deveti odstavek 37. člena, prvi odstavek 58. člena in četrti odstavek 80. člena ZJN-2 ter Uredbo o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/2007; v nadaljevanju: Uredba JN). Vlagatelj "predlaga in zahteva, da naročnik oz. Državna revizijska komisija:
Ad1/ ugotovi, da je naročnik kršil 4. odstavek 80. člena ZJN-2 ter zahtevku za revizijo ugodi, tako da razveljavi javno naročilo in po uradni dolžnosti sproži prekrškovni postopek zoper naročnika in odgovorno osebo naročnika ter ju zaradi kršitev kaznuje;
Ad2/ - ugotovi, na podlagi česa in kako je naročnik speljal postopek za nabavo telefonskega sistema,
- ugotovi, da je naročnik kršil 4. odstavek 80. člena ZJN-2 ter zahtevku za revizijo ugodi, tako da razveljavi javno naročilo in po uradni dolžnosti sproži prekrškovni postopek zoper naročnika in odgovorno uradno osebo naročnika;
- podredno, da ugotovi kršitev vseh temeljnih načel javnega naročanja ter zahtevku za revizijo ugodi tako, da razveljavi javno naročilo;
- v vsakem primeru, da ugotovi ničnost sklenjene pogodbe in prepove nadaljnje izvajanje le te;
Ad3, 4, 5/ ugotovi, da je naročnik zgoraj navedene člene ZJN-2 ter zahtevku za revizijo ugodi, tako da razveljavi javno naročilo oz. razpisno dokumentacijo, ki ga je naročnik objavil na Portalu javnih naročil dne 18. 10. 2012 pod št. objave JN11227/2012", uveljavljal pa je tudi povrnitev takse. Vlagatelj je navedel, da:
" je naročnik izvedel nov postopek oddaje javnega naročila, čeprav se okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe (o odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb je odločila Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-278/2012 v zvezi z javnim naročilom, za katerega je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno na portalu javnih naročil, pod št. objave JN6700/2012), niso bistveno spremenile, javno naročilo, za katerega je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno na portalu javnih naročil, pod št. objave JN6700/2012, se v ničemer ne razlikuje od sedanjega javnega naročila, naročnik pa je vzorec vzdrževalne pogodbe objavil šele po tem, ko ga je vlagatelj spomnil z vprašanjem,
" javno naročilo, za katerega je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno na portalu javnih naročil, pod št. objave JN6700/2012, je vsebovalo tudi dobavo telefonskega sistema, sedaj pa javno naročilo vsebuje le dobavo sestrskega klicnega sistema,
" je po njegovem vedenju naročnik v času od zavrnitve vseh ponudb pa do nove izvedbe javnega naročila že vgradil telefonski sistem Siemens, ki ga je v prvotni ponudbi ponudil ponudnik Vamotel, d. o. o., Ptuj, kar izhaja tudi iz razpisne dokumentacije v postopku oddaje tega javnega naročila, saj naročnik zahteva povezljivost ponujenega sistema sestrskega klica z vgrajenim telefonskim sistemom Siemens,
" naročnik neutemeljeno (z namenom preferiranja določenega ponudnika) razdrobil javno naročilo in predčasno vgradil telefonski sistem, kar pomeni, da je kljub zavrnitvi vseh ponudb del javnega naročila že oddal,
" pogodba za telefonski sistem je nična,
" je naročnik kršil 81. člen ZJN-2, ker bi se moral vlagatelj z vsebino javnega naročila seznaniti najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, naročnik pa mu je dele razpisne dokumentacije poslal šele 24. 10. 2012, ob 9.56 in 16.02, celotna razpisna dokumentacija pa je bila dostopna šele 26. 10. 2012,
" je objava javnega naročila nesmiselna in v nasprotju sama s sabo, ne vsebuje pa niti obveznih sestavin objave, ki jih določa Uredba JN v točkah 17, 21 in 23 priloge 7,
" v objavi je navedeno neustrezno ime javnega naročila, napačna pa je tudi koda CPV, kar je zavajajoče do ponudnikov in jim ne omogoča seznanitve z javnim naročilom,
" razpisna dokumentacija nasprotuje sama sebi, saj gre za javno naročilo blaga, naročnik pa prilaga gradbeno pogodbo,
" je nesmiselna določba iz člena 13.3 vzorca pogodbe v zvezi z vnovčitvijo finančnega zavarovanja, naročnik pa te določbe ni pojasnil kljub zahtevi za pojasnilo,
" naročnik ni odpravil nezakonitosti člena 2.3 vzorca pogodbe, s katerim si pridržuje pravico povečati, zmanjšati ali spremeniti obseg naročenih del, saj omogoča samovoljno spreminjanje naročenih del in ne definira predmeta javnega naročila,
" vzdrževalna pogodba ne opredeljuje natančno ponudnikov dolžnosti,
" sedma točka vzdrževalne pogodbe določa garancijo 1 leto, vzorec pogodbe iz razpisne dokumentacije pa določa, da izvajalec jamči za opremo, material in kakovost izvršenih del najmanj 24 mesecev,
" bi bilo bolj gospodarno, da bi naročnik intervencije obračunaval po opravljeni intervenciji,
" merilo reference ne meri "ekonomske koristi naročnika", ampak se nanaša na sposobnost ponudnika,
" merilo cena vzdrževanja je nesorazmerno predmetu javnega naročila in iz člena 13.1 vzorca pogodbe izhaja, da sploh ni nujno, da bo podpisal vzdrževalno pogodbo, zato je merilo, za katerega v trenutku oddaje ponudbe ni jasno, ali bo relevantno, je nezakonito,
" ni opravičljivega razloga, da v tehničnih specifikacijah navaja točno definiranega proizvajalca,
" naročnik nezakonito določa, kaj je "enaka ali boljša tehnična karakteristika" in to veže na svoje mnenje in da si v fazi pregleda ponudb pridobi mnenje ustreznih strokovnjakov,
" si je naročnik nezakonito pridržal pravico do izvedbe postopka s pogajanji.

Naročnik je s sklepom št. JN-8/2012 z dne 30. 10. 2012 zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov zavrgel. Naročnik je navedel, da je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovil, da ga ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, "ker je rok za oddajo ponudbe že potekel, ko je naročnik prejel zahtevek vlagatelja, vlagatelj pa svoje ponudbe ni oddal", ugotovil pa je tudi, da vlagatelj ni izkazal interesa za dodelitev javnega naročila. Zoper ta sklep je vlagatelj vložil pritožbo z dne 7. 11. 2012, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-371/2012-2 z dne 21. 11. 2012 ugodila, razveljavila sklep o zavrženju zahtevka za revizijo in naročnika naložila, da mora o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke, odločiti v skladu z 28. člena ZPVPJN.

Naročnik je s sklepom z dne 12. 12. 2012, ki ga je vlagatelju vročil 13. 12. 2012, zahtevek za revizijo zavrgel, zahtevo za povračilo stroškov pa zavrnil. Naročnik navaja, da je ponovno preveril procesne predpostavke za obravnavo zahtevka za revizijo, pri tem pa je ugotovil, da je vlagatelj aktivno legitimiran in da je zahtevek za revizijo pravočasen, vendar pa dokument "Izpis nalogov na račun" ni potrdilo o vplačilu takse, kot ga zahteva drugi odstavek 15. člena ZPVPJN, in da ob vložitvi zahtevka za revizijo 29. 10. 2012 taksa ni bila plačana. Zoper ta sklep je vlagatelj vložil pritožbo z dne 18. 12. 2012, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-427/2012-2 z dne 14. 1. 2013 ugodila, razveljavila sklep o zavrženju zahtevka za revizijo in naročnika naložila, da mora o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke, odločiti v skladu z 28. člena ZPVPJN. Naročnik je sklep št. 018-427/2012-2 z dne 14. 1. 2013 prejel 17. 1. 2013 (razvidno iz podpisane povratnice), 18. 1. 2013 (razvidno iz podpisane povratnice) pa je prejel tudi vrnjeno dokumentacijo.

