Na vsebino
EN

018-084/2013 Občina Rogaška Slatina

Številka: 018-84/2013-5
Datum sprejema: 30. 4. 2013

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in mag. Nataše Jeršič kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Povečanje atraktivnosti centra rogaške slatine " izvedba gradnje", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GIC GRADNJE d.o.o., Sv. Florijan 120, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: naročnik), 30. 4. 2013

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja, z dne 27. 2. 2013, se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, vsebovana v dokumentu Obvestilo o oddaji javnega naročila št. 430-0079/2012, z dne 15. 2. 2013.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v višini 10.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

3. Vlagateljev predlog, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila "Povečanje atraktivnosti centra rogaške slatine " izvedba gradnje", se zavrže.

4. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 30. 11. 2012 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN13007/2012, objavil javno naročilo "Povečanje atraktivnosti centra rogaške slatine " izvedba gradnje", s popravki pod objavami št. JN13041/2012 z dne 3. 12. 2012, št. JN13127/2012 z dne 5. 12. 2012, št. JN13181/2012 z dne 6. 12. 2012, št. JN13187/2012 z dne 6. 12. 2012, št. JN13337/2012 z dne 11. 12. 2012 št. JN13555/2012 z dne 17. 12. 2012, št. JN13681/2012 z dne 20. 12. 2012 in št. JN13682/2012 z dne 20. 12. 2012. Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku.

