018-048/2012 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek-šinko, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "Nadgradnja proge Pragersko-Ormož-Murska Sobota - 2. etapa" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila vlagatelja SWIETELSKY BAUGES, m. b. H., Klein Neusiedlerstrasse 27, Fischamend, Avstrija, ter Rudis, d. d., Trbovlje, Trg revolucije 25B, Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katera zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 5, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Langusova ulica 4, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 05. 03. 2012

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 02. 12. 2011 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 29. 11. 2010 sprejel sklep številka 411-37/2009-7 o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za nadgradnjo proge Pragersko-Ormož-Murska Sobota - 2. etapa. Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila je bilo dne 29. 12. 2010 (pod številko objave JN12673/2010) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 31. 12. 2010 pa (pod številko dokumenta 390738) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2010/S 254 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku so bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 09. 02. 2011 (številka objave JN1215/2011), dne 15. 02. 2011 (številka objave JN1447/2011) in dne 08. 04. 2011 (številka objave JN3644/2011), v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije pa dne 11. 02. 2011 (številka Uradnega lista EU 2011/S 29, številka dokumenta 046835), dne 18. 02. 2011 (številka Uradnega lista EU 2011/S 34, številka dokumenta 055101) in dne 13. 04. 2011 (številka Uradnega lista EU 2011/S 72, številka dokumenta 116664).

Naročnik je dne 24. 06. 2011 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, številka 411-37/2009-16, zoper katero je ponudnik CGP, d. d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: ponudnik CGP, d. d.), vložil zahtevek za revizijo z dne 11. 07. 2011. Naročnik je dne 29. 07. 2011 sprejel odločitev o (takratnem) zahtevku za revizijo, s katero je (takratni) zahtevek za revizijo ponudnika CGP, d. d., v celoti zavrnil kot neutemeljen, Državna revizijska komisija pa je dne 06. 10. 2011 sprejela sklep številka 018-257/2011-14, s katerim je sklenila, da se (takratni) zahtevek za revizijo ponudnika CGP, d. d., zavrne kot neutemeljen, kot neutemeljena pa se zavrne tudi (takratna) zahteva ponudnika CGP, d. d., za povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku.

Zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, številka 411-37/2009-16, z dne 24. 06. 2011, je zahtevek za revizijo vložil tudi (takratni) vlagatelj SŽ - ŽGP Ljubljana, d. d., Ob zeleni jami 2, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SŽ - ŽGP Ljubljana, d. d.). Naročnik je dne 27. 07. 2011 sprejel odločitev o (takratnem) zahtevku za revizijo, s katero je (takratni) zahtevek za revizijo (takratnega) vlagatelja SŽ - ŽGP Ljubljana, d. d., v celoti zavrnil kot neutemeljen, Državna revizijska komisija pa je dne 06. 10. 2011 sprejela sklep številka 018-257/2011-15, s katerim je sklenila, da se (takratnemu) zahtevku za revizijo (takratnega) vlagatelja SŽ - ŽGP Ljubljana, d. d., ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila številka 411-37/2009-16, z dne 24. 06. 2011.

Naročnik je (na podlagi sklepa Državne revizijske komisije, številka 018-257/2011-15, z dne 06. 10. 2011) dne 18. 11. 2011 sprejel novo odločitev o oddaji javnega naročila, številka 430-90/2011/30-0024512, iz katere med drugim izhaja, da se kot najugodnejša ponudba izbere ponudba ponudnika "SŽ Železniško gradbeno podjetje Ljubljana d.d., Ob zeleni jami 2, SI-1000 Ljubljana" (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik), ki je edini oddal popolno ponudbo.

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 22. 11. 2011. Zoper navedeno odločitev o oddaji naročila je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 02. 12. 2011 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi ter razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji naročila, predlaga pa tudi, da se mu povrnejo stroški postopka. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi priglasil deponijo, ki je na spisku (seznamu Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje) zbiralcev gradbenih odpadkov, ne pa na seznamu zbiralcev odpadkov, kot je to določeno v razpisni dokumentaciji. Navedeno (po stališču vlagatelja) posledično pomeni, da izbrani ponudnik ni zadostil naročnikovemu pogoju razpisne dokumentacije, ki je zahteval deponijo zbiralca odpadkov v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/2008; v nadaljnjem besedilu: Uredba), ne pa deponije zbiralca gradbenih odpadkov v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/2003; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik). Podredno vlagatelj zatrjuje, da obstaja "veliki dvom" v to, ali je omenjeni del ponudbene dokumentacije popoln, pa tudi, da je "zelo verjetno", da ima ponudba izbranega ponudnika v tem delu napako, pri čemer Državno revizijsko komisijo poziva, da preveri, ali so ("na izjavi za deponijo") podane ustrezne cene na enoto odpadnega materiala.