Naročnik je s sklepom z dne 14. 2. 2013, ki ga je vlagatelju vročil 18. 2. 2013, zahtevek za revizijo zavrgel v delu:
"Ad1) kjer vlagatelj zahteva, da naročnik oz. Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil 4. odstavek 80. člena ZJN-2
Ad1) kjer vlagatelj zahteva, da naročnik oz. Državna revizijska komisija sproži prekrškovni postopek zoper naročnika in odgovorno osebo naročnika ter ju zaradi kršitev kaznuje
Ad2) prva alineja: kjer vlagatelj zahteva, da naročnik oz. Državna revizijska komisija ugotovi, na podlagi česa in kako je naročnik speljal postopek za nabavo telefonskega sistema
Ad2) druga alineja: kjer vlagatelj zahteva, da naročnik oz. Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil 4. odstavek 80. člena ZJN-2 in po uradni dolžnosti sproži prekrškovni postopek zoper naročnika in odgovorno uradno osebo naročnika
Ad2) tretja alineja: kjer vlagatelj zahteva, da naročnik oz. Državna revizijska komisija podrejeno ugotovi, da kršitev vseh temeljnih načel javnega naročanja
Ad2) četrta alineja: kjer vlagatelj zahteva, da naročnik oz. Državna revizijska komisija podrejeno ugotovi ničnost sklenjene pogodbe in prepove nadaljnje izvajanje le te
Ad3,4,5) kjer vlagatelj zahteva, da naročnik oz. Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik zgoraj navedene člene ZJN-2",
zavrnil v delu:
"Ad1) kjer vlagatelj zahteva, da naročnik oz. Državna revizijska zahtevku za revizijo ugodi, tako da razveljavi javno naročilo
Ad2) druga alineja: kjer vlagatelj zahteva, da naročnik oz. Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi, tako da razveljavi javno naročilo
Ad2) tretja alineja: kjer vlagatelj zahteva, da naročnik oz. Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi, tako da razveljavi javno naročilo
Ad3,4,5) kjer vlagatelj zahteva, da naročnik oz. Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi, tako da razveljavi javno naročilo oz. razpisno dokumentacijo, ki jo je naročnik objavil na Portalu javnih naročil dne 18. 10. 2012 pod št. objave JN11227/2012",
zahtevo za povračilo stroškov pa zavrnil. Naročnik je navedel, da:
" je vlagatelj sam s sabo v nasprotju, ko navaja, da se okoliščine niso bistveno spremenile, saj se je spremenil predmet javnega naročila in naročnik je prejel dodatne informacije o sistemu telefonije, ki nujno potrebuje servisiranje,
" tudi, če bi nadaljeval prejšnji postopek oddaje javnega naročila, bi moral že ob sklenitvi pogodbe skleniti tudi aneks k pogodbi, v katerem bi bilo treba definirati pogoje vzdrževanja in servisiranja,
" sestrski klicni sistem mora biti kompatibilen z drugimi sistemi v drugih enotah naročnika in z že vgrajenim telekomunikacijskim strežnikom Siemens HiPath 3000,
" je vzorec vzdrževalne pogodbe gospodarskim subjektom posredoval pravočasno,
" naročnikove navedbe v obvestilu o javnem naročilu, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, niso vplivale na vlagateljev položaj in niti na vlagateljevo seznanjenost, da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila,
" bo podpisal vzdrževalno pogodbo, možnost hkratnih pregledov pooblaščenega serviserja pa v ničemer ne vpliva na določila pogodbe o vzdrževanju,
" objava ni sestavni del razpisne dokumentacije, temveč je objava določena zaradi zagotovitve transparentnosti postopka oddaje javnega naročila,
" je z objavo obvestila o javnem naročilu in predmeta javnega naročila ravnal skladno z ZJN-2,
" vlagatelj sam navaja, da je predmet javnega naročila različen, vgradnja telefonskega sistema pa ni predmet tega postopka oddaje javnega naročila,
" je oblikoval javno naročilo tako, da je zagotovljena gospodarnost in najširša konkurenca, naročnik pa je pri oblikovanju sklopov avtonomen, ni pa ga mogoče niti prisiliti, da kupi nekaj, kar noče in rabi,
" je izvajal postopke oddaje javnega naročila,
" se vlagatelj "ne more pritoževati zoper načelo gospodarnosti naročnika, učinkovitosti in uspešnosti naročnika",
" so vlagateljevi očitki o zagotavljanju neupravičene konkurenčne prednosti družbi Vamotel, d. o. o., Ptuj neutemeljene špekulacije,
" ne naročnik ne Državna revizijska komisija nista pristojna za ugotavljanje ničnosti pogodbe o izvedbi javnega naročila,
" "v ZJN-2 ni najti pravne podlage" niti za odločitev naročnika oz. Državne revizijske komisije, po kateri bi ugotovila, na podlagi česa in kako je naročnik speljal postopek za nabavo telefonskega sistema,
" vlagatelj zgolj pavšalno in nekonkretizirano pozova Državno revizijsko komisijo, naj preveri kako (ne)gospodarno je naročnik postavil pogoje in merila, naročnik pa o razlogih za domnevne kršitve ne more ugibati,
" mu ni mogoče očitati kršitve enakopravne obravnave ponudnikov,
" se roki računajo po dnevih , mesecih in letih, ne pa po urah,
" vlagatelj priznava, da se je s celotno razpisno dokumentacijo seznanil 24. 10. 2012,
" ne morejo biti relevantne okoliščine, ki se ne nanašajo na vlagateljev položaj, temveč na položaj tretjih oseb,
" vlagatelj niti ni navedel, da bi rok, določen za predložitev ponudb, in čas objave odgovorov na vprašanja vplival na njegovo zmožnost priprave ponudbe,
" se je utemeljeno skliceval na tehnične zahteve obrazca,
" za opremo, ki je predmet javnega naročila, znaša DDV 8,5 %, klicni center je bil v dosedanjih javnih naročilih določen kot gradnja in ne naročniku ne ponudnikom ni bilo nikoli do sedaj to sporno,
" se sistem vgrajuje v zgradbo in postane njen del, zato je bil v razpisni dokumentaciji predložen vzorec gradbene pogodbe,
" se dela obračunajo po dejansko opravljenem delu,
" izvajalec izstavlja začasne mesečne situacije, če se dela izvajajo več mesecev,
" vlagatelj ni ne zatrjeval ne dokazal, da bi naročnik instrument finančnega zavarovanja določil v nasprotju z zakonskimi omejitvami,
" bo vse izvedel v skladu z ZJN-2, vlagatelj pa izolirano in neustrezno razume razpisno dokumentacijo,
" gre pri vzdrževanju za bodoče nepredvidljivo dejstvo, ki ga zaradi narave stvari ni mogoče točno določeno predvideti,
" je zahteval minimalno 24-mesečno garancijsko obdobje, za vse naknadno vgrajene rezervne dele pa iz naslova rednega vzdrževanja pa velja garancija eno leto,
" je gospodarnost v naročnikovi domeni,
" vlagatelj ni pojasnil, zakaj bi merilo reference ne izkazovalo ekonomske koristi za naročnika,
" bo vzdrževalno pogodbo podpisal z vsebino, ki bistveno ne odstopa od objavljene, možnost izvajanja po drugem serviserju zgolj v garancijskem roku pa na podpis ne vpliva, zato ni relevantna vlagateljeva navedba, ki se nanaša na merilo cena vzdrževanja,
" je kompatibilnost z že vgrajenim sistemom je pogojena z uporabo enotne baze podatkov, ki bazira na "postresql" in programske opreme za pošiljanje podatkov iz klicnega sistema na DECT sistem brezžične telefonije,
" napajalna enota s centralno procesno enoto in DECT vmesnikom se mora namestiti v komunikacijskem prostoru v komunikacijski omari in se mora povezovati na DECT sistem brezžične telefonije Siemens HiPath 3000 ali podobno in komunikacijskim strežnikom,
" posamezni paket za arhiviranje, diagnostiko in konfiguracijo mora temeljiti na "postresql" in mora biti "BEST IQ" ali po funkcionalnosti enak ali boljši,
" presoja tehničnih karakteristik po investitorju ne krši načela transparentnosti javnega naročanja in enakopravne obravnave ponudnikov, saj mora biti vsako naročnikovo stališče obrazloženo in objektivno argumentirano, da omogoča pravno varstvo ponudnikov, ki se ne strinjajo z naročnikovim mnenjem, enako pa velja za naročnikovo oceno,
" naročnik razume postopek s pogajanji kot samostojen postopek in ga ne more uporabiti, če niso izpolnjeni zakonski pogoji, vlagatelj pa že v tem postopku odpira vprašanja, ki niso neposredno relevantna, saj so vezana na pogoje za izvedbo postopka s pogajanji.

Vlagatelj je z vlogo z dne 20. 2. 2013 vložil pritožbo zoper sklep z dne 14. 2. 2013 v delu, ki ga je naročnik zavrgel, v delu, ki ga je zavrnil, pa je vložil opredelitev do naročnikovih navedb o tej odločitvi. Vlagatelj je v pritožbi navedel, da:
" je naročnik ugotovil, da so izpolnjene vse procesne predpostavke za odločanje o zahtevku za revizijo (čeprav se "napačno sklicuje na neveljavni ZRPJN"),
" je nezakonito zavrgel zahtevek za revizijo v delih, ki jih je navedel v prvi točki izreka sklepa, saj za kaj takega nima zakonske podlage,
" zahtevek za revizijo v celoti izpolnjuje procesne predpostavke in v takih primerih je naročnik skladno z drugim odstavkom 26. člena ZPVPJN dolžan vsebinsko obravnavati zahtevek za revizijo,
in predlaga razveljavitev sklepa z dne 14. 2. 2013,
v opredelitvi do naročnikovih navedb pa je navedel, da je podan molk naročnika (četrti odstavek 28. člena ZPVPJN), ker je odločitev o zahtevku za revizijo prejel 21. dan od dneva, ko je naročnik prejel popolni zahtevek za revizijo, zato predlaga, da Državna revizijska komisija začne postopek o prekršku zoper naročnika in odgovorno osebo naročnika zaradi prekrška po 4. točki prvega odstavka 78. člena ZPVPJN, sicer pa zavrača naročnikove navedbe in med drugim pojasnjuje lastniške in ustanoviteljske povezave med izbranim ponudnikom in družbo Vamotel, d. o. o., Ptuj.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. JN-8/2012 z dne 20. 2. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. JN-8/2012 z dne 25. 2. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil vlagateljevo vlogo z dne 20. 3. 2013, o kateri se je v tem dopisu izrekel. Naročnik je med drugim navedel, da je v skladu z ZJN-2 izvedel postopek za vgradnjo telekomunikacijske opreme za enoto Juršinci (kar ni predmet javnega naročila, zoper katerega je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo), telekomunikacijska oprema pa služi za telefoniranje kot samostojna enota. Naročnik nadaljuje, da je sestrski klicni sistem samostojna enota in kot taka deluje neodvisno od telekomunikacijske opreme in neodvisno od programske opreme za bolnišnično signalizacijo, ta pa služi za povezovanje sestrskega klicnega sistema in telekomunikacijske opreme. Naročnik ugotavlja, da v tehničnem smislu lahko vse tri delujejo samostojno in neodvisno ena od druge, zato je naročnik javno naročilo oddal po sklopih, s čimer se strinja tudi vlagatelj. Naročnik zavrača, da bi favoriziral izbranega ponudnika in navaja, da na trgu obstajajo tudi drugi gospodarski subjekti, ki bi bili glede na naročnikove zahteve sposobni izvesti javno naročilo tako za sistem sestrskega klica kot tudi za področje telefonije.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-063/2013 z dne 4. 3. 2013 naročnika na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN pozvala, naj ji predloži dokumentacijo, ki se nanaša na "dobavo telefonskega sistema (telefonija)", ter predloži pojasnila in dokazila glede sistemov, ki jih ima v svojih enotah. Naročnik je zahtevano dokumentacijo in pojasnila posredoval z dopisom št. JN-8/2012 z dne 14. 3. 2013.

