018-401/2012 BSC, poslovno podporni center, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata in mag. Maje Bilbija in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izdelava, dobava in montaža igral v okviru projekta "Svet inovativnih igral" v sklopu 2: Dobava in montaža igral (Občina Jesenice)", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja ELAN INVENTA d.o.o., Begunje na Gorenjskem 1, Begunje na Gorenjskem, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika BSC, poslovno podporni center, d.o.o., Staneta Žagarja 37, Kranj (v nadaljevanju: naročnik) dne 21. 1. 2013

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila v sklopu 2, kot je razvidna iz Odločitve o oddaji naročila z dne 22. 10. 2012.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 1.462,91 EUR v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je na 18. 7. 2012 na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN7760/2012, objavil Obvestilo o naročilu za dobavo in montažo igral v okviru projekta "Svet inovativnih igral", po sklopih.

Naročnik je 22. 10. 2012 sprejel Odločitev o oddaji naročila, iz katere je razvidno, da je v sklopu 2: Dobava in montaža igral (Občina Jesenice) kot najugodnejšega izbral ponudnika EPETICUM d.o.o., Cesta na Svetino 48, Laško (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je 6. 11. 2012 zoper naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno, saj izbrani ponudnik na dan oddaje ponudb ni bil sposoben izvesti predmetnega javnega naročila brez udeležbe podizvajalcev ali brez dodatno zaposlenega kadra, ki pa ga nima. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi kot podizvajalca ni navedel dobavitelja Holzhof, čeprav je izbrani ponudnik priznal, da bo omenjeni dobavitelj položil podložno gumo ter vsa dela, vezana z igrali. Vlagatelj še dodaja, da je izbrani ponudnik sam priznal, da za izvedbo predmetnega javnega naročila nima zadostnega kadra in da bo v ta namen sklenil pogodbo o zaposlitvi, torej je priznal, da ni ustrezno kadrovsko sposoben. Glede na navedeno bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti kot nepopolno, saj bi moral izbrani ponudnik navesti podizvajalca in zaposliti strokovni kader, ki ga potrebuje za izvedbo razpisa, še preden je oddal ponudbo, vlagatelj pa še dodaja, da je zaradi tega razloga tudi izjava izbranega ponudnika o tehnični in kadrovski sposobnosti neresnična in zavajajoča. Vlagatelj naročniku očita še, da je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi terminskega plana, čeprav tega ne bi smel storiti, saj gre za tehnični del ponudbe in ponudbe v tem delu ne gre obravnavati kot formalno nepopolne. Prav tako izbrani ponudnik po mnenju vlagatelja svoje ponudbe ne bi smel dopolnjevati z obrazcem Predračun " rekapitulacija. Vlagatelj predlaga razveljavitev izpodbijane naročnikove odločitve in povrnitev priglašenih stroškov.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 14. 11. 2012 izjasnil o navedbah vlagatelja in jih zavrnil kot neutemeljene.

Naročnik je s sklepom z dne 26. 11. 2012 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik pojasni, da vlagatelj zavajajoče navaja, da večino izvedbe predstavljajo gradbena dela, saj tako iz ponudbe izbranega ponudnika kot tudi iz ponudbe vlagatelja izhaja, da pretežni del ponudbene vrednosti predmetnega javnega naročila predstavljajo igrala in podlage, gradbena dela pri sklopu 2 pa predstavljajo predvsem pomožna oziroma spremljajoča dela za postavitev igral in ureditev manjšega parkirišča, ki so nezahtevna oziroma enostavna gradbena dela, za katera izvajalec po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s spremembami; v nadaljevanju: ZGO-1) ne potrebuje odgovornega vodje del oziroma vodje posameznih del z opravljenim strokovnim izpitom. Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik priložil izpolnjeno, podpisano in žigosano izjavo o tehnični in kadrovski sposobnosti, s čimer je izpolnil zahtevani pogoj iz razpisne dokumentacije. Naročnik nadalje navaja, da je izbrani ponudnik v izjasnitvi pojasnil, da ima s podjetjem Holzhof, ki je stalni dobavitelj izbranega ponudnika za igrala in podlago, sklenjeno splošno pogodbo o sodelovanju, zato ni potrebno, da se pogodbeno razmerje med dobaviteljem in izbranim ponudnikom nanaša na konkretno javno naročilo, po oceni naročnika pa stalni dobavitelj ne ustreza definiciji podizvajalca, kot je določena v Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2). Glede navedb o izvedbi gradbenih del naročnik odgovarja, da je naročnik pojasnilo izbranega ponudnika razumel tako, da izbrani ponudnik z usposobljenimi delavci razpolaga, da pa bo, v kolikor bi se zaradi morebitne sočasnosti izvedbe večih projektov hkrati izkazala potreba, kadre dopolnil, kar mu je potrdil tudi izbrani ponudnik. V zvezi s terminskim planom naročnik odgovarja, da je izbrani ponudnik razpisni obrazec št. 19 " Terminski plan podpisal in žigosal, kar je naročnik razumel kot potrditev obvezujočih rokov terminskega plana, poleg tega je izbrani ponudnik z dopolnitvijo ponudbe le dopolnil oziroma razdelal terminski plan. Glede predračuna naročnik odgovarja, da je izbrani ponudnik razpisni obrazec Predračun - rekapitulacija priložil ponudbi, vendar ga ni žigosal, ampak le datiral in podpisal, odsotnost žiga pa pomeni le nebistveno formalno pomanjkljivost, zato je vlagateljeve navedbe tudi v tem delu zavrnil kot neutemeljene.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 5. 12. 2012 odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je v vlogi, vloženi 5. 12. 2012, opredelil do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo in jih v celoti zavrnil.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita, da je kršil določbe ZJN-2, ker je predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, čeprav je ta oddal nepopolno ponudbo.