Dne 15. 2. 2013 je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila št. 430-0079/2012, s katero je predmetno naročilo oddal ponudniku Remont d.d., Oblakova 30, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj z vlogo z dne 27. 2. 2013 vložil revizijski zahtevek, v katerem ugovarja popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj trdi, da je izbrani ponudnik v obrazcu OBR-P-A na strani 2 navedel: "A. Dejavnost lahko opravljamo na podlagi vpisa v Sodni register, pod vložno številko 063/1000 1200 oz. na osnovi vpisa v Poslovni register Slovenije, AJPES izpostava Celje številka 44711-0400013/00.; B. Za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila smo na podlagi Zakona o gospodarskih družbah pridobili ustrezno dovoljenje, številka 31301-23/99, izdano pri UE Celje dne 22. 2. 1999 in smo člani naslednje organizacije: GZS, OZ, IZS ["]". Vlagatelj navaja, da je naročnik poleg podpisanega in žigosanega obrazca OBR-P-A zahteval tudi predložitev potrdila o dovoljenju ali članstvu oz. lastno izjavo, da posebnega dovoljenja za opravljanje storitve, ki je predmet javnega naročila, ne potrebuje. Izbrani ponudnik po vlagateljevih trditvah navedenega potrdila oz. dovoljenje k točki B, številka 31301-23/99, izdano pri UE Celje dne 22. 2. 1999 ali potrdila o članstvu, ni predložil, zaradi česar je njegova ponudba neprimerna. Vlagatelj v nadaljevanju tudi očita, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil potrdila štirih poslovnih bank, in sicer potrdilo SKB d.d. banke z dne 12. 12. 2012, ki potrjuje, da ponudnik v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega računa, in sicer v obdobju od izdaje potrdila banke 12. 6. 2012 do 12. 12. 2012, kar je v nasprotju z naročnikovo zahtevo, da ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa v obdobju od 30. 5. 2012 do 30. 11. 2012. Prav tako je v nasprotju z naročnikovo zahtevo potrdilo ABANKA VIPA d.d., z dne 12. 12. 2012, ki potrjuje, da ponudnik v preteklih šestih mesecih do vključno dneva izstavitve potrdila nima blokiranega transakcijskega računa v obdobju od 12. 6. 2012 do 12. 12. 2012, kakor tudi potrdilo BANKE CELJE d.d. z dne 12. 12. 2013, ki potrjuje, da ponudnik v preteklih 180 dneh nima blokiranega računa od 12. 6. 2012 do 12. 12. 2012 ter potrdilo HYPO ALPE ADRIA BANK d.d. z dne 12. 12. 2012, ki potrjuje, da ponudnik v preteklih 180 dneh ni imel blokiranega računa v obdobju od 12. 6. 2012 do 12. 12. 2012. Naročnik je v zvezi s potrdili SKB d.d. in ABANKE d.o.o. izbranega ponudnika pozval k odpravi formalne pomanjkljivosti ponudbe, saj glede obeh predloženih dokazil ni mogel preveriti izpolnjevanje naročnikovega pogoja za celotno zahtevano obdobje. Izbrani ponudnik je po vlagateljevih navedbah dne 30. 1. 2013 naročniku posredoval "novo" Potrdilo SKB d.d., datirano na dan 19. 11. 2012, ki potrjuje, da ponudnik v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega računa, torej v obdobju od izdaje potrdila banke 19. 5. 2012 do 19. 11. 2012, kar je v nasprotju z naročnikovo zahtevo. Enako vlagatelj zatrjuje glede predloženega potrdila ABANKA VIPA d.d., datiranega na dan 22. 11. 2012, ki potrjuje, da ponudnik v preteklih šestih mesecih do vključno dneva izstavitve potrdila nima blokiranega računa, v obdobju od 22. 5. 2012 do 22. 11. 2012, kar je prav tako v nasprotju z naročnikovo zahtevo. Po vlagateljevih navedbah vsa predložena potrdila bank in na naročnikovo zahtevo ponovno predloženi potrdili za SKB d.d. in ABANKA VIPA d.d. ne izkazujejo, da izbrani ponudnik ni imel blokiranega računa za obdobje od 30. 5. 2012 do objave naročila 30. 11. 2012, zaradi česar bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti. V nadaljevanju vlagatelj tudi ugovarja, da reference izbranega ponudnika ne izpolnjujejo pogojev. Izbrani ponudnik je predložil Potrdilo o opravljenem delu, kjer je kot referenčni objekt navedel Poslovno stanovanjski objekt Opitima II v Slovenski Bistrici investitorja ISA Anton Mernik s.p., kateri pa je bil dne 22. 11. 2012 izbrisan iz poslovnega registra in ne obstaja več, zato tudi ne more potrditi reference. Po vlagateljevih trditvah so na referenčnih potrdilih vrednosti opravljenih del brez DDV prenizke, da bi lahko bil delež gradbenih del na visokih gradnjah za posamezni referenčni objekt več kot 1.000.000,00 EUR brez DDV, kot je zahtevano za priznanje veljavne reference. Še zlasti, ker izbrani ponudnik navaja, da je v okviru posameznih referenčnih del izvajal tudi obrtniška instalacijska dela in zunanjo ureditev, ki po gradbeni stroki niso gradbena dela na visokih gradnjah. Vlagatelj pri tem predlaga, da naj Državna revizijska komisija pridobi in zahteva od izbranega ponudnika za vsako izmed v ponudbi predloženih referenčnih del primopredajni zapisnik o zaključku del, gradbene pogodbe s pogodbenimi predračuni, predvsem pa končno obračunsko situacijo, iz katere bo razviden % gradbenih del na visokih gradnjah. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, naj se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila in mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 7. 3. 2013 sprejel odločitev, št. 430-0079/2012, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik glede vlagateljevih očitkov, da izbrani ponudnik ni sledil naročnikovi zahtevi iz Izjave o izpolnjevanju pogojev (OBR-P-A) in da v svoji ponudbi ni predložil dokazov o posebnem dovoljenju za opravljanje dejavnosti in potrdil o članstvu v posebnih organizacijah, oz. da ni predložil lastne izjave, da posebnega dovoljenja za opravljanje storitve, ki je predmet javnega naročila, ne potrebuje, naročnik navaja, da je izbrani ponudnik pod točko A izjavil, da lahko dejavnost opravlja na podlagi vpisa v Sodni register, pod vložno številko 063/1000 1200 oz. na osnovi vpisa v Poslovni register Slovenije, AJPES izpostava Celje, številka 44711 " 0400013/00. Pri tem naročnik poudarja, da je opravil vpogled v zgodovinski izpisek iz sodnega registra in v javno dostopne spletne evidence AJPES, ter se prepričal v resničnosti navedbe izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik lahko po naročnikovih trditvah predmetno dejavnost opravlja na osnovi vpisa v sodni register in Poslovni register Slovenije. Podatki, ki jih je izbrani ponudnik vpisal pod točko B, so po naročnikovih trditvah irelevantni, saj izbrani ponudnik za opravljanje predmetne dejavnosti ne potrebuje več morebitnega članstva ali posebnih dovoljenj. Za izbranega ponudnika po naročnikovih navedbah velja izjava pod točko C, in sicer, da za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, ne potrebuje posebnega dovoljenja, ki pa je izbrani ponudnik v obrazcu ni obkrožil. Pri tem je naročnik ocenil, da glede na predhodno nesporno dokazano pravico opravljanja dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, naročnik od izbranega ponudnika z instrumentom morebitne dopolnitev ponudbe ne more zahtevati ničesar, kar bi lahko dopolnilo informacijo ali spremenilo že ugotovljena dejstva. Formalna pomanjkljivost ponudbe je po naročnikovih navedbah nebistvena. Glede vlagateljevih očitkov, da predložena potrdila bank ne izkazujejo, da izbrani ponudnik ni imel blokiranega računa, naročnik pojasnjuje, da je priznanje sposobnosti pogojeval z neblokiranimi transakcijskimi računi v obdobju od 30. 5. 2012 do 30. 11. 2012. Naročnik je po odpiranju ponudb opravil pregled ponudbe izbranega ponudnika in ugotovil, da na podlagi priloženih bančnih potrdil ni možno preveriti izpolnjevanja pogoja v primeru dveh transakcijskih računov, in sicer Abanke Vipa d.d. in SKB, zato je izbranega ponudnika dne 25. 1. 2013 pozval k dopolnitvi ponudbe. Naročnik je na podlagi dokumentacije, s katero je izbrani ponudnik pravočasno dopolnil svojo ponudbo, preveril izpolnjevanje navedenega pogoja še za preostalo manjkajoče obdobje med 30. 5. 2012 in 12. 6. 2012. V zvezi z vlagateljevimi očitki o veljavnosti referenčnega potrdila, potrjenega s strani A. M., ki je bil v času izvedbe referenčnega dela samostojni podjetnik, nato pa izbrisan iz poslovnega registra, naročnik pojasnjuje, da je preveril pogodbo med izbranim ponudnikom in referenčnim investitorjem. Naročnik meni, da ponudnik ne more nositi škodljivih posledic domnevno neupravičenega žiga s strani potrjevalca reference, zato izbranega ponudnika ni pozival k dopolnitvi ponudbe, saj morebitna dopolnitev ponudbe s potrdilom, ki ob podpisu ne bi bilo opremljeno tudi z žigom referenčnega investitorja, ne more spremeniti vseh znanih in predhodno preverjenih dejstev. Naročnik prav tako zavrača vlagateljeve navedbe, da vrednost izvedenih referenčnih del izbranega ponudnika, če bi od njihove vrednosti odšteli izvedena obrtniška, inštalacijska dela in zunanjo ureditev, znašajo manj kot 1.000.000,00 EUR, naročnik pojasnjuje, da je iz enotnega besednjaka javnih naročil od 45000000 do 48000000 razvidno, da v obseg gradbenih del v predmetnem javnem naročilu štejejo tudi vsa inštalacijska dela pri gradnjah, obrtniška dela, gradbena dela na parkiriščih. Pri tem naročnik ugotavlja, da je vlagatelj v lastnih referenčnih delih zajemal tudi zunanje ureditve, na podlagi česar so vlagateljeve trditve brezpredmetne. Upoštevaje navedeno je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je dne 11. 3. 2013 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 12. 3. 2013 izrekel o naročnikovih navedbah v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je na podlagi 37. člena ZPVPJN dne 4. 4. 2013 podaljšala rok za sprejem odločitve.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri pregledovanju in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, ter ostale spisovne dokumentacije, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Določba prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija je najprej presojala vlagateljeve očitke, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna iz razloga, ker ta ni predložil potrdila o dovoljenju ali članstvu.