Državna revizijska komisija je na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN podaljšala rok za rešitev zadeve (dopis št. 018-63/2013-6 z dne 9. 4. 2013).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija o pritožbi in zahtevku za revizijo odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v vlogi z dne 20. 2. 2013 opozarja, da je naročnik sprejel sklep z dne 14. 2. 2013 kasneje kot v treh delovnih dneh [po prejemu sklepa št. 018-427/2012-2 z dne 14. 1. 2013], vendar Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ne glede na to, ali je naročnik prekoračil rok za sprejem sklepa z dne 14. 2. 2013 (za sprejem procesne odločitve, če naročnik vlagatelja ne poziva na dopolnitev zahtevka za revizijo, je rok skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN tri delovne dni od prejema zahtevka za revizijo, za sprejem meritorne odločitve in njeno posredovanje vlagatelju pa skladno s tretjim odstavkom 28. člena ZPVPJN osem delovnih dni od prejema popolnega zahtevka za revizijo), to ne spremeni dejstva, da je naročnik o zahtevku za revizijo odločil, in sicer tako, da ga je delno zavrgel, delno pa zavrnil. Res je sicer, da je vlagatelj sklep z dne 14. 2. 2013 prejel 21. (in ne najkasneje 20.) delovni dan po vročitvi sklepa št. 018-427/2012-2 z dne 14. 1. 2013 naročniku, vendar je iz vloge z dne 20. 2. 2013 razvidno, da je vlagatelj sklep z dne 14. 2. 2013 prejel, preden se je skliceval na molk naročnika (ki ga ureja četrti odstavek 28. člena ZPVPJN), zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da ob takšnem dejanskem stanju sklicevanje na molk naročnika ni v skladu z namenom četrtega odstavka 28. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija je zato pri odločanju upoštevala sklep z dne 14. 2. 2013, posredno pa je razvidno, da ga je upošteval tudi vlagatelj, saj ga kljub sklicevanju na molk naročnika izpodbija s pritožbo, nasprotuje pa tudi naročnikovim stališčem v zvezi z meritorno odločitvijo o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala pritožbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahtevek za revizijo z dne 29. 10. 2012 deloma zavrgel, deloma pa zavrnil (sklep z dne 14. 2. 2013). Naročnik se je za zavrženje zahtevka za revizijo (tokrat sicer le v delu) odločil (že) tretjič. Naročnik je prvič (sklep št. JN-8/2012 z dne 30. 10. 2012) zavrgel zahtevek za revizijo, ker je ugotovil, da vlagatelj nima aktivne legitimacije, saj je naročnik prejel zahtevek za revizijo po preteku roka za predložitev ponudb, vlagatelj pa ni predložil ponudbe. Sklep št. JN-8/2012 z dne 30. 10. 2012 je Državna revizijska komisija razveljavila (sklep št. 018-371/2012-2 z dne 21. 11. 2012). Sklep št. 018-371/2012-2 z dne 21. 11. 2012 je bil naročniku vročen 23. 11. 2012 (razvidno iz podpisane vročilnice). Naročnik je nato sprejel sklep z dne 12. 12. 2012, s katerim je zahtevek za revizijo (drugič) zavrgel, ker je ugotovil, da vlagatelj ni plačal takse ob vložitvi zahtevka za revizijo in "Izpis nalogov za račun" ni potrdilo o plačilu takse, kot ga zahteva drugi odstavek 15. člen ZPVPJN. Sklep z dne 12. 12. 2012 je Državna revizijska komisija razveljavila (sklep št. 018-427/2012-2 z dne 14. 1. 2013). Sklep št. 018-427/2012-2 z dne 14. 1. 2013 je bil naročniku vročen 17. 1. 2013 (razvidno iz podpisane vročilnice). Naročnik je tretjič (le delno) zavrgel zahtevek za revizijo, ker je ugotovil, da je vlagatelj (povzeto) predlagal ugotovitev določenih kršitev (prva, peta in sedma alinea ter del četrte alinee 1. točke izreka sklepa z dne 14. 2. 2013, ki se nanašajo na zahtevek za revizijo v delu predloga v točki Ad1, delu druge in tretje alinee točke Ad2 ter delu točk Ad3, 4, 5) oziroma dejstev (tretja alinea 1. točke sklepa z dne 14. 2. 2013, ki se nanaša na zahtevek za revizijo v predlogu iz prve alinee točke Ad2), uvedbo postopka o prekršku (druga alinea 1. točke izreka sklepa z dne 14. 2. 2013, ki se nanaša na zahtevek za revizijo v predlogu iz točke Ad1, in del četrte alinee 1. točke izreka sklepa z dne 14. 2. 2013, ki se nanaša na zahtevek za revizijo v delu predloga iz druge alinee točke Ad2) ter ugotovitev ničnosti pogodbe in prepoved njenega izvajanja (šesta alinea 1. točke izreka sklepa z dne 14. 2. 2013, ki se nanaša na zahtevek za revizijo v predlogu iz četrte alinee točke Ad2). Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil (prva, druga, tretja in četrta alinea 2. točke izreka sklepa z dne 14. 2. 2013) v tistih predlogih, kjer je vlagatelj predlagal razveljavitev javnega naročila ali razpisne dokumentacije (predlog iz dela točke Ad1, dela druge in tretje alinee točke Ad2 in dela točk Ad3, 4 in 5). Naročnik je torej zavrnil zahtevek za revizijo v vseh tistih delih, kjer je vlagatelj postavil kasatorični (razveljavitveni) predlog.

Čeprav je vlagatelj predloge v zahtevku za revizijo napisal strukturirano po posameznih točkah, so ti delno nejasni, vendar je mogoče kot bistveno ugotoviti, da je vlagatelj dejansko (poleg sicer uvedbe postopka o prekršku ter ugotovitve ničnosti pogodbe in prepovedi njenega nadaljnjega izvajanja (smiselno je s slednjim predlagal izdajo začasne odredbe)) predlagal razveljavitev [postopka oddaje] javnega naročila, za katerega je naročnik zagotovil objavo obvestila o naročilu na portalu javnih naročil, pod št. objave JN11227/2012 (gl. tudi str. 1 zahtevka za revizijo), kar utemeljuje s posameznimi kršitvami. Vlagatelj je sicer razveljavitev [postopka oddaje] javnega naročila predlagal v več točkah predloga v zahtevku za revizijo, vendar to ne spremeni tega, da je vse te predloge treba dejansko obravnavati kot en predlog za eno kasatorično (razveljavitveno) ravnanje. Državna revizijska komisija dodaja, da bi sicer "že ena" razveljavitev [postopka oddaje] javnega naročila dosegla namen, ki ga je vlagatelj zasledoval z vložitvijo zahtevka za revizijo. Zato tudi ni potrebe, da bi vlagatelj razveljavitev [postopka oddaje] javnega naročila moral v enem zahtevku za revizijo zahtevati večkrat. Vprašanje je sicer, ali vse kršitve, ki jih je vlagatelj uveljavljal v zahtevku za revizijo, lahko utemeljijo razveljavitev [postopka oddaje] javnega naročila, vendar to ne spremeni bistva: pravno varstvo je za vlagatelja uspešno "že", če uspe enkrat doseči razveljavitev [postopka oddaje] javnega naročila, in sicer ne glede to, s katerimi kršitvami je to uspel utemeljiti. To pa tudi jasno kaže, da kršitve, ki jih navaja vlagatelj, le utemeljujejo kasatorični (pravovarstveni) predlog in same niso (pravovarstveni) predlog.

V teh okoliščinah je zato Državna revizijska komisija tudi upoštevala, da so vlagateljevi predlogi, da se ugotovijo kršitve nekaterih členov ZJN-2 (zahtevek za revizijo v delu predloga v točki Ad1, delu druge in tretje alinee točke Ad2 ter delu točk Ad3, 4, 5), dejansko del obrazložitve zahtevka za revizijo (gl. 5. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN) in ne (pravovarstveni) predlogi, čeprav jih je vlagatelj vključil v predloge odločitve. Iz zahtevka za revizijo je razvidno, da ima vlagatelj interes, da se ne le ugotovijo kršitve, temveč da bodisi naročnik bodisi Državna revizijska komisija odločita kasatorično. Tako pa lahko odločita, če ugotovita, da so podane kršitve, ki jih zatrjuje vlagatelj, in sicer naročnik na podlagi druge alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN, Državna revizijska komisija pa na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je kot del obrazložitve zahtevka za revizijo in ne kot (pravovarstveni) predlog treba upoštevati tudi vlagateljev predlog, da se "ugotovi, na podlagi česa in kako je naročnik speljal postopek za nabavo telefonskega sistema" (predlog iz prve alinee točke Ad2), saj s tem vlagatelj dejansko zahteva ugotavljanje dejanskega stanja, kar je mogoče razumeti v smislu vsebin iz 6. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija štela, da je vlagatelj v " za ta postopek pravnega varstva relevanten " kasatorični (pravovarstveni) predlog vključil tudi del obrazložitve zahtevka za revizijo in da je naročnik dejansko zavrgel del obrazložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da se je naročnik kljub zavrženju zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na ugotovitev kršitev (prva, peta in sedma alinea ter del četrte alinee 1. točke izreka sklepa z dne 14. 2. 2013, ki se nanašajo na zahtevek za revizijo v delu predloga v točki Ad1, delu druge in tretje alinee točke Ad2 ter delu točk Ad3, 4, 5) oziroma dejstev (tretja alinea 1. točke sklepa z dne 14. 2. 2013, ki se nanaša na zahtevek za revizijo v predlogu iz prve alinee točke Ad2), do kršitev, ki jih je uveljavljal vlagatelj, izjavil, s tem pa vlagatelja seznanil s svojimi stališči. Zaradi navedenega je zahtevek za revizijo sicer delno kontradiktoren, ker se je naročnik o istih vprašanjih opredelil tako procesno (postopkovno) kot meritorno (vsebinsko), vendar vlagatelj tega v pritožbi ne izpostavlja in tudi ne navaja, da se ni seznanil z naročnikovimi stališči o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj naročnikovim stališčem iz odločitve o zahtevku za revizijo nasprotuje v vlogi z dne 20. 2. 2013.

Ker je Državna revizijska komisija štela, da se deli zahtevka za revizijo, ki jih je naročnik navedel v prvi, tretji, peti in sedmi alinei ter delu četrte alinee (del, ki se nanaša na kršitev četrtega odstavka 80. člena ZJN-2) 1. točke izreka sklepa z dne 14. 2. 2013, štejejo za del obrazložitve zahtevka za revizijo, jih je treba upoštevati kot sestavine iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN. Ker je naročnik za obravnavo teh delov zahtevka za revizijo izhajal iz drugih izhodišč, je Državna revizijska komisija upoštevala vlagateljevo trditev iz pritožbe, da zahtevek za revizijo "v celoti izpolnjuje procesne predpostavke" kot trditev, da je navedel tudi sestavine iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN in da ga zato naročnik ne bi smel zavreči po tretjem odstavku 26. člena ZPVPJN. Temu Državna revizijska komisija pritrjuje, saj je štela, da so del predloga v točki Ad1 (v delu, ki se nanaša na kršitev četrtega odstavka 80. člena ZJN-2), prva alinee točke Ad2, del druge alinee točke Ad2 (v delu, ki se nanaša na kršitev četrtega odstavka 80. člena ZJN-2), del tretje alinee točke Ad2 (v delu, ki se nanaša na kršitev temeljnih načel javnega naročanja) ter del točk Ad3, 4, 5 (v delu, ki se nanaša na kršitve ZJN-2) sestavine zahtevka za revizijo v smislu 5. in 6. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN. Vprašanje, ali zahtevek za revizijo vsebuje sestavine iz 15. člena ZPVPJN (med njimi so torej tudi kršitve ter dejstva in dokazi, s katerimi se kršitve dokazujejo), pa je ločeno od vprašanja, ali je na podlagi zatrjevanih in dokazanih kršitev mogoče doseči razveljavitev [postopka oddaje] javnega naročila. Gre namreč za razliko med postopkovnim (procesnim) in vsebinskim (meritornim) odločanjem o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija je zato pritožbi skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila sklep z dne 14. 2. 2013 v prvi, tretji, peti in sedmi alinei 1. točke izreka ter delu četrte alinee 1. točke izreka, ki se nanaša na navedbo kršitve četrtega odstavka 80. člena ZJN-2.

V skladu z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN lahko Državna revizijska komisija po ugoditvi pritožbi, vloženi na podlagi petega odstavka 26. člena ZPVPJN, odloči, da mora naročnik odločiti o zahtevku za revizijo v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN ali pa zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo. Državna revizijska komisija je že ugotovila, da je v obravnavanem primeru ključen kasatorični (razveljavitveni) predlog, ki ga je naročnik tudi obravnaval in ga zavrnil. Naročnik je tudi obravnaval posamezne kršitve ZJN-2, ki jih je uveljavljal vlagatelj in se o njih tudi izjavil. Zahtevek za revizijo se v predlogih iz točk Ad1 (v delu, ki se nanaša na kršitev četrtega odstavka 80. člena ZJN-2), prve alinee točke Ad2, dela druge alinee točke Ad2 (v delu, ki se nanaša na kršitev četrtega odstavka 80. člena ZJN-2), dela tretje alinee točke Ad2 (v delu, ki se nanaša na kršitev temeljnih načel javnega naročanja) ter dela točk Ad3, 4, 5 (v delu, ki se nanaša na kršitve ZJN-2) že obravnava v sklopu kasatoričnega (razveljavitvenega) predloga, morebitno odločanje naročnika o teh kršitvah, ker se je že izjavil, pa ni več potrebno. Državna revizijska komisija zato ni posebej odločala o sprejemu še teh delov zahtevka za revizijo v obravnavo, saj o njih že odloča na podlagi odstopa dokumentacije po prvem odstavku 29. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija pripominja, da je šele ugotovitev, da je naročnik kršil zakon pri oddaji javnega naročila, lahko podlaga za ravnanje na kasatoričen (razveljavitven) način, do te ugotovitve pa lahko prideta tako naročnik kot Državna revizijska komisija. Ugotovitev določenih kršitev torej daje podlago za odločitev, ali naj se razveljavi le del postopka oddaje javnega naročila ali pa cel postopek oddaje javnega naročila. ZPVPJN je ravno zakon, ki določa postopek pravnega varstva, v katerem se ugotavljajo kršitve naročnika pri oddaji javnih naročil in določa posledice ugotovitev teh kršitev. Zato tudi ne držijo naročnikove trditve, da bi naročnik ne mogel ugotavljati kršitev ZJN-2 (prim. npr. str. 10 sklepa z dne 14. 2. 2013), sicer pa naročnik tudi ne more v imenu Državne revizijske komisije uveljavljati, da ta ne more ugotavljati kršitev ZJN-2.