ZJN-2 v prvem odstavku 80. člena naročniku nalaga, da mora ponudbe, ki niso popolne, izločiti. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 ali posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo ponudbe upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna (tj. ponudba je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila), mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

Državna revizijska komisija je najprej presojala utemeljenost očitka vlagatelja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno, saj izbrani ponudnik družbe Holzhof v ponudbi ni navedel kot svojega podizvajalca in zanjo ni priložil dokumentov, čeprav je sam priznal, da bo vsa dela, vezana z igrali, izvedla ta družba.

V obravnavanem primeru je med strankama nesporno, da je naročnik v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteval, da morajo v ponudbi navesti vse podizvajalce, s katerimi nastopajo, ter zanje navesti podatke o nazivu in naslovu, matični in davčni številki, vrsto del, ki jih bo izvedel posamezni podizvajalec ter predmet, količino, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del. Med strankama tudi ni sporno, da je izbrani ponudnik v ponudbi izjavil, da ne nastopa s podizvajalcem. Slednje je razvidno tudi iz izpolnjene, žigosane in podpisane izjave izbranega ponudnika, da ne nastopa s podizvajalcem, ki jo je izbrani ponudnik predložil v ponudbi. Vendar vlagatelj meni, da je družba Holzhof, za katero naj bi izbrani ponudnik priznal, da bo položila podlago iz gume in vsa dela, vezana z igrali, podizvajalec izbranega ponudnika, zato bi ga ta moral navesti v ponudbi iz zanj predložiti zahtevano dokumentacijo.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik družbo Holzhof navedel kot proizvajalca nekaterih igral oziroma delov igral, ki jih bo izbrani ponudnik dobavil v okviru predmetnega javnega naročila.

Nadalje gre ugotoviti, da je naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 9. 10. 2012 pozval, da mu pojasni: "["] kako nameravate izvajati gradbena dela (zemeljska dela, betonska dela), ki so sestavni del predmetnega javnega naročila, saj ob pregledu izpiska iz sodnega registra ugotavljamo, da vaše podjetje ni registrirano za izvedbo tovrstnih del, prav tako v predloženi ponudbi nimate nominiranih podizvajalcev, s katerimi bi ta dela lahko izvedli ["]".

Izbrani ponudnik je z odgovorom z dne 11. 10. 2012 naročniku pojasnil, da gre za manjša gradbena dela, ki so potrebna za montažo igral in ostale opreme v popisih, ter da: " ["] podlago gumo nam vgradi dobavitelj Holzhof, s katerim imamo pogodbo za igrala in vso ostalo opremo, ki jo nudi, ter dodatna dela " kot so vlita guma ["]".