V preostalem delu obrazložitve zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil določbe ZJN-2, saj ponudbe izbranega ponudnika iz razloga, ker je ta nepopolna tudi v nekaterih drugih delih, ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Tako naj bi bil po zatrjevanju vlagatelja v ponudbi izbranega ponudnika neustrezen obrazec ponudbe, ponudba izbranega ponudnika naj ne bi izpolnjevala tehničnih zahtev razpisne dokumentacije, v izbrani ponudbi naj bi bile neustrezne reference izbranega ponudnika, prav tako pa naj bi iz izbrane ponudbe ne izhajalo izpolnjevanje kadrovskih pogojev.

Dne 13. 12. 2011 je naročnik prejel vlogo izbranega ponudnika, poimenovano "Izjasnitev izbranega ponudnika o vloženih zahtevkih za revizijo" (v nadaljnjem besedilu: izjasnitev o zahtevkih za revizijo), v kateri se slednji izjasnjuje tudi o vlagateljevem zahtevku za revizijo.

Naročnik je dne 16. 12. 2011 sprejel sklep o zahtevku za revizijo, številka 430-90/2011/ 51-0024512 (v nadaljnjem besedilu: sklep z dne 16. 12. 2011), s katerim je sklenil, da se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrže, v celoti pa se zavrne tudi vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj je zoper omenjeni sklep vložil pritožbo z dne 23. 12. 2011, Državna revizijska komisija pa je dne 18. 01. 2012 sprejela sklep številka 018-449/2011-9, s katerim je sklenila, da se omenjeni vlagateljevi pritožbi ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz sklepa z dne 16. 12. 2011. Državna revizijska komisija je pri tem naročniku naložila, da mora o vlagateljevem zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN. Odločitev o stroških vlagatelja, nastalih v postopku s pritožbo, je Državna revizijska komisija pridržala za končno odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo.

Naročnik je dne 02. 02. 2012 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, številka 430-90/2011/62 -0024512 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo), s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa odločil tudi, da se vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, v celoti zavrne, vlagatelj pa mora izbranemu ponudniku povrniti stroške v znesku 960,00 EUR. V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil izjavo zbiralca odpadkov o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, ki je pri pristojnem ministrstvu uvrščen na seznam zbiralcev gradbenih odpadkov, iz omenjenega seznama pa je jasno razvidno, da ima deponija, kot je navedena v ponudbi izbranega ponudnika, "dovoljenje za nedoločen čas". Po mnenju naročnika "zbiralec in predelovalec" odpadkov "ne pomeni eno in isto", enako stališče pa je (po navedbi naročnika) Državna revizijska komisija zavzela že v svojih odločitvah (sklepih) številka 018-257/2011-15 in 018-421/2011-11. Naročnik še dodaja, da navedba vlagatelja, da ni imel možnosti vpogleda v del tehnične dokumentacije, v celoti ne drži, ter zaključuje, da je izbrani ponudnik cene odpadnega materiala navedel v skladu z določili razpisne dokumentacije v ponudbenem predračunu, v katerega je vlagatelj na vpogledu lahko vpogledal (za naročnika pa so sprejemljive).

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 430-90/2011/63-0024512, z dne 09. 02. 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 13. 02. 2012 prejela vlagateljevo vlogo z dne 10. 02. 2012, poimenovano "OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 430-90/2011/62-0024512 z dne 02.02.2012".