Državna revizijska komisija nadalje pojasnjuje, da je že v sklepu št. 018-371/2012-2 z dne 21. 11. 2012 navedla, da je vprašanje ničnosti pogodbe o izvedbi javnega naročila vprašanje, o katerem se ne odloča v predrevizijskem in revizijskem postopku po ZPVPJN, temveč v sodnem postopku pred sodiščem (prim. tretja alinea 2. člena ZPVPJN v povezavi s petim poglavjem ZPVPJN), postopek o prekršku pa poteka po določbah ZP-1. Pri teh vprašanjih gre za vprašanje nepristojnosti naročnika (prim. 18. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), zato je naročnik smel zahtevek za revizijo v teh delih zavreči. Državna revizijska komisija je zato pritožbo zoper drugo in šesto alineo 1. točke sklepa z dne 14. 2. 2013 ter četrto alineo 1. točke izreka sklepa z dne 14. 2. 2013 v delu, ki se glasi "in po uradni dolžnosti sproži prekrškovni postopek zoper naročnika in odgovorno osebo naročnika", zavrnila (prvi odstavek 55. člena ZPVPJN). Navedeno pa ne spremeni tega, da vlagatelj lahko zahteva ničnost pogodbe pred sodiščem, o morebitni kršitvi ZJN-2, ki naj bi bila tudi prekršek, pa bo Državna revizijska komisija odločala po določbah ZP-1. Državna revizijska komisija zgolj pripominja, da je vlagatelj pripravil zahtevek za revizijo tako, da je tudi naročniku predlagal, da se "kaznuje" sam in da "kaznuje" tudi svojo odgovorno osebo, zato ne držijo nasprotne vlagateljeve trditve iz vloge z dne 20. 2. 2013, da tega v zahtevku za revizijo ni predlagal.

S tem sta odločitvi iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa Državna revizijska komisija utemeljeni.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala še zahtevek za revizijo, ne da bi v okviru revizijskega postopka obravnavala predlogov, o katerih je Državna revizijska komisija odločila v 1. točki izreka tega sklepa pri obravnavi pritožbe (vloga z dne 20. 2. 2013).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj izpostavlja dva postopka oddaje javnega naročila (za katera je naročnik zagotovil objavo na portalu javnih naročil, pod št. JN6700/2012 in JN11227/2012), poleg tega pa še navaja, da je naročnik nabavil telefonski sistem, ki ga je pred tem nabavljal v postopku oddaje javnega naročila, za katerega je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, pod št. objave JN6700/2012, ne da bi upošteval pravila javnega naročanja, saj za telefonski sistem ni objavil obvestila o naročilu.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se objava št. JN6700/2012 z dne 21. 6. 2012, nanaša na postopek oddaje javnega naročila blaga (točka II.1.2 objave) po odprtem postopku (točka IV.1.1 objave). Naročnik je navedeno javno naročilo razdelil na pet sklopov (točka II.1.8 objave v povezavi s prilogami B in odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil 22. 6. 2012, ob 15.09), ki jim je vsem dodelil kodo CPV 31600000 (Električna oprema in aparati), pri čemer je sklop 1 poimenoval "Telefonija in ''sestrski klic''", opisal pa ga je "dobava in montaža telefonske centrale, DECT aparatov, klicnih tipk, programiranje v enovit sistem nadzora in povezave z drugimi (obstoječimi) enotami Doma Ptuj". Naročnik ni oddal javnega naročila v sklopu 1, saj je vse ponudbe zavrnil, zahtevek za revizijo zoper to odločitev pa je Državna revizijska komisija zavrnila (sklep št. 018-278/2012-3 z dne 4. 10. 2012).

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da se objava št. JN11227/2012 z dne 18. 10. 2012, nanaša na postopek oddaje javnega naročila gradenj (točka II.1.2 objave) po odprtem postopku (točka IV.1.1 objave). Naročnik je navedenemu javnem naročilu dodelil kodo CPV 51310000 (Storitve inštalacije radijske, televizijske, zvočne in video opreme), opisal pa ga je "dobava in montaža sestrskega klicnega sistema ter povezava s telekomunikacijskim sistemom za potrebe Doma upokojencev Ptuj, enote v Kopru". Koda CPV, ki jo je uporabil naročnik, se nanaša na storitve in ne gradnje, opis pa bi lahko celo kazal na javno naročilo blaga, kot ga določa 8. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 (ne pa storitve ali gradnje).

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom št. 018-063/2012-4 z dne 4. 3. 2012 pozvala na predložitev dokumentacije za "dobavo telefonskega sistema (telefonija)", ki jo je naročnik tudi predložil (priloga dopisu št. JN-8/2012 z dne 14. 3. 2013), iz nje pa je razvidno, da je naročnik pri družbi Telemont, d. o. o., Log pri Brezovici v oktobru 2012 (pred vložitvijo zahtevka za revizijo) nabavil telefonsko DECT centralo proizvajalca Siemens, ki jo je 26. 10. 2012 prevzel, saj je bila takrat tudi montirana (gl. primopredajni zapisnik z dne 26. 10. 2012). Iz odstopljene dokumentacije je razvidno, da je naročnik to telefonsko centralo nabavil za 20.841,48 eurov z DDV (računa št. MG-48/12 in MG-49/12, oba z dne 29. 10. 2012).

Iz objave št. JN11227/2012 je razvidno, da naročnik ne nabavlja več telefonske centrale, saj jo je, kar ugotavlja tudi vlagatelj, že nabavil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik za nabavo predmeta javnega naročila, za katerega je zagotovil objavo št. JN11227/2012, uporabil odprti postopek, ki je postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno naročilo, predložijo svoje ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej določenimi zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije (25. člen ZJN-2). Odprti postopek je postopek, ki ga naročnik lahko uporabi v vseh primerih javnega naročanja ne glede na ocenjeno vrednost (gl. drugi odstavek 24. člena ZJN-2), zanj pa mora objaviti obvestilo o naročilu (prvi odstavek 61. člena ZJN-2), kar je naročnik tudi storil. S tem javnim naročilom so se zato lahko potencialni ponudniki seznanili. Zato tudi morebitna potrditev vlagateljevih očitkov o "drobitvi javnega naročila" ne bi spremenila dejstva, da je naročnik izbral odprti postopek oddaje javnega naročila za nabavo "sestrskega klicnega sistema" in zaradi izbire tega postopka ni mogel kršiti ZJN-2. Naročnik bi kršil ZJN-2 le, če bi ravnanja, ki jih mora opraviti v odprtem postopku, napačno izvajal, vendar vsaka kršitev še ne bi pomenila razloga za razveljavitev postopka oddaje javnega naročila, saj bi bilo treba tudi ugotoviti, kaj taka kršitev pomeni za vlagateljev položaj. Iz zahtevka za revizijo je tudi jasno razvidno, da se je vlagatelj s tem javnim naročilom seznanil, na kar ne morejo v ničemer vplivati vlagateljevi očitki (ki jih Državna revizijska komisija tu ne preskuša), da je naročnik napačno označil vrsto naročila in kodo CPV.

Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil četrti odstavek 80. člena ZJN-2, ker izvaja nov postopek oddaje javnega naročila za isti predmet, kot je bil razpisan v sklopu 1 pri javnem naročilu, za katerega je zagotovil objavo št. JN6700/2012, ne da bi se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je v prejšnjem postopku oddaje javnega naročila zavrnil vse ponudbe, in predlaga razveljavitev sedanjega postopka oddaje javnega naročila, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj kontradiktoren. Vlagatelj si namreč prizadeva, da bi bodisi naročnik bodisi Državna revizijska komisija postopek oddaje javnega naročila po objavi št. JN11227/2012 razveljavila, ker naročnik po vlagateljevem stališču tega postopka ne sme izvajati zaradi omejitve iz četrtega odstavka 80. člena ZJN-2, po drugi strani pa si vlagatelj prizadeva, da bi se postopek oddaje javnega naročila po objavi št. JN11227/2012 razveljavil, ker mu ne omogoča priprave popolne ponudbe, s katero bi lahko pridobil že razpisano javno naročilo (gl. že npr. str. 2 zahtevka za revizijo). Ne glede na to, ali je treba javno naročilo, za katerega je naročnik zagotovil objavo št. JN11227/2012 označiti kot javno naročilo blaga (8. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), storitev (9. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) ali gradenj (7. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), je očitno, da vlagatelj ni sedanji pogodbeni partner naročnika za sporni predmet, zato je tudi nejasno, čemu vlagatelj izpostavlja četrti odstavek 80. člena ZJN-2. Vlagateljev interes (ker vlagatelj ni naročnikov pogodbeni partner za predmet javnega naročila) namreč ne more biti v tem, da se javno naročilo ne odda nobenemu ponudniku, temveč v tem, da bi vlagatelj lahko oddal popolno ponudbo in pridobil javno naročilo v izvedbo, kar je v bistvu dokazal že s tem, da je v postopku oddaje javnega naročila po objavi št. JN6700/2012 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o zavrnitvi vseh ponudb.

Vlagatelj pojasnjuje (tudi z opozarjanjem na točko 13.1 vzorca pogodbe; obrazec OBR-15, str. 32 razpisne dokumentacije), da je predmet javnega naročila po objavi št. JN11227/2012 isti kot predmet javnega naročila po objavi št. JN6700/2012, vendar Državna revizijska komisija tega ni ugotavljala, saj tudi, če bi se izkazalo, da je isti, vlagatelj ni izkazal, kako bi domnevna kršitev četrtega odstavka 80. člena ZJN-2 vplivala na njegov položaj (gl. zgornje pojasnilo Državne revizijske komisije o vlagateljevem interesu), kar še zlasti velja ob upoštevanju tega, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo kontradiktoren. V tem pogledu je tako vlagateljeve očitke o kršitvi četrtega odstavka 80. člena ZJN-2 mogoče razumeti zgolj še kot uveljavljanje zaščite javnega interesa, za kar pa vlagatelj ni upravičena oseba (gl. 6. člen ZPVPJN), zato Državna revizijska komisija ni nadalje razreševala očitkov o kršitvi četrtega odstavka 80. člena ZJN-2. Podanih zaključkov ne more spremeniti vlagateljev predlog za sankcioniranje naročnika in odgovorne osebe naročnika za prekršek iz 14. točke prvega odstavka 109. člena ZJN-2, saj se postopek o prekršku izvaja po določbah ZP-1 in ne ZPVPJN. Čeprav to ni bistveno za rešitev zadeve po ZPVPJN, Državna revizijska komisija dodaja, da bi bil vlagatelj oškodovanec (ki je eden izmed predlagateljev za začetek postopka o prekršku; prvi odstavek 50. člena ZP-1) le, če bi bil oseba, čigar premoženjska ali osebna pravica je bila s prekrškom prekršena ali ogrožena (četrti odstavek 48. člena ZP-1).