ZJN-2 v 15.a točki prvega odstavka 2. člena kot podizvajalca definira gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. V zvezi s statusom podizvajalca je Državna revizijska komisija že večkrat (npr. 018-293/2010, 018-081/2011, 018-268/2012) odločila, da proizvajalca blaga, ki ga ponudnik ponuja, ni mogoče šteti za podizvajalca že samo zato, ker ponudnik ponuja njegovo blago. Ugotoviti gre, da ponudniki blaga, ki nastopajo v postopkih javnega naročanja, velikokrat niso tudi sami proizvajalci ponujenega blaga, ampak na podlagi raznih oblik sodelovanja s proizvajalci njihovo blago uporabljajo pri svoji dejavnosti in ga zato tudi ponudijo naročniku, ko sodelujejo v postopkih javnega naročanja. V takih primerih, ko gre za blago, ki za potrebe posameznega javnega naročila zaradi morebitnih specifičnih lastnosti naročila ni prilagojeno s strani proizvajalca, ni mogoče šteti, da je blago tako neposredno povezano s predmetom javnega naročila, da bi morali njegovega proizvajalca šteti za podizvajalca v smislu 15.a točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, je družba Holzhof proizvajalec določenih igral oziroma delov igral, ki jih je izbrani ponudnik ponudil. Državna revizijska komisija v odstopljeni dokumentaciji ne najde dokumentov, na podlagi katerih bi lahko sklepala, da gre za potrebe konkretnega javnega naročila prilagojeno blago, niti tega ne zatrjuje vlagatelj. Zato zgolj zaradi tega, ker izbrani ponudnik pri predmetnem javnem naročilu ponuja blago proizvajalca Holzhof, slednjega še ni mogoče šteti za podizvajalca v smislu določb ZJN-2.

Vendar izbrani ponudnik pojasnjuje, da bo proizvajalec blaga, družba Holzhof, pri predmetnem javnem naročilu podlago iz gume tudi vgradil, torej bo izvedel dela iz postavke C.2 (Podlage) Popisa del razpisne dokumentacije: "Dobava in vgradnja podlage iz reciklirane gume za podlago za košarkaško igrišče (debelina odvisna od ponujenega materiala). Vključno z utrditvijo in pripravo posteljice oz. podloge. Podloga (kvaliteta in debelina) skladno z zahtevami za varno podlago po SIST EN 1177". Družba Holzhof torej ne nastopa zgolj kot proizvajalec blaga, ki ga izbrani ponudnik ponuja, ampak tudi kot izvajalec posameznih del, ki so del predmetnega javnega naročila. Naročnik se v odločitvi o zahtevku za revizijo sicer sklicuje na izjasnitev izbranega ponudnika z dne 14. 11. 2012, v kateri ta pojasnjuje, da ima z družbo Holzhof sklenjeno pogodbo o sodelovanju tako, da je v kupnini za podložno gumo že všteta montaža s strani družbe Holzhof, saj gre za specialno znanje montaže podložne gume za igrišča, ki jo izvede v celoti družba Holzhof, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi predloženih dokazil tega ni mogoče z gotovostjo ugotoviti. Izbrani ponudnik pogodbe med njim in družbo Holzhof, na katero se sklicuje, k izjasnitvi z dne 14. 11. 2012 namreč ni priložil, ampak je priložil le izjavo družbe Holzhof, v kateri je slednja izjavila, da je dobavitelj izbranega ponudnika za otroška igrala in varnostno podložno gumo ter da mu zagotavlja storitve instalacije s pomočjo njenih usposobljenih delavcev za celotno paleto njenih izdelkov. Naročnik Državni revizijski komisiji morebitnih drugih dokazov v zvezi s tem ni predložil. Na podlagi vsebine te izjave Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da gre pri delih, ki jih bo izvedla družba Holzhof, za dela, ki so tako neločljivo povezana s samim blagom, da jih lahko izvede le proizvajalec blaga. Iz nje je razvidno le, da proizvajalec blaga izbranemu ponudniku poleg blaga (med drugim) ponuja tudi storitev inštalacije, ki je povezana z dobavljenim blagom, ne pa tudi, da dobavo blaga pogojuje z inštalacijo s strani svojega osebja.