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila, predrevizijski postopek in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila izhaja, da se predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku. Smiselno povsem enak zaključek izhaja tudi iz objave obvestila o (javnem) naročilu na Portalu javnih naročil (točka "IV.1.1) Vrsta postopka") in razpisne dokumentacije (točka 2.1 podpoglavja 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Ker se zadevno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, obvestilo iz 2. točke prvega odstavka 57. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) pa je bilo v objavo na Portal javnih naročil poslano dne 29. 12. 2010, torej pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 18/2011 - ZJN-2C; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2C), ki je začel veljati dne 30. 03. 2011, se postopek oddaje tega javnega naročila na podlagi prvega odstavka 39. člena ZJN-2C izvede brez upoštevanja novele ZJN-2C.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi priglasil deponijo, ki je na spisku (seznamu) zbiralcev gradbenih odpadkov, ne pa na seznamu zbiralcev odpadkov, kot je to določeno v razpisni dokumentaciji. Navedeno (po stališču vlagatelja) posledično pomeni, da izbrani ponudnik ni zadostil naročnikovemu pogoju razpisne dokumentacije, ki je zahteval deponijo zbiralca odpadkov v skladu z Uredbo, ne pa deponije zbiralca gradbenih odpadkov v skladu s Pravilnikom.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je že v sklepu številka 018-449/2011-9, z dne 18. januarja 2012, odločila, da sta "v konkretnem postopku pravnega varstva podana (in izkazana) oba izmed (dveh) kumulativno določenih elementov za vložitev zahtevka za revizijo, ki v predrevizijskem (in revizijskem) postopku oddaje javnih naročil tvorita aktivno legitimacijo". Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo (kot je bilo prav tako ugotovljeno v že omenjenem sklepu Državne revizijske komisije) po vsebini med drugim zatrjuje tudi, da bi moral naročnik, če bi v navezavi na deseto alinejo točke 14.16 podpoglavja 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe njegovo ponudbo presojal enako blago (enako strogo) kot je presojal ponudbo izbranega ponudnika, kljub (sicer) ugotovljeni pomanjkljivosti njegove ponudbe, to označiti kot ustrezno (popolno), je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k vsebinski obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu. Vlagatelj namreč v tem delu zahtevka za revizijo zatrjuje, da so v ponudbi izbranega ponudnika podane enake oziroma istovrstne pomanjkljivosti, ki bi, če bi jih naročnik ugotovil, povzročile, da bi morala bili ob presoji njegove ponudbe, ki bi bila enako blaga (enako stroga), kot je bila (v izpostavljenem delu) blaga (stroga) presoja ponudbe izbranega ponudnika, tudi njegova ponudba (v izpostavljenem delu) označena za popolno.

Naročnik je v deseti alineji točke 14.16 podpoglavja 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal, da je potrebno pri deponiranju gradbenih odpadkov upoštevati določila Uredbe ter stroške povezane s tem vkalkulirati v ponudbi. Naročnik je prav tako določil, da mora ponudnik (v ponudbi) priskrbeti vse dokumente, zahtevane v podpoglavju 1.4 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, poimenovanem "Sestavni deli ponudbe" (točka 7.4 podpoglavja 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), med drugim tudi Obrazec 5.18, poimenovan "Program dela". Iz vsebine slednjega obrazca v točki 4 izhaja naslednja zahteva naročnika: "Priložite pisno izjavo o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, potrjeno s strani zbiralca odpadkov imenovanega s strani pristojnega ministrstva v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS, št. 34/2008). Iz izjave mora biti razvidno, da ima ponudnik na lastne stroške zagotovljeno zemljišče za odlagališče oziroma deponijo". "Izjava naj vsebuje podatke o:
â"˘ lokaciji deponije,
â"˘ predvideni količini materiala, ki bo odložen na deponijo,
â"˘ ceno po enoti (m3) za predvidene količine".
Obrazec 5.18 je moral biti izpolnjen (priložene vse priloge, zahtevane na Obrazcu 5.18) in podpisan s strani ponudnika ali v primeru ponudbe skupine ponudnikov vodilnega ponudnika (20. točka podpoglavja 1.4 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, poimenovanega "Sestavni deli ponudbe").

Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v njej predložena pisna izjava o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, z dne 14. 02. 2011, ki jo potrjuje zbiralec odpadkov in lastnik deponije. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je deponija, ki je navedena v omenjeni izjavi, na "spisku zbiralcev gradbenih odpadkov" (vodenem na podlagi Pravilnika), je Državna revizijska komisija ob vpogledu na "SEZNAM ZBIRALCEV GRADBENIH ODPADKOV", katerega vodi Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje), tudi sama ugotovila, da je med zbiralci gradbenih odpadkov navedena pravna oseba s firmo in sedežem, ki je kot zbiralec odpadkov in lastnik deponije potrdila izjavo o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, z dne 14. 02. 2011.