Naročnik je v zvezi s tem v 8. 2 točki 8. člena razpisne dokumentacije določil: "Ponudnik ima veljavno registracijo za opravljanje dejavnosti v skladu s predpisi države članice, v kateri je registrirana dejavnost o vpisu v register poklicev ali trgovski register. Dokazilo: izjava o izpolnjevanju pogojev. (OBR-P-A)"

Iz obrazca OBR - P- A ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je slednji izpolnil rubriki pod točko A in B. Pod rubriko točke B je izbrani ponudnik izpolnil: "B. Za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila smo na podlagi Zakona o gospodarskih družbah pridobili ustrezno dovoljenje, številka 31301-24/99 izdano pri UE Celje dne 22 .2. 1999 in smo člani naslednje organizacije: GZS, OZ, IZS (vpisati le v primeru, če mora biti gospodarski subjekt za opravljanje svoje dejavnosti član posebne organizacije, zbornice ali podobno). Iz navedenega obrazca še izhaja: "Priloga za ponudnike, ki potrebujejo posebno dovoljenje oziroma morajo biti član posebne organizacije:
- potrdilo o tem dovoljenju ali članstvu
ali
- lastno izjavo, da posebnega dovoljenja za opravljanje storitve, ki je predmet javnega naročila, ne potrebujejo."