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da naročnik že ob objavi obvestila o naročilu št. JN11227/2012 ni poskrbel za objavo vzorca vzdrževalne pogodbe. Vendar to ne spremeni tega, da je naročnik ponudnike seznanil z vzorcem te pogodbe po objavi odgovora na portalu javnih naročil 24. 10. 2012, ob 15.18 (17. zaporedni odgovor). Vlagatelj je k zahtevku za revizijo predložil elektronsko sporočilo, ki mu ga je poslal naročnik 24. 10. 2012, ob 16.02, h kateremu je pripel priponko z "vzorcem vzdrževalne oz. servisne pogodbe". Vlagatelj je bil z vzorcem vzdrževalne pogodbe torej seznanjen že v postopku oddaje javnega naročila, pa tudi pred potekom roka za predložitev ponudb.

Vlagatelj nadalje izpostavlja, da je naročnik "drobil javno naročilo", saj je nabavil "telefonski sistem (telefonija)" ločeno od "telefonskega sistema (telefonija)", da je s tem ponudniku za "telefonski sistem (telefonija)" zagotovil nekonkurenčne prednosti v postopku oddaje javnega naročila za "sestrski klicni sistem", naročnikova ravnanja pa predstavljajo kršitev četrtega odstavka 80. člena ZJN-2 in "podredno" vseh temeljnih načel ZJN-2.

Naročnik je napačno razumel vlagateljeve očitke, ko je navedel (str. 8 odločitve o zahtevku za revizijo), da "ker se tiče vgradnje telefonskega sistema pa naročnik pojasnjuje, da slednji ni predmet tega postopka, zato so navedbe vlagatelja v tem delu brezpredmetne". Jasno je, da naročnik "telefonskega sistema (telefonija)" ne nabavlja v tokratnem postopku oddaje javnega naročila, to pa je tisto, kar je vlagatelju sporno in zato naročniku očita kršitev ZJN-2. Iz dokumentacije, ki jo je naročnik odstopil na poziv št. 018-063/2013 z dne 4. 3. 2013, izhaja, da je naročnik nabavil telefonsko DECT centralo (tj. "telefonski sistem (telefonija)") na način iz petega odstavka 24. člena ZJN-2, hkrati pa ni razvidno, da bi v oktobru 2012 k predložitvi ponudbe zanjo pozval tudi vlagatelja. Vlagatelj ne zahteva, da bi moral naročnik predmet javnega naročila po objavi št. JN11227/2012 razdeliti v sklope, temveč navaja, da bi moral tudi za "telefonski sistem (telefonija)", ki ga je nabavil po zavrnitvi zahtevka za revizijo zoper odločitev o zavrnitvi vseh ponudb v sklopu 1 (po objavi št. JN6700/2012), zagotoviti objavo obvestila o naročilu na portalu javnih naročil. S tem pa vlagatelj po vsebini zavrača možnost nabave "telefonskega sistema (telefonija)" na način, ki ga omogoča peti odstavek 24. člena ZJN-2.

Vlagatelj navaja, da je skupna vrednost "telefonskega sistema (telefonija)" in "sestrskega klicnega sistema" višja od 40.000 eurov, čemur je treba pritrditi, saj je naročnik "telefonski sistem (telefonija)" nabavil za vrednost 20.841,48 eurov z DDV (računa št. MG-48/12 in MG-49/12, oba z dne 29. 10. 2012), "sestrski klicni sistem" (oziroma predmet po objavi št. 11227/2012) pa je ocenil na 60.000 eurov (gl. 4. točko "Sklepa o začetku postopka" št. JN-8/2012 z dne 17. 9. 2012 in drugi zaporedni odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 24. 10. 2012, ob 15.18). Skupna ocenjena vrednost teh dveh nabav brez DDV je torej višja od 40.000 eurov.

Kršitve, ki jih uveljavlja vlagatelj, je treba obravnavati skozi vidik kršitve 14. člena ZJN-2, ki ureja metode izračuna ocenjene vrednosti. Ta pravila so pomembna, ker je od višine ocenjene vrednosti odvisno, kako je treba uporabiti ZJN-2 pri nabavi predmeta javnega naročila. V tretjem odstavku 14. člena ZJN-2 je namreč določeno, da naročnik ne sme določiti ocenjene vrednosti javnega naročila tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi ZJN-2 glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila. Če je ocenjena vrednost javnega naročila nižja od 20.000 eurov brez DDV za blago in storitve in 40.000 eurov brez DDV za gradnje, naročnik ni zavezan izvesti katerega izmed postopkov oddaje javnega naročila, ki jih določa prvi odstavek 24. člena ZJN-2, ampak zadošča, da za ta naročila vodi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila (peti odstavek 24. člena ZJN-2). Vprašanje ocenjene vrednosti torej vpliva na vprašanje uporabe ZJN-2, in sicer v delu, ki nanaša na izbiro postopka oddaje javnega naročila.

Vlagatelj se upira označitvi javnega naročila za "sestrski klicni sistem" kot javno naročilo gradenj ali storitev in opozarja, da je naročnik v objavi št. JN6700/2012 navedel, da sklop 1 (kot tudi druge sklope) predstavlja javno naročilo blaga, poleg tega opozarja na identičnost predmetov. Iz zahtevka za revizijo je zato mogoče razbrati, da vlagatelj navaja, da je treba "telefonski sistem (telefonija)" obravnavati kot javno naročilo blaga. Vlagatelj navaja, da je naročnik po objavi št. JN6700/2012 "telefonski sistem (telefonija)" in "sestrski klicni sistem" oddajal v enem sklopu, zato "ni nobenega utemeljenega razloga, da ga je naročnik sedaj razbil" (str. 5 zahtevka za revizijo). Ker mora biti v primeru javnega naročila blaga vrednost, ki izključuje uporabo petega odstavka 24. člena ZJN-2, nižja od 20.000 eurov brez DDV, seštevek vrednosti "telefonskega sistema (telefonija)" in "sestrskega klicnega sistema" pa to vrednost presega, je treba še odgovoriti, ali bi moral naročnik že pri oddaji javnega naročila za "telefonski sistem (telefonija)" upoštevati vrednost za "sestrski klicni sistem" in zato izbrati katerega izmed postopkov iz prvega odstavka 24. člena ZJN-2 z zagotavljanjem objave, kar bi vlagatelju omogočilo seznanitev, da naročnik nabavlja tudi "telefonski sistem (telefonija)" in zato možnost sodelovanja s ponudbo, da bi pridobil posel.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da je vlagatelj predstavil le svoj zaključek, da "ni nobenega utemeljenega razloga, da ga [tj. sklop 1 po objavi št. JN6700/2012] je naročnik sedaj razbil" (str. 5 zahtevka za revizijo), vendar pa ni navedel nobenega razloga, ki bi lahko utemeljil, da je treba "telefonski sistem (telefonija)" in "sestrski klicni sistem" obravnavati kot enotno javno naročilo in da ta zaradi svojega enotnega značaja ne more biti oddan ločeno. Vlagatelj se sicer za kršitev četrtega odstavka 80. člena ZJN-2 sklicuje na "argumentacijo glede tega očitka smiselno" na "točko Ad1" (str. 5 zahtevka za revizijo), vendar niti med argumenti v točki Ad1 zahtevka za revizijo ni mogoče razbrati argumentov, ki bi utemeljili, da je treba "telefonski sistem (telefonija)" in "sestrski klicni sistem" obravnavati kot predmet z enotnim značajem. Na drugačen zaključek ne more vplivati že to, da je naročnik oblikoval sklop 1 po objavi št. JN6700/2012 tako, da je vanj vključil oba sistema, saj oblikovanje sklopov v javnem naročilu po objavi št. JN6700/2012 in (ne)pravilnost določitve kode CPV že zaradi časovne oddaljenosti (gl. prvi odstavek 25. člena ZPVPJN) ne more biti predmet tokratnega postopka pravnega varstva, to, da je ta sistema naročnik v prejšnjem postopku oddaje javnega naročila združil v enem sklopu, pa ne more že pomeniti, da ju ne bi bilo mogoče odda(ja)ti ločeno. Državna revizijska komisija še dodaja, da vlagateljeva trditev, da "glede na opis tehnične dokumentacije predmetnega javnega naročila in JN6700/2012 pa je jasno, da je predmet naročila isti" (str. 4 zahtevka za revizijo), odpira vprašanje primerljivosti predmeta iz postopka oddaje javnega naročila po objavi št. JN6700/2012 s predmeti javnih naročil po postopku iz petega odstavka 24. člena ZJN-2 in po objavi št. 11227/2012 (ali so različni ali pa ne), ne pa vprašanja njihovega enotnega značaja. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj ni navajal dejstev (6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), ki bi ji omogočili, da ugotovi, da je naročnik kršil tretji odstavek 14. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija dodaja, da tudi v primeru, če bi se ugotovilo, da sta "telefonski sistem (telefonija)" in "sestrski klicni sistem" lahko le javno naročilo blaga (8. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), vlagatelj ni navajal niti takih dejstev (6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), ki bi morebiti lahko utemeljili kršitev b alinee petega odstavka 14. člena ZJN-2 ali sedmega odstavka 14. člena ZJN-2, ki specifično urejata pravila določanja ocenjene vrednosti za javna naročila blaga.

Če pa bi bilo treba "telefonski sistem (telefonija)" in "sestrski klicni sistem" morebiti šteti za enotno javno naročilo gradenj (7. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), je treba ugotoviti, da vlagatelj ni navajal takih dejstev (6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), ki bi lahko utemeljili, da nabava teh sistemov pomeni nabavo gradnje, kot jo določa 9. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 (tj. rezultat dejavnosti iz te točke, ki predstavlja gospodarsko in tehnično funkcionalno celoto), in da bi bilo zato treba ugotavljati kršitev tistih določb 14. člena ZJN-2, ki urejajo pravila za določitev ocenjene vrednosti javnih naročil gradenj.

Če pa bi bilo treba "telefonski sistem (telefonija)" in "sestrski klicni sistem" morebiti šteti za enotno javno naročilo storitev (9. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), je treba ugotoviti, da vlagatelj ni navajal takih dejstev (6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), ki bi omogočili, da se preizkusi, ali imajo storitve enoten značaj glede na svojo gospodarsko in tehnično funkcijo (prim. sodba Sodišča Evropske unije št. C-574/10 z dne 15. 3. 2012, točka 41), in da bi bilo zato treba ugotavljati kršitev tistih določb 14. člena ZJN-2, ki urejajo pravila za določitev ocenjene vrednosti javnih naročil storitev.