Ob odsotnosti drugih dokazil, ki bi utemeljevala drugačne zaključke, Državna revizijska komisija ugotavlja, da predložena dokazila naročniku niso dajala zadostne podlage za zaključek, da družba Holzhof ni podizvajalec izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija sicer ne izključuje možnosti, da družba Holzhof zaradi specialnega znanja inštalacije gume, ki je vezana na gumo, njeno prodajo pogojuje z inštalacijo s strani svojih strokovnjakov, zaradi česar bi bilo mogoče šteti, da inštalacija predstavljala neločljivi del dobave blaga, vendar na podlagi predloženih dokazil tega ni bilo mogoče ugotoviti. Zato je Državna revizijska komisija odločitev o oddaji naročila v sklopu 2 izbranemu ponudniku, kot je razvidna iz Odločitve o oddaji naročila z dne 22. 10. 2012, razveljavila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje navaja, da izbrani ponudnik ni kadrovsko sposoben izvesti razpisanih del. V zvezi s tem vlagatelj izpostavlja, da izbrani ponudnik za opravljanje registrirane dejavnosti nima ustrezno usposobljenih zaposlenih, saj nobeden od zaposlenih nima strokovnega izpita za npr. odgovornega vodjo del in posameznih del, ter da je izbrani ponudnik sam priznal, da za izvedbo razpisanih del nima dovolj zaposlenih.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik glede sposobnosti opravljanja poklicne dejavnosti, v skladu s 43. členom ZJN-2, v točki d.1) Povabila k oddaji ponudbe določil: "Ponudnik s sedežem v Republiki Sloveniji podpiše izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega naročila in ima veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona takšno dovoljenje potrebno, ["] (Razpisni obrazec št. 4). ["]"

Nadalje gre ugotoviti, da je naročnik glede tehnične in kadrovske sposobnosti v točki e. 3) predvidel, da ponudnik v ponudbi kot dokazilo priloži Izjavo o tehnični in kadrovski sposobnosti (Razpisni obrazec 8), s katero: "Pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavljamo, da:
- izpolnjujemo formalne delovne, kadrovske in tehnične pogoje in imamo ustrezno pooblastila, profesionalne in tehnične zmožnosti, finančne vire, opremo in druge pripomočke, sposobnost upravljanja, zanesljivost, izkušnje in ugled ter zaposlene, ki bodo sposobni izvesti razpisana dela,
- razpolagamo s potrebnimi avtorskimi, licenčnimi in drugimi pravicami, ki so morebiti potrebne za izvedbo razpisanih del. ["]"
Drugih pogojev glede kadrovske sposobnosti naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik ponudbi priložil izpolnjeni, podpisani in žigosani Izjavo o sposobnosti ponudnika (Razpisni obrazec št. 4) in Izjavo o tehnični in kadrovski sposobnosti (Razpisni obrazec 8).

Naročnik je izbranega ponudnika 9. 10. 2012 pozval k pojasnilu, kako namerava izvajati gradbena dela, izbrani ponudnik pa mu je v odgovoru z dne 11. 10. 2012 odgovoril, da bo po potrebi, projektno ali glede na ure, začasno zaposlil usposobljenega delavca za upravljanje s strojem, vsa ostala dela pa lahko izvede sam.