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika vlagatelju pritrjuje, da izbrani ponudnik k omenjenemu obrazcu ni predložil zahtevanega potrdila o članstvu. Odsotnost potrdila pa po oceni Državna revizijske komisije ne more nadomestiti naročnikovo zatrjevanje, da ga izbrani ponudnik za izvajanje svoje dejavnosti ne potrebuje. Kajti tudi v primeru, če bi se izkazalo za utemeljeno naročnikovo zatrjevanje, da izbrani ponudnik potrdila o dovoljenju ali članstvu za izvajanje svoje dejavnosti ne potrebuje, bi moral izbrani ponudnik v tem primeru predložiti lastno izjavo, da posebnega dovoljenja za opravljanje storitve ne potrebuje. V vsakem primeru gre ugotoviti, da je ponudbena dokumentacija v zvezi s tem pomanjkljiva, vendar pa omenjena pomanjkljivost po presoji Državne revizijske komisije ni takšne narave, da bi imela za posledico nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, saj ponudba izbranega ponudnika ni popolna v tistih delih, ki bi vplivali na njeno razvrstitev glede na merila. Poleg tega izpolnjevanje pogoja delno izhaja že iz ponudbene dokumentacije, kajti v ponudbeni dokumentaciji manjkajo le dokazila o obstoju pod rubriko B obrazca OBR - P- A navedenega dovoljenja. ZJN-2 v 78. členu določa, da mora naročnik v primerih, ko ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 je po presoji Državne revizijske komisije takšno ponudbo dopustno dopolniti in izbranemu ponudniku omogočiti, da predloži dokazila, ki jih je že navedel v rubriki pod točko B obrazca OBR - P- A, zato gre vlagateljevemu revizijskemu zahtevku v obravnavanem obsegu ugoditi.

Med strankama je tudi sporno, ali izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje, ki se nanašajo na izkazovanje njegove finančne in ekonomske sposobnosti. Naročnik je v zvezi z dokazovanjem ekonomske in finančne sposobnosti v 8. 3 točki 8. člena razpisne dokumentacije določil: "13. Ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa.
Dokazilo:
- izjava o izpolnjevanju ekonomske in finančne sposobnosti (OBR-F) in
- potrdilo poslovne banke, ki vodi račun gospodarskega subjekta, iz katerega izhaja, da ni imel blokiranega transakcijskega računa."

Vlagatelj v revizijskem zahtevku zatrjuje, da nobeno izmed bančnih potrdil ne izkazuje, da izbrani ponudnik ni imel blokiranega računa v navedenem obdobju. Potrdilo SKB d.d. banke z dne 12. 12. 2012 po vlagateljevih navedbah potrjuje, da izbrani ponudnik ni imel blokiranega računa v obdobju od 12. 6. 2012 do 12. 12. 2012, kar pa ne ustreza v razpisni dokumentaciji zahtevanemu obdobju od 30. 5. 2012 do 30. 11. 2012. Poleg tega tudi po naročnikovem pozivu na novo predloženo potrdilo navedene banke z dne 19. 11. 2012 po vlagateljevih trditvah ne dokazuje, da izbrani ponudnik ni imel blokiranega transakcijskega računa v obdobju od 30. 5. 2012 do 30. 11. 2012.