Ob vpogledu na "SEZNAM ZBIRALCEV GRADBENIH ODPADKOV", katerega vodi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, je Državna revizijska komisija nadalje ugotovila tudi, da gre pritrditi
- naročniku, ki v posledici predloženega dokaza "seznam zbiralcev gradbenih odpadkov za leto 2011" v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 3) ugotavlja, da je iz omenjenega seznama jasno razvidno, da ima deponija, kot je navedena v izjavi o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, z dne 14. 02. 2011, "dovoljenje za nedoločen čas",
- izbranemu ponudniku, ki v izjasnitvi o zahtevkih za revizijo (četrti odstavek 6. točke na šesti strani) navaja, da ne drži, da "ima nominirani zbiralec odpadkov zgolj "začasno dovoljenje"".
Deponija, kot je navedena v izjavi o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, z dne 14. 02. 2011, namreč ima, kakor je razvidno iz seznama zbiralcev gradbenih odpadkov Ministrstva za okolje in prostor (sedaj Ministrstva za kmetijstvo in okolje), pod rubriko "Veljavnost do" vpisan podatek "za nedoločen čas". Ugotovitvi naročnika (zapisani v prvi alinei tega odstavka) oziroma zatrjevanju izbranega ponudnika (zapisanemu v drugi alinei tega odstavka) vlagatelj v svoji opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo ne nasprotuje, pač pa vztraja le pri "trditvi, da izbrani ponudnik ni uvrščen na ustrezni seznam".

Iz 22. člena Uredbe res izhaja, da z dnem njene uveljavitve preneha veljati Pravilnik (o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih), vendar pa iz prvega odstavka 19. člena Uredbe izhaja tudi, da dovoljenja, izdana pred uveljavitvijo Uredbe v skladu s "Pravilnikom o ravnanju z gradbenimi odpadki (Uradni list RS, št. 3/03, 50/04, 62/04 in 41/04 - ZVO-1)" za zbiranje gradbenih odpadkov, ostanejo v veljavi do izteka njihove veljavnosti, imetnike teh dovoljenj pa ministrstvo (pristojno za varstvo okolja) po uradni dolžnosti vpiše v evidenco zbiralcev odpadkov. Evidenci, vodeni na podlagi Uredbe oziroma Pravilnika, sta torej sicer formalno ločeni, vendar pa sta sistematično, zgodovinsko in namensko povezani na podlagi 19. člena Uredbe. Dovoljenja za zbiranje gradbenih odpadkov, izdana pred uveljavitvijo Uredbe, namreč ostanejo v veljavi do izteka njihove veljavnosti, imetnike teh dovoljenj pa ministrstvo (pristojno za varstvo okolja) po uradni dolžnosti vpiše v evidenco zbiralcev odpadkov. Deponija, kot je navedena v izjavi o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, z dne 14. 02. 2011, ima, kakor je bilo to ugotovljeno že doslej in je razvidno iz seznama zbiralcev gradbenih odpadkov Ministrstva za okolje in prostor (sedaj Ministrstva za kmetijstvo in okolje), pod rubriko "Veljavnost do" vpisan podatek "za nedoločen čas".

Ker Uredba določa obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih (zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta), pojem "zbiralec odpadkov" pa je v razpisni dokumentaciji uporabljen v navezavi na vsebino Uredbe, je v kontekstu, v katerem je v razpisni dokumentaciji zapisan, tudi jasno razumeti, da je pod pojmom "zbiralec odpadkov", kot izhaja iz točke 4 Obrazca 5.18, razumljen pojem "zbiralec gradbenih odpadkov", kot ga normira Uredba. V tem smislu je torej pritrditi tudi izbranemu ponudniku, ki v izjasnitvi o zahtevkih za revizijo (drugi odstavek 6. točke na šesti strani) navaja, da "je naročnik sicer uporabil pojem "zbiralec odpadkov", vendar ta niti ne more biti dvoumen, saj je iz nadaljevanja njegove zahteve ("skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih") jasno, da gre za zbiralca gradbenih odpadkov".