V zvezi z očitki vlagatelja, ki se nanašajo na neustrezno strokovno usposobljenost zaposlenih pri izbranem ponudniku, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj izbranemu ponudniku ne očita, da ni registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, temveč da glede na registrirano dejavnost ne razpolaga s kadrom, ki ima opravljen strokovni izpit za odgovornega vodjo del in posameznih del. Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe v tem delu zavrača kot neutemeljene. Zgolj zatrjevanje, da izbrani ponudnik glede na registrirano dejavnost ne razpolaga s kadrom, ki bi imel ustrezni strokovni izpit za odgovornega vodjo del in posameznih del, ni zadostno, da bi mu lahko Državna revizijska komisija sledila. Vlagatelj ne zatrjuje, da je za izvedbo predmetnega javnega naročila tak strokovni kader nujno potreben, čeprav se izpolnjevanje kadrovske sposobnosti ponudnika za izvedbo javnega naročila vedno presoja glede na konkretni predmet naročila, ki je razpisan. Niti takšna zahteva ne izhaja iz razpisne dokumentacije, ki je podlaga za pripravo ponudb ponudnikov. Kot izhaja iz razpisne dokumentacije in objave predmetnega postopka oddaje javnega naročila na Portalu javnih naročil, je predmet javnega naročila dobava in montaža igral, torej gre za javno naročilo blaga v skladu z 8. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil nobenih posebnih zahtev glede tega, s kakšnim kadrom mora razpolagati ponudnik, da bo dokazal kadrovsko usposobljenost. Naročnik tudi ni določil števila kadrov, ki je minimalno potrebno za izvedbo predmetnega javnega naročila. Naročnik je le določil, da mora ponudnik izpolnjevati formalne kadrovske pogoje in imeti zaposlene, ki bodo sposobni izvesti razpisana dela, s čimer gre razumeti, da je ponudniku kot strokovnjaku prepustil odločitev o tem, s kakšnim kadrom bo izvedel razpisana dela. Navedeno ni v nasprotju s pravili javnega naročanja, saj ta prepuščajo naročniku odločitev o tem, na kakšen način bo ocenjeval sposobnost ponudnikov izvesti javno naročilo (drugi odstavek 45. člena ZJN-2). Izbrani ponudnik je naročniku izjavil, da izpolnjuje kadrovske pogoje za izvedbo javnega naročila. Na zahtevo naročnika, da mu pojasni, na kakšen način bo izvedel predmetno javno naročilo, pa je pojasnil, da bo dela izvedel sam, po potrebi pa zaposlil tudi usposobljenega delavca za upravljanje z bagrom. Naročnik je ocenil, da je izbrani ponudnik s tem zadostil zahtevam razpisne dokumentacije in je njegovo ponudbo v tem delu štel za ustrezno. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je izbrani ponudnik z danim pojasnilom priznal, da za izvedbo predmetnega javnega naročila nima zadostnega kadra in bo v ta namen sklenil pogodbo o zaposlitvi. Pritrditi je mogoče naročniku, da je pojasnilo izbranega ponudnika mogoče razumeti na način, da izbrani ponudnik zgolj dopušča možnost, da bo dodatni kader zaposlil, če bo to potrebno, in ne, da z zadostnim kadrom ne razpolaga. Poleg tega naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval nič drugega kot izjavo ponudnika, da razpolaga z zadostnim kadrom (ki jo je izbrani ponudnik priložil), ne da bi hkrati določil, kolikšno število kadra šteje kot zadostno za izvedbo javnega naročila. Sporno pojasnilo tako v ničemer ne nasprotuje v ponudbi priloženi izjavi o tehnični in kadrovski sposobnosti, zaradi česar tudi vlagateljevim navedbam, da je izjava o tehnični in kadrovski sposobnosti neresnična in zavajajoča, Državna revizijska komisija ni mogla slediti.

Vlagatelj naročniku nadalje očita, da je izbranega ponudnika neupravičeno pozval k dopolnitvi terminskega plana, saj sodi terminski plan v tehnični del ponudbe in ponudbe v tem delu ni mogoče obravnavati kot formalno nepopolne, ampak gre za vsebinsko nepopolno ponudbo.

Med strankama ni sporno, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo ponudniki za popolnost ponudbe v ponudbi ločeno za vsak sklop priložiti terminski plan. Navedeno potrjuje tudi razpisna dokumentacija, v kateri je naročnik, v točki 4. R) zapisal:
"4. Obvezna vsebina ponudbe ["]
R) Terminski plan izvedbe " ločeno po sklopih (Razpisni obrazec št. 19). Terminski plan izvedbe mora upoštevati vse pogodbene aktivnosti ob upoštevanju navedenega skrajnega roka in sicer:
- pričetek pogodbenih obveznosti: takoj po podpisu pogodbe,
zaključek pogodbenih obveznosti:
["]
sklop 2: v roku 90 dni od podpisa pogodbe ["]"

V Razpisnem obrazcu št. 19 je naročnik ponovil besedilo glede zavezujočih rokov za začetek in končanje celotnih pogodbenih del in ponudnikom v okviru navodil naložil, da k obrazcu priložijo žigosan in podpisan terminski plan izvedbe.

Med strankama v postopku ni sporno, da je izbrani ponudnik razpisni obrazec št. 19, na katerem so navedeni zahtevani roki za izvedbo pogodbenih del za posamezne sklope, podpisal in žigosal in ga priložil ponudbi, ni pa obrazcu priložil terminskega plana za sklop 2. Nesporno je tudi, da je naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 1. 10. 2012 (med drugim) pozval k dopolnitvi ponudbe s predložitvijo terminskega plana ter da je izbrani ponudnik svojo ponudbo pravočasno dopolnil, tako da je (med drugim) predložil manjkajoči terminski plan.

Sporno pa je, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je navedeno pomanjkljivost ponudbe štel za formalno pomanjkljivost v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe v tem delu.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dejstvo nepredložitve terminskega plana v ponudbi izbranega ponudnika upravičeno označil za formalno pomanjkljivost te ponudbe. Ponudba izbranega ponudnika je bila namreč zaradi navedene pomanjkljivosti nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa je bil, skladno z določili prvega odstavka 78. člena ZJN-2, izbranemu ponudniku posledično upravičen in dolžan omogočiti dopolnitev njegove ponudbe. Zato vlagateljevim navedbam v tem delu ni mogoče priznati utemeljenosti.

