Na vsebino
EN

018-378/2012 Dom starejših občanov Trebnje

Številka: 018-378/2012-3
Datum sprejema: 26. 11. 2012

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata in mag. Maje Bilbija ter Sonje Drozdek Šinko kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Vgradnja sončnih kolektorjev" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ADRIAPLAN, d.o.o., Partizanska cesta 69, Sežana, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Dom starejših občanov Trebnje, Stari trg 63, Trebnje (v nadaljevanju: naročnik), dne 26.11.2012

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 8.10.2012 pod št. objave JN10760/2012.

Dne 23.10.2012 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila (dokument št. 4300-2/2012 " v nadaljevanju: odločitev o izbiri), s katerim je javno naročilo "Vgradnja sončnih kolektorjev" oddal ponudniku CE-INVEST, d.o.o., Stari trg 32a, Trebnje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da je na razpisu prejel pet pravočasnih ponudb, od katerih je bila ena ponudba izločena kot nepopolna. Med preostalimi štirimi ponudbami je bila ponudba izbranega ponudnika najbolje ocenjena na podlagi merila za izbiro " najnižja cena.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo (vloga z dne 6.11.2012). Vlagatelj predlaga, da se odločitev o izbiri razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva po priloženem stroškovniku. Vlagatelj naročniku očita kršitev 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2), saj bi moral po njegovem mnenju ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval vsaj tri referenčna potrdila. Eno od predloženih treh referenčnih potrdil (potrdilo referenčnega naročnika D.L.) ni žigosano, zato ga naročnik ne bi smel upoštevati in bi moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti, podrejeno pa je njegova ponudba iz tega razloga vsaj formalno nepopolna. Vlagatelj je v celoti izpolnil naročnikove zahteve, izbrani ponudnik pa ne, zato naročnikovo ravnanje pomeni tudi kršitev načela enakopravnosti ponudnikov. Izbrani ponudnik tudi ni dokazal zahtevane poklicne sposobnosti za izvedbo naročila, saj osebi, ki jih v svoji ponudbi navaja kot odgovornega vodjo del in zanju (kljub temu, da v razpisu to ni bilo zahtevano) prilaga dokazila o opravljenem strokovnem izpitu, nista vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev IZS. Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da lahko naročnik v razpisu zahteva izpolnjevanje strožjih in zahtevnejših pogojev, kot so sicer predvideni v zakonu. Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji zapisal, da mora ponudnik izpolnjevati pogoje iz 77. in 78. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s spr.; v nadaljevanju: ZGO-1), ni sporno, da mora ponudnik izpolnjevati tudi pogoj, ki določa obveznost vpisa v imenik pri pristojni zbornici.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 9.11.2012 izjasnil o navedbah v zahtevku za revizijo (drugi odstavek 27. člena ZPVPJN). V vlogi zatrjuje, da je priložil podpisano in ožigosano potrdilo s strani referenčnega naročnika D.L. in je s tem pogoju v celoti zadostil. Odgovorni vodja del ne potrebuje vpisa v imenik IZS, ker se objekt, ki je predmet obravnavanega naročila, ne uvršča med zahtevne objekte. Oseba J.N. izpolnjuje pogoje tudi za zahtevne objekte, vendar je postopek za njen vpis še v teku. Tudi sicer ima izbrani ponudnik zaposlenega odgovornega vodjo del, ki je že več let vpisan v imenik IZS, vendar ga glede na vrsto objekta in glede na v razpisni dokumentaciji zahtevana dokazila, v ponudbi ni navajal.