Ker Državna revizijska komisija zaradi pomanjkljive vlagateljeve trditvene podlage ni mogla zaključiti, da bi naročnik kršil pravila o določitvi ocenjene vrednosti (torej 14. člen ZJN-2), ni mogla niti šteti, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 24. člena ZJN-2, ko je za nabavo "telefonskega sistema (telefonija)" uporabil način oddaje javnega naročila iz petega odstavka 24. člena ZJN-2, ne pa katerega izmed postopkov iz prvega odstavka 24. člena ZJN-2, kjer bi zaradi upoštevanja skupne ocenjene vrednosti za oba sistema zagotovil objavo na portalu javnih naročil.

Vlagatelj "podredno" zatrjuje še kršitev temeljnih načel.

Ker vlagatelj ni upravičena oseba za uveljavljanje zaščite javnega interesa (prim. druga alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s 6. členom ZPVPJN), Državna revizijska komisija ni obravnavala kršitve načela iz 6.člena ZJN-2 (načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti). Državna revizijska komisija dodaja, da vlagatelj odločanja o kršitvi 6. člena ZJN-2 ne more doseči s tem, da isto kršitev uveljavlja skozi očitke o kršitvi 10. člena ZJN-2 (načelo sorazmernosti). Ne glede na vse navedeno pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je vlagateljevo sklicevanje na kršitve temeljnih načel brezuspešno, saj vlagatelj ni uspel s kršitvami 14. člena ZJN-2 (ki določajo pravila za določitev ocenjene vrednosti), saj bi šele ugotovitev kršitev 14. člena ZJN-2 omogočila ugotovitev tudi kršitev izbire postopka (drugi odstavek 14. člena ZJN-2) in kršitev tistih pravil ZJN-2, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija še poudarja, da predstavljeno ne pomeni, da je bila ločena oddaja "telefonskega sistema (telefonija)" skladna z ZJN-2. Pomeni le, da neskladnosti z ZJN-2 glede na dejstva, ki jih je navajal vlagatelj, ni mogla ugotoviti. Kot zadnje Državna revizijska komisija še dodaja, da tudi v okviru pooblastila, ki ga ima na podlagi drugega odstavka 39. člena ZPVPJN, v konkretnem primeru ne bi mogla razveljaviti oddaje javnega naročila za "telefonski sistem (telefonija)", saj (če v tem trenutku zanemarimo odgovor na vprašanje, ali pooblastilo "v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila" obsega tudi razveljavitev oddaje javnega naročila na način iz petega odstavka 24. člena ZJN-2) je ravnanje po tem pooblastilu mogoče, "če pogodba še ni sklenjena". Kot že ugotovljeno, je naročnik v času vložitve zahtevka za revizijo že deloma prevzel izvedene posle, kar pomeni, da je pogodbo (tu je bila sicer izdana naročilnica št. 55/12 z dne 16. 10. 2012) že sklenil (soglasje volij med naročnikom in ponudnikom Telemont, d. o. o., Log pri Brezovici za dobavo in montažo telefonske DECT centrale proizvajalca Siemens po ponujeni ceni je bilo očitno podano).

Državna revizijska komisija dodaja, da zaradi takšnega zaključka o očitanih kršitvah glede "drobitve javnega naročila" ni posebej ugotavljala, ali je vlagatelj zahtevek za revizijo v tem delu vložil v skladu z osmim odstavkom 25. člena ZPVPJN, saj tudi v primeru, če ga ne bi, to končnega rezultata ne bi spremenilo.

Vlagatelj nadalje zatrjuje kršitev 81. člena ZJN-2, ker naj bi naročnik ne posredoval dodatnih pojasnil v zvezi z razpisno dokumentacijo najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, saj je rok za predložitev ponudb določil 30. 10. 2012, do 9. ure, pojasnila razpisne dokumentacije pa je objavil še 24. 10. 2012, ob 15.18, še kasneje 24. 10. 2012 pa je pošiljal ponudnikom manjkajoče dele razpisne dokumentacije. Vlagatelj tudi navaja, da bi naročnik moral zagotoviti primeren rok za predložitev ponudb. Vlagatelj tudi zatrjuje, da je obvestilo o naročilu pomanjkljivo izpolnjeno in vsebuje zavajajoče podatke.

Ne glede na to, ali vlagatelj upravičeno navaja, da je bilo obvestilo o naročilu pomanjkljivo in zavajajoče izpolnjeno ter da je naročnik odgovoril na vprašanja izven roka po 81. členu ZJN-2, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je že iz vlagateljevih očitkov razvidno, da se je vlagatelj seznanil z obvestilom o naročilu prek portala javnih naročil, pa tudi odgovori na vprašanja ponudnikov in razpisno dokumentacijo. Vendar Državna revizijska komisija teh očitkov ni podrobneje obravnavala, temveč je nanje odgovorila pri napotkih naročniku po tretjem odstavku 39. člena ZPVPJN, saj je zaradi nekaterih kršitev, ki jih vlagatelj navaja v točki Ad5 zahtevka za revizijo, postopek oddaje javnega naročila, za katerega je naročnik zagotovil objavo na portalu javnih naročil, pod št. JN11227/2012, na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razeljavila v celoti.

Vlagatelj v točki Ad5 zahtevka za revizijo navaja več kršitev, ki so uperjene zoper vsebino razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija je nanje odgovorila v drugačnem vrstnem redu, kot jih je navajal vlagatelj, saj je najprej odgovorila na kršitve pri oblikovanju meril, nato oblikovanju tehničnih specifikacij, nadalje postopku s pogajanji in zadnje določitvi vsebine pogodb.

Državna revizijska komisija ponavlja, da vlagatelj ni upravičena oseba za uveljavljanje zaščite javnega interesa (prim. druga alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s 6. členom ZPVPJN), zato ni obravnavala kršitve načela iz 6.člena ZJN-2 (načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti). Hkrati pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevi očitki v tem delu zahtevka za revizijo po vsebini niti niso vprašanje kršenja 6. člena ZJN-2, temveč vsaj v delu odpirajo vprašanje kršitve načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2), saj je zahtevo, da je razpisna dokumentacija jasna, natančna in nedvoumna, da ponudnikom omogoči ugotovitev, kaj naročnik zahteva, naročniku pa izbiro ponudb, mogoče črpati iz zahteve po tem, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

Vlagatelj v točkah Ad5(5) in Ad5(6) zahtevka za revizijo izpodbija merila, zato je Državna revizijska komisija ti točki obravnavala povezano.

Vlagatelj v točki Ad5(5) zahtevka za revizijo navaja, da merilo "reference" ne izkazuje ekonomske koristi naročnika, ampak se nanaša na ponudnikovo sposobnost, zato ga naročnik ne bi smel določiti kot merilo, temveč kot pogoj.

Vlagatelj v točki Ad5(6) zahtevka za revizijo navaja, da je glede na točko 13.1 vzorca pogodbe (obrazec OBR-15) merilo "cena vzdrževanja" nesorazmerno predmetu javnega naročila, saj zanj v trenutku predložitve ponudbe ni jasno, ali bo relevantno.

Naročnik je merila določil v 9. členu Navodil za izdelavo ponudbe (str. 9 razpisne dokumentacije), pri čemer je navedel, da bo izbral najugodnejšo ponudbo upoštevajoč merilo ekonomsko najugodnejša ponudba. Naročnik je določil, da najugodnejša ponudba lahko zbere skupaj 100 točk, pri čemer po merilu "cena" največ 70 točk, po merilu "reference" največ 20 točk in po merilu "strošek servisne pogodbe" največ 10 točk. Naročnik je tudi opisal, kako bo ta merila uporabil.

Uporabo merila "reference" je naročnik opisal:
"20 točk ........... dobi ponudnik, ki predloži 4 ali 5 referenc za izvedbo del skladno z opisom tehničnih zahtev naročnika,
10 točk .......... dobi ponudnik, ki predloži 2 ali 3 reference za izvedbo del skladno z opisom tehničnih zahtev naročnika,
0 točk ........... dobi ponudnik, ki predloži 1 oz. nobene reference za izvedbo del skladno z opisom tehničnih zahtev naročnika.

Reference morajo biti obvezno potrjene s strani takratnega investitorja del."

Izhodišča za določitev meril določa 49. člen ZJN-2, pri čemer naročniku omogoča, da odda javno naročilo na podlagi merila ekonomsko najugodnejša ponudba z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila, ki jih v nadaljevanju primeroma našteva (alinea a prvega odstavka 49. člena ZJN-2), ali pa najnižja cena (alinea b prvega odstavka 49. člena ZJN-2).

Ker vlagatelj ne navaja, da bi merilo "strošek servisne pogodbe" pomenil dejansko le del cene, ki se jo ocenjuje po merilu "cena", Državna revizijska komisija ni posebej ugotavljala, ali sta merili "cena" in "strošek servisne pogodbe" res dve ločeni merili v smislu alinee a prvega odstavka 49. člena ZJN-2.

Izhodišča za določitev sposobnosti določa 41. člen ZJN-2. Skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik med drugim od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede tehnične sposobnosti (45. člen ZJN-2), količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila, zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika pa mora naročnik navesti v obvestilu o naročilu.

Način dokazovanja tehnične sposobnosti določa 45. člen ZJN-2. Skladno s šestim odstavkom 45. člena ZJN-2 mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudbe navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 bo štel kot ustrezno. V prvi alinei točke a drugega odstavka 45. člena ZJN-2 je med drugim določeno, da gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje, v potrdilih pa mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene in z navedbo podatkov naročnika, v drugi alinei točke b drugega odstavka 45. člena ZJN-2 pa je določeno, da gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo storitev ali blaga s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o dobavi in storitvah, če je bil naročnik po ZJN-2, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov, ipd. oziroma če naročnik ni bil naročnik po ZJN-2, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta.

Že iz drugega odstavka 41. člena ZJN-2, ki razlikuje dve naročnikovi ravnanji pri izvedbi odprtega postopka oddaje javnega naročila, je razvidno, da je treba razlikovati med pogoji za priznanje sposobnosti [na njihovi podlagi se ugotavlja pravilnost (prim. 19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in s tem popolnost (gl. 16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) ponudb] in merili (na njihovi podlagi se ponudbe ocenjujejo).

Po vpogledu v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ni mogla razbrati, da bi naročnik določil merilo "reference" skladno z alineo a prvega odstavka 48. člena ZJN-2, saj se s tem merilom ne ocenjuje ekonomske ugodnosti ponudb, zato Državna revizijska komisija pritrjuje vlagateljevemu očitku. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in, kot je predlagal vlagatelj, v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila, za katerega je naročnik zagotovil objavo na portalu javnih naročil, pod št. objave JN11227/2012, saj se s posegom v merila spreminja možnost ponudnikov za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 13.1 vzorca pogodbe (obrazec OBR-15, str. 32 razpisne dokumentacije) med drugim določil, da "si pridržuje pravico, da v garancijskem roku lahko izvaja redno vzdrževanje in servisne preglede po drugem pooblaščenem serviserju".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med merili ni določeno merilo "cena vzdrževanja", na katerega se sklicuje vlagatelj, zato ni jasno, kaj vlagatelj sploh izpodbija. Vendar Državna revizijska komisija dodaja, da v primeru, če vlagatelj zaradi sklicevanja na točko 13.1 vzorca pogodbe (obrazec OBR-15, str. 32 razpisne dokumentacije) kot sporno navaja merilo "strošek servisne pogodbe", je treba pritrditi vlagatelju, da "sploh ni nujno, da bo naročnik podpisal vzdrževalno pogodbo" (str. 10 zahtevka za revizijo). Naročnik temu sicer ugovarja (str. 14 odločitve o zahtevku za revizijo), saj navaja, da "naročnik bo namreč vzdrževalno pogodbo podpisal z vsebino, ki bistveno ne odstopa od objavljene, možnost izvajanja po drugem serviserju in to zgolj v garancijskem roku pa na sam podpis ne vpliva", vendar je že iz tega stališča razvidno, da dopušča določena odstopanja od objavljenega vzorca (naročnik sicer navaja, da ta odstopanja ne bodo bistvena, vendar je vprašanje bistvenosti pravni standard, ki se ga zapolnjuje v konkretnih primerih), hkrati pa Državna revizijska komisija kot bistveno ugotavlja, da iz točke 13.1 vzorca pogodbe (obrazec OBR-15, str. 32 razpisne dokumentacije) ne izhaja zaveza po sklenitvi vzdrževalne in servisne pogodbe, temveč le možnost naročnika, da uporabi storitve tretje osebe v garancijskem roku. Tek garancijskega roka in sklenitev vzdrževalne pogodbe pa nista soodvisna.