Državna revizijska komisija prav tako v svojem sklepu številka 018-257/2011-15, z dne 06. 10. 2011 (v nadaljnjem besedilu: sklep številka 018-257/2011-15), ni izhajala iz jezikovne (besedne) razlage Uredbe, kot to v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, pač pa je izhajala (v mejah določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila) iz sistematične in namenske razlage Uredbe. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji jasno zahteval, da ponudnik priloži pisno izjavo o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, potrjeno s strani zbiralca odpadkov, imenovanega s strani pristojnega ministrstva (ne pa izjave, potrjene s strani predelovalca odpadkov), Uredba pa na več mestih loči med zbiralcem gradbenih odpadkov in izvajalcem obdelave gradbenih odpadkov (obdelava gradbenih odpadkov so postopki predelave ali odstranjevanja gradbenih odpadkov - 5. točka 2. člena Uredbe). Obveznosti zbiralca gradbenih odpadkov oziroma obveznosti izvajalca obdelave gradbenih odpadkov so tako v Uredbi ločene tudi po medsebojnih poglavjih (poglavji IV in V). Če bi torej Državna revizijska komisija v konkretnem primeru določbe Uredbe aplicirala na določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila drugače, kot jih je, bi jih aplicirala v nasprotju z naročnikovo razpisno dokumentacijo. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji, kot je bilo to zapisano že doslej, jasno zahteval, da ponudnik priloži pisno izjavo o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, potrjeno s strani zbiralca odpadkov (ne pa izjave, potrjene s strani izvajalca obdelave gradbenih odpadkov oziroma predelovalca odpadkov). Dejstvo, da zbiralec (gradbenih) odpadkov in predelovalec (gradbenih) odpadkov predstavljata dva različna statusa oseb, izhaja tudi iz spletne strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje (http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/podatki/), iz katere je razvidno, da omenjeni organ vodi ločen seznam "Predelovalci odpadkov" in ločen seznam "Zbiralci odpadkov" ("Zbiralci gradbenih odpadkov").

Upoštevaje navedeno dosedanjih zaključkov ne spreminja niti dokument Ministrstva za okolje in prostor, številka 35405-123/2011, z dne 11. 11. 2011, ki ga vlagatelj v dokaz svojih navedb prilaga zahtevku za revizijo. Iz vsebine omenjenega dokumenta namreč ne izhaja, da bi bil pripravljen ob upoštevanju vsebine naročnikove razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila, zlasti še vsebine točke 4 Obrazca 5.18, v kateri je naročnik od ponudnikov (jasno) zahteval, da priložijo pisno izjavo o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, potrjeno s strani zbiralca odpadkov. Omenjeni dokument Ministrstva za okolje in prostor prav tako ne enači pojma zbiralca odpadkov in predelovalca odpadkov, kot to v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, pač pa, kot to v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 3) smiselno upravičeno izpostavlja naročnik, iz omenjenega dokumenta Ministrstva za okolje in prostor izhaja, da "zbiralec in predelovalec ne pomeni eno in isto". Dokument Ministrstva za okolje in prostor potrjuje, da sta zbiralec odpadkov in predelovalec odpadkov dva različna statusa oseb, iz njega pa izhaja tudi, da zbiralec odpadkov ne pomeni enako kot predelovalec odpadkov.