Naročnik je s sklepom št. 4300-2/2012 z dne 12.11.2012 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navaja, da je v razpisni dokumentaciji določil, da mora biti referenčno potrdilo izpolnjeno, datirano, žigosano in podpisano s strani referenčnega naročnika. Izbrani ponudnik je predložil potrdilo naročnika D.L., ki je izpolnjeno, datirano, žigosano in podpisano. O tem se je vlagatelj lahko prepričal na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 2.11.2012, kjer mu je bila omogočena tudi pridobitev njene fotokopije (naročnik dopušča možnost, da na fotokopiji žig ni jasno viden). Izbrani ponudnik je tudi pravilno izkazal zahtevano poklicno sposobnost. Potrdil o opravljenem strokovnem izpitu naročnik niti ni zahteval, ampak je zadoščala podpisana izjava na Prilogi 6, da ima ponudnik vsaj enega odgovornega vodjo del, ki ima ustrezno izobrazbo in izpolnjuje pogoje po ZGO-1 in enega delovodjo z ustrezno izobrazbo. V drugem odstavku 77. člena ZGO-1 je vpis v imenik IZS kot pogoj za odgovornega vodjo del naveden le v primeru zahtevnih objektov. Po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur.l. RS, št. 37/2008 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba) vgradnja sončnih kolektorjev pomeni izvedbo investicijsko vzdrževalnih del, ki ne zahtevajo gradbeno dovoljenje. Glede na navedeno za odgovornega vodjo posameznih del, na podlagi tretjega odstavka 77. člena ZGO-1, zadostuje že opravljen strokovni izpit, tako da vpis v imenik pooblaščenih inženirjev, kot trdi vlagatelj, za opravljanje odgovornega vodje del ni pogoj.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 14.11.2012 opredelil do navedb naročnika v zahtevku za revizijo (peti odstavek 29. člena ZPVPJN). Vlagatelj opozarja, da je izbrani ponudnik sam priznal, da ne izpolnjuje vseh zahtev iz 77. člena ZGO-1, ker oseba J.M. ni vpisana v imenik IZS. Stališče, da vpis v imenik ni potreben, ker ne gre za zahteven objekt, ni pravilno, saj lahko naročnik zahteva tudi strožje pogoje, kot jih določa zakon, ponudniki pa so jih v takem primeru dolžni spoštovati. Čeprav v obravnavanem primeru ne gre za zahteven objekt, je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno zahteval, da mora ponudnik izpolniti vse pogoje iz 77. člena ZGO-1 in ne le pogoje iz tretjega odstavka cit. člena, zato je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Drugačna interpretacija pogoja iz razpisne dokumentacije pomeni prilagajanje pogoja izbranemu ponudniku in s tem neenakopravno obravnavo vlagatelja, ki pogoje iz 77. člena ZGO-1 izpolnjuje. Navajanje izbranega ponudnika o tem, da zaposluje tudi osebo, ki je vpisana v imenik IZS je irelevantno. Vlagatelj vztraja tudi pri tem, da referenčno potrdilo v ponudbi izbranega ponudnika ni žigosano, kar je vlagatelj ugotovil na samem vpogledu. Kopijo je naredil naročnik in ne vlagatelj, zato se naročnik na slabo kopijo ne more sklicevati, kdo je v tem času dokument žigosal, pa je stvar, o kateri bodo odločali drugi organi, saj gre po vlagateljevem mnenju za naknaden poseg v ponudben dokument. Tudi sicer ni predmet tega postopka presoja pravilnosti kopije referenčnega potrdila, s katero razpolaga vlagatelj, ampak dejstvo, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna.

Naročnik je z vlogo št. 4300-2/2012 z dne 15.11.2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej preverila vlagateljeve očitke v zvezi z domnevnimi pomanjkljivostmi enega od treh predloženih potrdil referenčnih naročnikov.

Iz razpisne dokumentacije (dokument št. JN10760/2012 z dne 8.10.2012) " Navodila ponudnikom, 13. člen (Ugotavljanje sposobnosti), Tehnična sposobnost, je razvidno, da je naročnik v točki 10 zapisal naslednjo zahtevo:
"Ponudnik je v zadnjih petih letih izvedel vsaj tri posle primerljive vsebine v vrednosti vsaj 70.000,00 Eur brez DDV.
Ponudnik predloži referenčno potrdilo o strokovni in kvalitetni izvedbi del s strani naročnika, za katerega uveljavlja referenco.
Na zahtevo mora ponudnik priložiti tudi ostalo potrebno dokumentacijo vezano na referenčni projekt.
Dokazilo: Obrazec o referencah (Priloga 11) in Referenčno potrdilo (Priloga 12)."
Obrazec Priloga 11 je sestavljen tako, da predvideva (v obliki tabele) vpis treh referenčnih del s podatki o opisu posameznega izvedenega dela, njegovi vrednosti ter referenčnem naročniku in njegovi kontaktni osebi. Obrazec Priloga 12 je pripravljen tako, da ga izpolni referenčni naročnik (opis referenčnega dela, njegova vrednost, leto izvedbe, navedba kontaktne osebe s telefonsko številko in podatki o referenčnem naročniku) ter ga potrdi s svojim žigom in podpisom odgovorne osebe.