Vendar ne glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da obstaja vsaj možnost, da bo naročnik sklenil vzdrževalno pogodbo že na podlagi izvedbe postopka javnega naročila po objavi št. 11227/2012 (naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo to celo zagotavlja), zato to merilo ni že v nasprotju z 48. členom ZJN-2.

Hkrati pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima uporaba možnosti, ki si jo pridržuje naročnik v točki 13.1 vzorca pogodbe (obrazec OBR-15, str. 32 razpisne dokumentacije), slabost. V primeru, če bo naročnik namreč izkoristil možnost in izvajal redno vzdrževanje in servisne preglede po drugem pooblaščenem serviserju, bi to lahko vplivalo na vprašanje, ali je za preostali del predmeta javnega naročila izbral najugodnejšo ponudbo po merilih in s tem, ali je enakopravno obravnaval ponudnike. Ocenjevanje ponudb namreč temelji tudi na ocenjevanju po merilu "strošek servisne pogodbe" in v primeru, da naročnik uporabi možnost iz točke 13.1 vzorca pogodbe (obrazec OBR-15, str. 32 razpisne dokumentacije), in sicer ne glede na trenutek, bi se lahko zgodilo, da bi bila neka v začetku manj ugodna ponudba v resnici bolj ugodna od najugodnejše ponudbe po vseh dotedanjih merilih, če bi se že pri prvotnem ocenjevanju upoštevala le nekatera merila. Hkrati je na podlagi možnosti iz točke 13.1 vzorca pogodbe (obrazec OBR-15, str. 32 razpisne dokumentacije) mogoče razbrati, da bi bilo vzdrževanje in servisiranje mogoče oddati samostojno od nabave "sestrskega klicnega sistema", kar bi naročnik sicer lahko dosegel na z ZJN-2 dopusten drug način, da bi zagotovil enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2), npr. oddaja po sklopih (31. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), ki jih je mogoče samostojno ocenjevati (74. člen ZJN-2).

Glede na predstavljeno je razvidno, da je z vidika zagotavljanja enakopravne obravnave (9. člen ZJN-2) sporno, da sta v isti razpisni dokumentaciji hkrati določena možnost iz točke 13.1 vzorca pogodbe (obrazec OBR-15, str. 32 razpisne dokumentacije) in merilo "strošek servisne pogodbe". Ker je Državna revizijska komisija razveljavila postopek oddaje javnega naročila, za katerega je naročnik zagotovil objavo na portalu javnih naročil, pod št. objave JN11227/2012, že na podlagi ugotovitve kršitve določitve merila "reference", je v tem delu ugotovila le nadaljnje kršitve ZJN-2.

Vlagatelj v točki Ad5(7) zahtevka za revizijo navaja "nezakonitosti razpisne dokumentacije v Popisu".

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik v tabeli, ki sledi tekstovnemu popisu predmeta javnega naročila, med drugim navedel opombo:
"V določenih postavkah je točno definiran proizvajalec, model, tip opreme, ki ga ponudnik lahko zamenja z enakovrednim drugim (enakimi ali boljšimi tehničnimi in/ali oblikovnimi karakteristikami po mnenju investitorja). Vse postavke vsebujejo tudi montažo, povezavo," Tehnične zahteve in opis komponent je del razpisne dokumentacije v .pdf dokumentu: ''RD - DUP-Koper - Tehnične zahteve ''dobava in montaža sestrskega klicnega sistema ter povezava s telekomunikacijskim sistemom''.pdf'''".

Naročnik je v tej tabeli naštel posamezne postavke opreme, pri čemer je pri 16 postavkah izmed 20 navedel besedo "Best", h kateri je dal opombo "podobno kot".

V zvezi s popisi je bilo na portalu javnih naročil objavljeno vprašanje:
"Naročnik v popisu blago navaja na način, da navaja blagovne znamke - to pa je dovoljeno le, če ne moreš drugačno opisati predmeta naročila, kar pa bi naročnik v tem primeru definitvno lahko naredil. Nadalje naročnik navaja, da lahko ponudnik blago zamenja z enakovrednim "po mnenju investitorja" - naročnik ni strokovnjak in ne more presojati kaj je enakovredno, zaradi česar to določilo omogoča diskriminatorno in netransparentno obravnavo ponudb. Skladno z navedenim vas pozivamo, da popis prilagodite tako, da bo ta zakonit in zaradi spremembe ustrezno podaljšate rok za oddajo ponudb.",
na katero je naročnik 24. 10. 2012, ob 15.04, odgovoril:
"Naročnik si bo v fazi pregleda ponudb pridobil mnenje ustreznih strokovnjakov. Rok za oddajo ponudb je prestavljen na 30. 10. 2012 do 9.00 ure.",
s čimer je ta odgovor postal del razpisne dokumentacije (drugi odstavek 71. člena ZJN-2).

Vlagatelj najprej navaja, da je naročnik kršil deveti odstavek 37. člena ZJN-2, saj "bi naročnik vsekakor lahko predmet naročila opisal s tehničnimi izrazi, ki definirajo njegovo potrebo in zato ni opravičljivega razloga za to, da navaja točno definiranega proizvajalca" (str. 10 zahtevka za revizijo).

V devetem odstavku 37. člena ZJN-2 je določeno, da če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. To sklicevanje je dovoljeno v primerih, ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 37. člena ZJN-2; pri takem sklicevanju se navede besedo "ali enakovredni".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagatelj sklicuje na deveti odstavek 37. člena ZJN-2 pomanjkljivo, saj spregleda, da je sklicevanje na določene elemente nedovoljeno, če bi bil učinek tega dajanje prednosti nekaterim podjetjem ali proizvodom ali bi s tem bili izločeni. Hkrati je to sklicevanje izjemoma dovoljeno v primerih, ko predmeta javnega naročila ni mogoče opisati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 37. člena ZJN-2, v takem primeru pa je treba navesti besedilo "ali enakovredni".

Vlagatelj je sicer navedel, da se je naročnik skliceval na podatek o proizvajalcu (očitno Best), vendar je dopustil tudi enakovredne rešitve, kar je izrecno zapisal. Res je sicer, da je naročnik tudi napisal besedilo "podobno kot" (pod tabelo), vendar ga ni mogoče tolmačiti ločeno od dela razpisne dokumentacije, kjer je navedel opombo v tabeli. Vlagatelj tudi ne navaja, da bi bilo naročnikovo sklicevanje na tega proizvajalca dano z namenom dajanja prednosti, ki jo deveti odstavek 37. člena ne dovoljuje, ne navaja pa niti konkretno, da je predmet javnega naročila mogoče opisati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 37. člena ZJN-2, saj le na splošno navaja, da "bi naročnik vsekakor lahko predmet naročila opisal s tehničnimi izrazi, ki definirajo njegovo potrebo" (str. 10 zahtevka za revizijo).

Če pa je vlagatelj tudi mislil na proizvajalca Siemens, ki se pojavi v tekstualnem delu popisa, ko naročnik navaja podatke o telekomunikacijskem strežniku, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s tem podatkom ne sporoča, da želi nabaviti predmet proizvajalca Siemens, temveč z njim sporoča, s čim že razpolaga in da morajo zato ponudniki ponuditi tak predmet, ki bo z obstoječim predmetom kompatibilen. To pa ni uporaba podatka o proizvajalcu, ki bi bila v nasprotju z devetim odstavkom 37. člena ZJN-2.

Vlagatelj še navaja, da je naročnik kršil načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2) in načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), ker je določil, da "bo on odločil kaj je ''enaka ali boljša tehnična karakteristika''" (str. 10 zahtevka za revizijo). Vlagatelj navaja, da naročnik ni strokovnjak za predmet javnega naročila, odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 24. 10. 2012, ob 15.04, pa je zavajajoč: Vlagatelj očita kršitev še 7., 8. in 9. člena ZJN-2.

Če so funkcionalne zahteve iz tehničnih specifikacij opredeljene kot pogoj, potem je dokazno breme za njihovo izpolnitev na strani ponudnika (10. odstavek 37. člena ZJN-2). Če bi se ugotovilo, da so sporne tehnične zahteve opredeljene kot funkcionalne zahteve, je dokazno breme na ponudniku, ki je ponudil določen predmet (10. odstavek 37. člena ZJN-2).

Vendar ne glede na odgovor, ali je uporabljiv 10. odstavek 37. člena ZJN-2 tudi v primeru, ki ga izpostavlja vlagatelj, pa je treba ugotoviti, da bi se vprašanje, ali je predmet, ki bi ga ponudil vlagatelj, skladen s tehničnimi specifikacijami oziroma enakovreden, odprlo šele v fazi po poteku roka za predložitev ponudb, ko bi naročnik ponudbe pregledoval in ocenjeval. Naročnik se mora pri pregledovanju in ocenjevanju ponudb gibati v okviru zahtev, ki jih je postavil, če pa jih preseže in poseže v vlagateljev položaj, ima vlagatelj možnost uveljavljanja pravnega varstva po ZPVPJN. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik krog enakovrednosti karakteristik zamejil še z navedbo "po mnenju investitorja".

Čeprav je treba enakovrednost dokazati pred naročnikom, saj je on tisti, ki nabavlja predmet, in je on tudi tisti, ki se bo moral na podlagi dokazil v ponudbi odločiti, kaj je enakovredno tistim tehničnim specifikacijam, ki jih je razpisal, pa kljub tolmačenju besedila "po mnenju investitorja" ni mogoče zagotoviti zadostno predvidljivega položaja ponudnikov (kršitev 8. člena ZJN-2), saj dopušča naročniku širok manevrski prostor. Državna revizijska komisija ocenjuje, da že deveti odstavek 37. člena ZJN-2 sporoča, da se naročnikov manevrski prostor zamejuje z besedilom "ali enakovredni", pri čemer se deveti odstavek 37. člena ZJN-2 tudi ne sklicuje dodatno na "mnenje naročnika", zato je ugotovila kršitev 8. člena ZJN-2 v povezavi z devetim odstavkom 37. člena ZJN-2. Ker je Državna revizijska komisija razveljavila postopek oddaje javnega naročila, za katerega je naročnik zagotovil objavo na portalu javnih naročil, pod št. objave JN11227/2012, že na podlagi ugotovitve kršitve določitve merila "reference", je v tem delu ugotovila le nadaljnje kršitve ZJN-2.