Glede na vse doslej navedeno vlagatelj ni uspel izkazati oziroma dokazati, da v konkretnem primeru v ponudbi izbranega ponudnika nominirani zbiralec gradbenih odpadkov "ni uvrščen na ustrezni seznam", da deponija "nima ustreznega statusa", niti ni uspel izkazati oziroma dokazati, da izbrani ponudnik ni zadostil naročnikovemu pogoju razpisne dokumentacije (Obrazec 5.18, točka 4).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi postopka oddaje zadevnega javnega naročila predložil pisno izjavo o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, potrjeno s strani zbiralca odpadkov (to je izjavo o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, z dne 14. 02. 2011), vlagatelj pa izjave o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, potrjene s strani zbiralca odpadkov, v svoji ponudbi ni predložil niti tega ne zatrjuje. V posledici navedenega naročnik torej v konkretnem primeru s tem, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika v izpostavljenem delu popolna, vlagateljeva ponudba pa v izpostavljenem delu ni popolna, ni kršil določb lastne razpisne dokumentacije in določb ZJN-2 (tako tudi ne temeljnega načela enakopravne obravnave ponudnikov), prav tako pa je vlagateljevo ponudbo (v navezavi na Obrazec 5.18, točko 4) presojal enako strogo kot je presojal ponudbo izbranega ponudnika. Kakor to v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 3) smiselno upravičeno izpostavlja naročnik, je namreč vlagatelj v svoji ponudbi "predložil Izjavo-Pismo o nameri družbe P. d.d., ki je na seznamu pristojnega ministrstva predelovalcev gradbenih odpadkov in ne zbiralcev gradbenih odpadkov". Če je vlagatelj ocenil, da vsebina Obrazca 5.18 v izpostavljenem delu morebiti ni skladna z določbami ZJN-2, bi moral zahtevek za revizijo vložiti ob upoštevanju takrat veljavnega Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, s spremembami), zlasti še drugega oziroma šestega odstavka 12. člena. Naročnik je namreč tisti, ki je oblikoval določbe razpisne dokumentacije in jih zapisal na način, ki kar najbolj ustreza predmetu javnega naročila, Državna revizijska komisija pa je že v več svojih odločitvah zapisala, da po poteku roka za prejem ponudb vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, temveč lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

V preostalem delu obrazložitve zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil določbe ZJN-2, saj ponudbe izbranega ponudnika iz razloga, ker je ta nepopolna tudi v nekaterih drugih delih, ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Tako naj bi obstajal "veliki dvom" v to, ali je del ponudbene dokumentacije (glede vprašanja, ali so ("na izjavi za deponijo") podane ustrezne cene na enoto odpadnega materiala) popoln, oziroma naj bi bilo "zelo verjetno", da ima ponudba izbranega ponudnika v tem delu napako. Po zatrjevanju vlagatelja naj bi bil v ponudbi izbranega ponudnika nadalje neustrezen obrazec ponudbe, ponudba izbranega ponudnika naj ne bi izpolnjevala tehničnih zahtev razpisne dokumentacije, v izbrani ponudbi naj bi bile neustrezne reference izbranega ponudnika, prav tako pa naj bi iz izbrane ponudbe ne izhajalo izpolnjevanje kadrovskih pogojev.

Glede dela zahtevka za revizijo, izpostavljenega v prejšnjem odstavku, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v njem ne zatrjuje enakih ali vsaj istovrstnih kršitev v ponudbi izbranega ponudnika. Vlagatelj v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika v omenjenem delu zahtevka za revizijo dejansko zatrjuje nujnost enake končne posledice (to je ugotovitev nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika in njeno izločitev iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila), kar pa, ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov in dosedanje ustaljene prakse Državne revizijske komisije, ne zadostuje za meritorno obravnavo zatrjevanih kršitev v tem delu zahtevka za revizijo. Ker je Državna revizijska komisija že doslej ugotovila, da naročnik ni kršil določb ZJN-2 niti določb lastne razpisne dokumentacije, ko je ponudbo vlagatelja kot nepopolno izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, vlagateljeva ponudba tudi v primeru, če bi bila na podlagi obravnave zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu takšna končna posledica dosežena, zaradi njene izločitve ne bi mogla več konkurirati v konkretnem postopku izbora najugodnejše ponudbe za oddajo tega javnega naročila, kar pomeni, da zadevno javno naročilo vlagatelju v tem postopku ne bi moglo biti oddano.

Ker vlagatelj tako ne izkazuje, da mu je ali da bi mu lahko v zvezi z (v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo) zatrjevano neenakopravno obravnavo ponudnikov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila nastala škoda, mu pravnega interesa za meritorno presojo zahtevka za revizijo v tem delu ni mogoče priznati.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da se mu povrnejo stroški postopka, kot so navedeni v priloženem stroškovniku (ter morebitno dodatno nastali stroški v postopku odločanja o vlagateljevem zahtevku za revizijo), v pritožbi (o kateri je Državna revizijska komisija odločila s svojim sklepom številka 018-449/2011-9, z dne 18. 01. 2012) pa je predlagal, da se mu povrnejo vsi stroški pritožbenega postopka, kakor so bili navedeni v priloženem stroškovniku.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev priglašenih stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 05. 03. 2012


Predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 5, 1000 Ljubljana (dva izvoda izvirnika sklepa)
- Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Taborska cesta 13, 1290 Grosuplje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije

Natisni stran