Državna revizijska komisija pri presoji predmetnega spora, upoštevaje navedena naročnikova navodila, najprej ugotavlja, da so morali ponudniki za obdobje od 30. 5. 2012 do 30. 11. 2012 izkazati, da niso imeli blokiranega računa, saj je bilo predmetno javno naročilo dne 30. 11. 2012 objavljeno na Portalu javnih naročil. Pri tem iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da je slednji predložil potrdilo SKB d.d. banke z dne 12. 12. 2012, ki izkazuje, da v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega računa. Ker slednje ni zajemalo zahtevanega obdobja iz razpisne dokumentacije, ga je naročnik z dopisom z dne 25. 1. 2013 pozval na formalno dopolnitev ponudbe, in sicer da mu predloži bančno dokazilo, na podlagi katerega bo lahko preveril izpolnjevanje navedenega pogoja za celotno zahtevano obdobje. Kakor izhaja iz razpisne dokumentacije, je izbrani ponudnik na naročnikov poziv zahtevano dokazilo SKB d.d. banke predložil. Slednje je datirano na dan 19. 11. 2012 in izkazuje, da izbrani ponudnik v preteklih šestih mesecih in na dan izstavitve ni imel blokiranega transakcijskega računa, vendar vlagatelj meni, da je le-to neustrezno, ker velja zgolj za obdobje od 22. 5. 2012 do 22. 11. 2012. Državna revizijska komisija se s takšnim vlagateljevim stališčem ne strinja in meni, da je izbrani ponudnik s prvim potrdilom, predloženim v ponudbeni dokumentaciji, izkazal, da v obdobju od 12. 6. 2012 do 12. 12. 2012 ni imel blokiranega računa. Z naknadno predloženim potrdilom, pa je izbrani ponudnik izkazal, da ni imel blokiranega računa tudi v manjkajočem obdobju, in sicer od 30. 5. 2012 do 22. 11. 2012, ki ga prvotno potrdilo ni zajelo, kar po oceni Državne revizijske komisije zadosti naročnikovi zahtevi iz razpisne dokumentacije.

Enako Državna revizijska komisija zaključuje glede predloženega potrdila o neblokadi transakcijskega računa Abanke Vipa d.d. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil s strani omenjene banke izdano Potrdilo o poravnanih obveznostih z dne 12. 12. 2012, s katerim banka potrjuje, da v zadnjih šestih mesecih do vključno dneva izstavitve potrdila in na dan njegove izstavitve nima neporavnanih dospelih obveznosti. Ker slednji ne zajema celotnega obdobja, določenega v razpisni dokumentaciji, je naročnik tudi v navedenem primeru z vlogo z dne 25. 1. 2013 izbranega ponudnika pozval na predložitev potrdila, s katerim bo lahko preveril izpolnjevanje naročnikovega pogoja za celotno zahtevno obdobje. Izbrani ponudnik je predložil potrdilo omenjene banke, datirano na dan 22. 11. 2012, ki izkazuje, da v preteklih šestih mesecih in na dan izstavitve, izbrani ponudnik nima blokiranega transakcijskega računa. Tudi v tem primeru Državna revizijska komisija meni, da je izbrani ponudnik izkazal izpolnjevanje omenjenega naročnikovega pogoja, kajti obe potrdili skupaj izkazujeta, da izbrani ponudnik v obdobju od 30. 5. 2012 do 30. 11. 2012 ni imel blokiranega računa, zato je potrebno vse vlagateljeve očitke v zvezi s tem zavrniti.

Na drugi strani pa se Državna revizijska komisija z vlagateljem strinja, da v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika predloženi potrdili Banke Celje d.d. in Hypo Alpe Adria bank d.d. ne dokazujeta izpolnjevanje omenjenega pogoja, in sicer, da izbrani ponudnik v obdobju od 30. 5. 2012 do 30. 11. 2012 ni imel blokiranega transakcijskega računa. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v Potrdilo o stanju neporavnanih obveznosti z dne 12. 12. 2012, izdanim s strani Banke Celje d.d., ugotavlja, da slednje potrjuje, da izbrani ponudnik v zadnjih 180 dneh ni imel blokiranega računa. Vendar pa predloženo potrdilo zgolj izkazuje, da izbrani ponudnik ni imel blokiranega transakcijskega računa v obdobju od 15. 6. 2012 do 30. 11. 2012, ne pa v obdobju od 30. 5. 2012 do 30. 11. 2012, kot je bilo z razpisno dokumentacijo zahtevano. Enako dejansko stanje Državna revizijska komisija ugotavlja tudi glede Potrdila o plačilni sposobnosti z dne 12. 12. 2012, izdanega s strani Hypo Alpe Adria bank d.d., ki prav tako potrjuje, da vlagatelj ni imel blokiranega transakcijskega računa v zadnjih 180 dneh. Slednje prav tako ne pokriva celotnega zahtevanega obdobja. Vendar pa je kljub navedenim ugotovitvam, potrebno poudariti, da so ugotovljene pomanjkljivosti ponudbe po oceni Državne revizijske komisije takšne narave, da jih je mogoče označiti za formalne nepopolnosti v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, saj ponudba izbranega ponudnika ni popolna le v tistih delih, ki nimajo vpliva na njeno razvrstitev glede na merila. ZJN-2 v 78. členu (dopustne dopolnitve ponudbe) določa, da mora naročnik v primerih, ko ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 bi bilo tako ponudbo dopustno dopolniti in izbranemu ponudniku omogočiti, da predloži dokazilo o neblokiranem transakcijskem računu za manjkajoče obdobje, saj gre za dokazovanje preteklega stanja, za katerega lahko izbrani ponudnik skladno z razpisno dokumentacijo predloži dokazilo, ne more pa ga spremeniti, ali kakorkoli nanj vplivati.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve očitke glede tehnične in kadrovske usposobljenosti izbranega ponudnika za izvedbo predmetnega javnega naročila. Naročnik je v zvezi dokazovanjem tehnične in kadrovske sposobnosti v 8.4 točki 8. člena razpisne dokumentacije določil: "19. Ponudnik mora izkazati najmanj 3 (tri) reference, ki glede na predmet javnega naročanja ustrezajo naslednjim pogojem naročnika:
- delež gradbenih del na visokih gradnjah v izkazanem referenčnem delu mora znašati najmanj 1.000.000 EUR brez DDV;