Pregled ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika (Ponudba št. 1578/2012 z dne 22.10.2012) pokaže, da se v njej nahaja pravilno izpolnjen obrazec Priloga 11 (kar med strankama ni sporno) in trije izpolnjeni obrazci Priloga 12. Vsi trije obrazci so pravilno izpolnjeni tako, kot je to zahtevano v razpisni dokumentaciji, in potrjeni z žigom ter podpisom posameznega referenčnega naročnika (navedeno velja tudi za domnevno sporno potrdilo referenčnega naročnika D.L.). Ob takšnem dejanskem stanju Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju v tem, da bi bilo treba ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno. Državna revizijska komisija namreč nima nobenega razloga (takšnih razlogov pa ne navaja niti vlagatelj), da bi dvomila v pristnost in/ali verodostojnost žiga, ki je odtisnjen na domnevno spornem potrdilu referenčnega naročnika D.L. Nasprotno: Državna revizijska komisija se je ob fotokopiranju spornega dela ponudbe lahko sama prepričala o tem, da je žig, ki je odtisnjen na originalnem dokumentu, ob fotokopiranju pri standardni osvetlitvi na fotokopiji dokumenta le zelo slabo zaznaven oz. da postane zaznaven šele ob nastavitvi maksimalne osvetlitve fotokopiranja. K navedenemu Državna revizijska komisija dodaja (kar podrejeno navaja tudi sam vlagatelj), da bi bilo celo v primeru, če bi se vlagateljeve trditve o domnevno manjkajočem žigu izkazale kot točne, takšno pomanjkljivost mogoče obravnavati v okviru pravil o dopustnem dopolnjevanju formalno nepopolne ponudbe (78. člen ZJN-2). Vendar se Državna revizijska komisija s tem vprašanjem ni ukvarjala, ker ob pregledu spornih delov ponudbene dokumentacije zatrjevane pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika ni ugotovila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverila še vlagateljeve očitke o tem, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji v zvezi s poklicno sposobnostjo izvajalca predmetnega naročila.

Predmet obravnavanega javnega naročila je dobava in vgradnja 50 ploščatih solarnih kolektorjev s skupno ogrevno površino 112 m2, ki bodo montirani na strehi objekta DSO Trebnje. Kolektorji bodo montirani pod kotom 45o (stopinj) glede na horizontalo in bodo imeli jugo zahodno orientacijo cca 15o (stopinj) zamaknjeno od juga proti zahodu (tč. II.1.5 objave naročila " podrobneje Popis del z dne 12.10.2012). Med strankama je nesporno, da predmeta naročila ni mogoče kvalificirati kot zahtevni objekt v smislu meril iz 2. člena Uredbe, kar potrjujejo tudi ugotovitve Državne revizijske komisije.

Iz razpisne dokumentacije " Navodila ponudnikom, 13. člen (Ugotavljanje sposobnosti), Poklicna sposobnost, je razvidno, da je naročnik v točki 6 zapisal sledečo zahtevo:
"Ponudnik ima zaposlen naslednji kader:
- vsaj 1 (enega) odgovornega vodjo del, ki ima ustrezno izobrazbo in izpolnjuje pogoje v skladu s 77. členom in 78. členom ZGO-1 in
- vsaj 1 (enega) delovodjo z ustrezno izobrazbo
Dokazilo: Izjava o neblokiranih računih iz zaposlenemu kadru ponudnika (Priloga 6)."
V relevantnem delu obrazca Priloga 6 je predvideno, da ponudnik s podpisom in žigom odgovorne osebe potrdi, da izpolnjuje prej cit. pogoj. Nadaljnje priloge in/ali dokazila niso zahtevane.