Vlagatelj v točki Ad5(8) zahtevka za revizijo navaja, da si je naročnik v 9. členu Navodil za izdelavo ponudbe (str. 10 razpisne dokumentacije) nezakonito pridržal pravico do izvedbe postopka s pogajanji, saj je postopek s pogajanji mogoče izvesti le v primeru, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določata 1. točka prvega odstavka 28. člena ZJN-2 in 1. točka prvega odstavka 29. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je naročnik v 9. členu Navodil za izdelavo ponudbe (str. 10 razpisne dokumentacije) zapisal: "Naročnik si pridržuje pravico izvedbe postopka s pogajanji", vendar pa ta zapis še ne daje podlage za izvedbo postopka s pogajanji, saj naročnik lahko izvede postopek s pogajanji, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določata 28. in 29. člen ZJN-2, kar vlagatelj tudi pravilno navaja. Vendar zgolj dejstvo, da je naročnik zapisal sporno besedilo, ne pomeni že kršitve ZJN-2, temveč bi do kršitve prišlo šele, če bi naročnik začel postopek s pogajanji, pa za tako ravnanje ne bi bili izpolnjeni pogoji, ki jih določata 28. ali 29. člen ZJN-2. Vlagatelj zato naročniku ne le neutemeljeno, temveč tudi preuranjeno očita kršitev ZJN-2.

Vlagatelj v prvih treh podtočkah točke Ad5 zahtevka za revizijo izpodbija posamezne določbe vzorca pogodbe (obrazec OBR-15), v četrti podtočki pa izpodbija posamezne določbe vzorca vzdrževalne in servisne pogodbe.

Skladno s 4. točko prvega odstavka 71. člena ZJN-2 vsebino razpisne dokumentacije lahko sestavljajo tudi splošni in posebni pogoji, ki bodo sestavni del pogodbe.

Vlagatelj v točki Ad5(4) zahtevka za revizijo navaja tri sklope očitkov.

Prvi sklop očitkov se nanaša na to, da vzdrževalna in servisna pogodba ne opredeljuje natančno ponudnikov dožnosti vzdrževanja opreme, s čimer se ne zagotavlja konkurence in enakopravne obravnave ponudnikov, vendar se Državna revizijska komisija s tem ne strinja.

Naročnik je v 2. členu vzorca vzdrževalne in servisne pogodbe določil, da bo moral izvajalec "najmanj 1 krat letno izvajati redni vzdrževalni pregled kompletne opreme in odpraviti morebitne nepravilnosti", določil pa je tudi zahtevane reakcijske čase. Pogodba o vzdrževanju sistema se nanša na določen sistem (4. člen vzorca te pogodbe), velja za določen čas 12 mesecev, z možnostjo podaljšanja (8. člen vzorca te pogodbe), osnova za obračun pa je mesečna vrednost z upoštevanjem določenih vsebin (11. člen vzorca te pogodbe). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz teh podatkov mogoče razbrati, da se pogodba sklene za čas 12 mesecev, morebitno podaljšanje pa, gledano skozi ZJN-2, pomeni potrebo po izvedbi postopka oddaje javnega naročila, zato je za osnovo vlagatelju treba upoštevati 12 mesecev. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vsem ponudnikom vnaprej (upoštevano je načelo transparentnosti javnega naročanja; 8. člen ZJN-2) enako (upoštevano je načelo enakopravne obravnave ponudnikov; 9. člen ZJN-2) omogočil seznanitev s podatki, kaj morajo upoštevati pri oblikovanju mesečne cene, njeno oblikovanje na mesečni ravni pa je odvisno od volje posameznega ponudnika, katere rizike in koliko več kot ena jih bo vključil v ceno (s tem pa je vzpostavljena konkurenca med njimi; 7. člen ZJN-2). Za ponujeno ceno pa bo moral ponudnik tudi izvajati pogodbo.

Vlagatelj nadalje izpostavlja, da sta si vzdrževalna in servisna pogodba in pogodba iz obrazca OBR-15 nasprotujoči glede garancijskega roka, s čimer vsebinsko zatrjuje kršitev 6. člena ZJN-2, vendar se Državna revizijska komisija ne strinja.

V točki 13.1 vzorca pogodbe (obrazec OBR-15; str. 31 razpisne dokumentacije) je določeno, da "izvajalec jamči za opremo, material in kakovost izvršenih del najmanj 24 mesecev oz. več, tako kot to navaja proizvajalec opreme, po podpisu končnega primopredajnega zapisnika", v 7. členu vzdrževalne in servisne pogodbe pa je določeno, da je garancija za vgrajene rezervne dele eno leto, če pa izvajalec dobi daljšo garancijo od enega leta, jo mora v enakem trajanju priznati tudi naročniku. Iz navedenih določb obeh pogodb je razvidno, da urejata različni vprašanji, saj se (vsaj) enoletna garancija iz 7. člena vzdrževalne in servisne pogodbe nanaša le na vgrajene rezervne dele.

Vlagatelj se tudi ne strinja z načinom obračunavanja intervencij in navaja, da bi bilo bolj gospodarno, da bi jih obračunaval po opravljeni intervenciji. Ker vlagatelj ni upravičena oseba za uveljavljanje zaščite javnega interesa (prim. druga alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s 6. členom ZPVPJN), Državna revizijska komisija ni obravnavala kršitve načela iz 6.člena ZJN-2 (načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti).

Vlagatelj še izpostavlja, da bo en redni vzdrževalni pregled tudi edini v času trajanja pogodbe (s tem vlagatelj vsebinsko zanika svoje predhodne očitke, da bi bil v negotovem položaju pri oblikovanju cene za vzdrževanje, ker je naročnik navedel, da to mora biti opravljeno najmanj enkrat), ponudbene cene pa bodo visoke in se sprašuje o smiselnosti take določbe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj dejansko tudi v tem delu očita kršitev 6. člena ZJN-2, vendar vlagatelj ni upravičena oseba za uveljavljanje zaščite javnega interesa (prim. druga alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s 6. členom ZPVPJN), zato Državna revizijska komisija ni obravnavala kršitve načela iz 6.člena ZJN-2. Sicer pa tudi ni jasno, kako bi domnevna nesmiselnost tako določenega oblikovanja cene vplivala na vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj se sicer sklicuje na kršitev načela sorazmernosti (10. člen ZJN-2), vendar s svojimi očitki vlagatelj v resnici uveljavlja, da bo naročnik plačal več, kot bi bilo lahko potrebno, to pa je v resnici kvečjemu kršitev 6. člena ZJN-2, vlagatelj pa ni upravičena oseba za uveljavljanje zaščite javnega interesa (prim. druga alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s 6. členom ZPVPJN).

Državna revizijska komisija očitkov, ki jih je vlagatelj navajal v točkah Ad5(1), Ad5(2) in Ad5(3), tu ni podrobneje obravnavala, temveč je nanje odgovorila pri napotkih naročniku po tretjem odstavku 39. člena ZPVPJN, saj jih je treba povezati z vprašanjem vsebine obvestila o naročilu in razpisne dokumentacije nasploh glede na zahtevo iz 8. člena ZJN-2, da mora naročnik izvajati javno naročanje transparentno.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila za "dobavo in montažo sestrskega klicnega sistema ter povezavo s telekomunikacijskim sistemom za potrebe Doma upokojencev Ptuj, enote v Kopru", za katerega je bilo obvestilo o naročilu objavljeno na portalu javnih naročil 18. 10. 2012, pod št. objave JN11227/2012.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo postopka oddaje javnega naročila v celoti mora naročnik, če se odloči, da bo znova nabavljal predmet tokratnega javnega naročila, pripraviti razpisno dokumentacijo, ki bo skladna s tem, kaj naročnik v resnici nabavlja in temu tudi primerno pripraviti pogodbo (če se zanjo odloči), pri čemer mora tudi popravljati sedanje slabosti razpisne dokumentacije, ker naročnik ni zadostno upošteval, da je predmet javnega naročila kvečjemu pogodba z mešano naravo (njen predmet niso le gradbena dela; Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali so katera dela sploh gradbena dela, ker to v tem trenutku ni bistveno za rešitev konkretne zadeve). Naročnik mora upoštevati tako določbe ZJN-2, ki urejajo vprašanje pravilnega izračuna ocenjene vrednosti kot izbire postopka, zagotoviti pa mora tudi objavo, ki bo skladna z ZJN-2 in Uredbo JN. Državna revizijska komisija ugotavlja, da sedanja objava povzroča zmedo, ker je iz nje ni mogoče jasno razbrati, kaj je naročnik v resnici nabavljal (gradnjo, storitev ali blago) in lahko odvračilno deluje na gospodarske subjekte, če se ti niso imeli možnosti enostavno seznaniti z naročnikovimi nabavami. Četudi bi lahko naročniku pritrdili, da "velikokrat je namreč pri oddaji naročila prek Portala JN težko poiskati in označiti ustrezno šifro, ki bi najbolje opisala predmet naročila" (str. 7 odločitve o zahtevku za revizijo), pa je treba ugotoviti, da naročnik niti ni zatrjeval, da za predmet javnega naročila ne obstaja koda CPV, težavnost najti pravo CPV pa naročnika ne odvezuje, da najde kodo (kode), ki je (so) najbolj podobna (podobne) tisti (tistim) kodi (kodam), ki se nanaša (nanašajo) na predmet, ki ga (jih) razpisuje, sicer pa naročnik lahko uporabi tudi dopolnilni besednjak. Naročnik si pri določanju kod CPV lahko pomaga s priročnikom CPV 2008 Pojasnjevalne opombe, ki je dostopen na spletni strani SIMAP (http://simap.europa.eu/codes-and-nomenclatures/codes-cpv/codes-cpv_sl.htm). V primeru izvedbe novega postopka oddaje javnega naročila mora naročnik določiti tudi primeren rok za predložitev ponudb (gl. prvi odstavek 51. člena ZJN-2), opozoriti pa ga velja tudi na 53. člen ZJN-2, ki ureja vprašanja podaljšanja rokov. Državna revizijska komisija še pripominja, da se naročnik lahko izogne zatrjevanim tehničnim težavam svojega portala tako, da je razpisna dokumentacija dostopna na portalu javnih naročil (gl. prvi odstavek 72. člena ZJN-2), ne pa le prek njega. Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN kot potrebne priznava stroške takse v višini 1.500 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.500 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija na podlagi drugega odstavka 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji v treh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje naročila za "dobavo in montažo sestrskega klicnega sistema ter povezavo s telekomunikacijskim sistemom za potrebe Doma upokojencev Ptuj, enote v Kopru", za katerega je bilo obvestilo o naročilu objavljeno na portalu javnih naročil 18. 10. 2012, pod št. objave JN11227/2012.

Poročilo mora skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija je pri določitvi roka za predložitev odzivnega poročila določila zakonski maksimum (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 30. 4. 2013

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije







































Vročiti:
" Dom upokojencev Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, 2250 Ptuj,
" Kron Telekom, d. o. o., Koroška cesta 20, 4000 Kranj,
" Valerija Frčec, s. p., Trstenjakova ulica 7, 2250 Ptuj,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.

Natisni stran