Kot zadnje je Državna revizijska komisija preverila vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil obrazca Predračun " rekapitulacija, ki bi bil izpolnjen, podpisan in žigosan, zaradi česar bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti kot nepopolno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni sporno, da so ponudniki za popolnost ponudbe morali ponudbi priložiti tudi razpisni obrazec št. 20 (Predračun " rekapitulacija), ki so ga morali izpolniti, podpisati in žigosati.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik ponudbi priložil razpisni obrazec št. 20 (Predračun " rekapitulacija), ki ga je izpolnil in podpisal, ni pa ga žigosal.

Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 1. 10. 2012 (med drugim) pozval k dopolnitvi ponudbe s predložitvijo izpolnjenega, podpisanega in žigosanega obrazca št. 20, ki jo je izbrani ponudnik pravočasno dopolnil v skladu s pozivom naročnika.

Čeprav je naročnik na podlagi 78. člena ZJN-2 izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe zaradi nežigosanega razpisnega obrazca št. 20, Državna revizijska komisija ugotavlja, da tega ni bil dolžan storiti. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da je ugotovljeno pomanjkljivost mogoče šteti za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Ta določba namreč (med drugim) določa, da kadar je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Ker se v skladu z določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-2 odpravljajo (le) tiste pomanjkljivosti ponudbe, ki jih je mogoče označiti za formalne, navedeno (v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2) pomeni, da vse tiste formalne pomanjkljivosti, ki niso bistvene, niso več upoštevne; ponudniku jih ni treba odpravljati. ZJN-2 sicer ne definira, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, je pa Državna revizijska komisija v svojih odločitvah, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera, že zavzela stališče, da je kot nebistvene pomanjkljivosti mogoče obravnavati predvsem posamezne napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, parafami, pomanjkljivo označenimi stranmi, nežigosanimi stranmi ipd. V konkretnem primeru gre ugotoviti, da dejstvo, da izbrani ponudnik ni žigosal razpisnega obrazca št. 20, v ničemer ne vpliva na vsebinsko pravilnost ponudbe. Izbrani ponudnik je zahtevani obrazec izpolnil in ga podpisal, s čimer se je naročnik seznanil s ponudbeno ceno izbranega ponudnika za razpisana dela, čemur je omenjeni obrazec tudi bil namenjen, zato ugotovljene pomanjkljivosti ni mogoče šteti niti kot formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo dopustno odpravljati, še manj pa kot vsebinsko pomanjkljivost, zaradi katere bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno brez pozivanja k odpravi te pomanjkljivosti. Zato je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe tudi v tem delu štela za neutemeljene.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji naročila v sklopu 2, kot je razvidna iz Odločitve o oddaji naročila z dne 22. 10. 2012.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik naj pri ponovnem pregledu in ocenjevanju ponudb upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije in ugotovi, ali ponudbe (tudi ponudba izbranega ponudnika) izpolnjujejo zahteve razpisne dokumentacije na način, kot je bilo zahtevano, in sprejme novo odločitev o oddaji javnega naročila ali drugo odločitev, ki mu jo omogoča ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer odvetniško nagrado za zastopanje v višini 956,80 EUR, za materialne stroške po tar. št. 6002 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.; v nadaljevanju: ZOdvT) v višini 20,00 EUR, takso v višini 478,91 EUR ter 20 % DDV. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, 3. odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena ZOdvT po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo: nagrado za odvetniško zastopanje v višini 800,00 EUR in 20 % DDV, pavšalni znesek po tar. št. 6002 ZodvT v višini 20,00 EUR in 20 % DDV, ter strošek za plačano takso za revizijski zahtevek višini 478,91 EUR. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne označila stroške odvetniškega zastopanja nad priznano višino.

Glede na dosežen uspeh je Državna revizijska komisija tako ocenila, da je vlagatelj v obravnavanem primeru upravičen do povračila stroškov v višini 1.462,91 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 21. 1. 2013



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije
















Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1000 Ljubljana
- BSC, poslovno podporni center, d.o.o., Staneta Žagarja 37, 4000 Kranj
- EPETICUM d.o.o., Cesta na Svetino 48, 3270 Laško
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv " tu

Natisni stran