Pregled ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika pokaže, da je njen sestavni del obrazec Priloga 6, ki je pravilno izpolnjen in potrjen (žigosan in podpisan s strani ponudnikove odgovorne osebe). Dalje je iz ponudbe razvidno, da sta vanjo vloženi tudi uradni potrdili IZS z dne 8.11.2011 o opravljenem strokovnem izpitu za odgovornega vodjo del s področja gradbene stroke za osebi J.M. in A.P. Kot pravilno ugotavljata obe stranki, predložitev omenjenih potrdil v razpisni dokumentaciji ni bila zahtevana in ju je izbrani ponudnik predložil na lastno pobudo.

Ob spredaj opisanem dejanskem stanju Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju v tem, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogoja iz točke 6 v 13. členu navodil ponudnikom, ki se nanaša na kadrovsko sposobnost za izvedbo razpisanih del, saj je ugotovljeno, da so k ponudbi priložene vse v razpisni dokumentaciji zahtevane listine. Navajanja vlagatelja o tem, da bi morala oseba (osebi), ki jo (ju) je izbrani ponudnik prijavil kot odgovornega vodjo del, poleg strokovnega izpita izpolnjevati (tudi) pogoj vpisa v imenik IZS, je treba zavrniti. Najprej je treba poudariti (na kar smiselno opozarja tudi naročnik), da v razpisni dokumentaciji ni nikjer zahtevano poimensko imenovanje osebe, ki bo v fazi izvedbe naročila nastopala kot odgovorni vodja del, ampak je zahtevana (le) izjava ponudnika o tem, da ponudnik zaposluje ustrezno kvalificirano osebo za izvedbo tega segmenta razpisanih del. Dejstvo, da je izbrani ponudnik na lastno pobudo v svoji ponudbi poimensko navedel dve takšni osebi, je zato za presojo formalne pravilnosti njegove ponudbe irelevantno. Ker gre torej ob analizi formulacije spornega kadrovskega pogoja iz 6. točke 13. člena navodil ugotoviti, da za naročnika ni pomembno, katera od pri ponudniku zaposlenih kvalificiranih oseb bo ob izvedbi javnega naročila nastopala v vlogi odgovornega vodje del, ampak je zanj pomembno (le) dejstvo, da izbrani ponudnik zaposluje osebo, ki je strokovno usposobljena za vodenje izvedbenih del, v konkretni zadevi tudi ni (kot to navaja vlagatelj) povsem nepomembno navajanje izbranega ponudnika o tem, da takšno osebo dejansko zaposluje (predvsem pa mu takšno navajanje ni mogoče šteti v škodo).

Kar zadeva interpretacijo kadrovskega pogoja iz 6. točke 13. člena navodil za pripravo ponudbe, želi vlagatelj vsebino cit. pogoja predstaviti tako, da (kljub temu, da v konkretnem primeru ne gre za zahteven objekt) za odgovornega vodjo del zahteva strožje pogoje, kot so določeni v področnem zakonu (77. člen ZGO-1). Takšna interpretacija ni smiselna in ji ne gre slediti. Po presoji Državne revizijske komisije je edina razumna razlaga spornega pogoja ta, da mora biti kader, ki bo angažiran pri izvedbi razpisanih del, usposobljen za strokovno in zakonito izvajanje tistih segmentov naročila, ki mu bodo dejansko poverjeni v neposredno izvedbo. Takšna razlaga spornega pogoja je tudi skladna s principom sorazmernosti (10. člen ZJN-2), ki zahteva, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila. K temu gre še dodati, da si tudi sicer ni mogoče zamisliti, kako naj bi ponudnik ob cit. pogoju spoštoval prav vse zahteve iz 77. člena ZGO-1, ki so tam navedene alternativno in obravnavajo različne dejanske položaje, katerim nasproti stojijo različne zakonske zahteve.

Ob vsem navedenem je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 26.11.2012



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Dom starejših občanov Trebnje, Stari trg 63, Trebnje
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, Rozmanova 12, Ljubljana
- CE-INVEST, d.o.o., Stari trg 32a, Trebnje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- Arhiv tu (spis)

Natisni stran