- ponudnik je bil podpisnik pogodbe z referenčnim investitorjem ali eden od partnerjev v poslu, ki je bil izveden na podlagi oddane skupne ponudbe. Dela, ki jih je ponudnik opravil kot podizvajalec, ne bodo upoštevana kot primerna referenca " šteje izključno neposredno pogodbeno razmerje med ponudnikom in referenčnim investitorjem;

- referenčno delo je bilo zaključeno v zadnjih 5 letih, oz. v obdobju med 9.1.2008 in 9.1.2013. Kot datum zaključka referenčnega dela bo naročnik upošteval datum potrditve primopredajnega zapisnika (ali druge po vsebini enakovredne listine)."

Vlagatelj zatrjuje, da je referenčno potrdilo, potrjeno s strani ISA Anton Mernik s.p. neveljavno, ker omenjeni investitor zaradi izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije z dne 22. 11. 2012 ne obstaja več, zato ne more potrditi reference in je takšna referenca neveljavna, čemur na drugi strani nasprotuje naročnik. Državna revizijska komisija v povezavi z navedenim najprej poudarja, da je namen referenc ugotavljanje in dokazovanje tehnične sposobnosti oziroma siceršnje usposobljenosti ponudnika za izvedbo posla. Tako je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je istovrstno gradnjo ali storitev v preteklosti že večkrat uspešno izvedel ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil istovrstno blago. Naročnik lahko na podlagi prejetega dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Slednje tudi izhaja iz 1. alineje točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2, ki določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) tudi s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje.

V obravnavanem primeru iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da je slednji predložil obrazec "OBR-DOK" z dne 14. 12. 2012, na katerem je kot referenčno delo navedel Poslovno - stanovanjski objekt Optima II. v Slovenski Bistrici, ki ga je potrdil investitor A. M. Pri tem se poleg podpisa navedenega investitorja nahaja tudi žig Anton Mernik s.p., pri čemer je med strankama nesporno, da je bil omenjeni podjetnik z dnem 22. 11. 2012 izbrisan iz Poslovnega registra Slovenije. Vendar pa slednje omenjeno dejstvo po presoji Državne revizijske komisije še ne dokazuje vlagateljevih trditev, da izbrani ponudnik referenčnega dela ni opravil, zaradi česar se ga pri ugotavljanju tehnične in kadrovske sposobnosti ne bi smelo upoštevati. Kakor izhaja iz spisovne dokumentacije je bila pogodba o izvedbi omenjenih del dne 5. 8. 2008 sklenjena med izbranim ponudnikom in tedanjim podjetnikom, medtem ko so bila dela po pogodbi prevzeta z dnem 1. 10. 2009, kakor je to razvidno iz Zapisnika o prevzemu del.

Navedeno je po oceni Državne revizijske komisije zadosten dokaz, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj, ki se nanaša na preverjanje usposobljenosti za izvedbo predmetnega javnega naročila, ne glede na dejstvo, da je bil investitor pozneje izbrisan iz Poslovnega registra Slovenije. Kajti neizpodbitno dejstvo je, da so bila zahtevana dela v obravnavanem primeru opravljena in prevzeta, kar je z referenčnim potrdilom potrdil tudi tedanji investitor A.M., ki je tedaj opravljal pridobitno dejavnost v obliki organiziranega podjetja kot podjetnik. Pri tem napačna uporaba firme v pravnem prometu po oceni Državne revizijske komisije na položaj izbranega ponudnika nima vpliva, saj so bile izvršene vse pogodbene obveznosti. Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek v obravnavanem delu zavrnila.

Enako je potrebno zavrniti tudi vlagateljeve očitke, da so v referenčnih potrdilih navedene vrednosti del prenizke, da bi bil lahko delež gradbenih del na visokih gradnjah za posamezni referenčni objekt več kot 1.000.000,00 EUR brez DDV. Vlagatelj namreč navaja, da ni mogel ugotoviti, ali referenčna dela izbranega ponudnika v celoti zadostijo naročnikovim zahtevam, zato je Državni revizijski komisiji predlagal, da naj navedeno dejstvo preveri. Državna revizijska komisija glede vlagateljevih očitkov pojasnjuje, da njena vloga v revizijskem postopku ni pregledovanje in ocenjevanje ponudb, temveč presojanje utemeljenosti in neutemeljenosti vlagateljevega revizijskega zahtevka, v katerem mora vlagatelj navesti že vsa dejstva in dokaze, s katerimi se v revizijskem zahtevku navedene kršitve dokazujejo. Državna revizijska komisija, upoštevaje določilo 38. člena ZPVPJN, lahko odloča zgolj v mejah zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Navedeno pomeni, da je na vlagatelju dokazno breme, da za navedena dejstva predloži tudi vse relevantne dokaze. V konkretnem primeru je izbrani ponudnik za dokazovanje svoje tehnične in kadrovske usposobljenosti navedel tri referenčne projekte, glede katerih je po oceni Državna revizijske komisije vlagatelj v revizijskem zahtevku zgolj pavšalno navedel, da so neustrezne, ker so vrednosti gradbenih del prenizke, da bi bil lahko delež gradbenih del na visokih gradnjah več kot 1.000.000,00 EUR. Ker Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru vlagateljevih pavšalnih navedb ne more preveriti, ker je pri odločanju vezana le na meje revizijskega zahtevka in s tem zatrjevana dejstva ter predložena dokazila, je vlagateljev zahtevek za revizijo v obravnavanem obsegu kot neutemeljen zavrnila.

Ker so opisani razlogi narekovali odločitev, kot izhaja iz izreka tega sklepa, je Državna revizijska komisija sledila predlogu vlagatelja in upoštevaje določilo druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, vsebovano v dokumentu Obvestilo o oddaji javnega naročila št. 430-0079/2012, z dne 15. 2. 2013.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku tudi napotke za pravilno izvedbo postopka, ki je bil razveljavljen. V primeru, da se naročnik odloči, da bo nadaljeval s postopkom oddaje javnega naročila, je dolžan izbranega ponudnika pozvati na odpravo ugotovljenih formalnih pomanjkljivosti ponudbe. V primeru, da se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-2, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 80. člena ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za povračilo takse. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potrebne stroške priznala znesek vplačane takse v višini 10.000,00 EUR.

Upoštevaje navedeno je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 10.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN ima vlagatelj pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. S sklepom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (peti odstavek 19. člena ZPVPJN). V konkretnem primeru je vlagatelj podal predlog za izdajo sklepa o zadržanju sklepa v revizijskem zahtevku, ki ga je naročnik skupaj z odstopljeno dokumentacijo iz predrevizijskega postopka odstopil Državni revizijski komisiji, a se o navedenem vloženem predlogu ni izrekel. Glede na dejstvo, da je bila v predmetnem postopku oddaje javnega naročila že izdana odločitev o oddaji javnega naročila, ki je s tem sklepom Državne revizijske komisije razveljavljena, se je postopek vrnil v fazo ponovnega ocenjevanja in pregledovanja ponudb, tako da vlagatelj nima več pravnega interesa za zdržanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija na podlagi 1. odstavka 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji v treh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora skladno s 3. odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok treh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (4. odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 30. 4. 2013

Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- GIC GRADNJE d.o.o., Sv. Florijan 120, Rogaška Slatina,
- Remont d.d., Oblakova 30, Celje,
- Občina Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, Rogaška Slatina,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- Arhiv- tu.

Natisni stran