018-022/2012 Univerzitetni klinični center Maribor
Številka: 018-22/2012-6Datum sprejema: 7. 2. 2012
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Fotokopiranje", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Birostroj Computers, d.d., Mladinska ulica 3, Maribor, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Andrej štiglic iz Maribora (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 7. 2. 2012
odločila:
1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Fotokopiranje" po odprtem postopku, z namenom sklenitve okvirnega sporazuma. Obvestilo o naročilo je bilo 24. 10. 2011 objavljeno na Portalu javnih naročil, pod št. JN12134/2011, in 29. 10. 2011 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2011/S 209-340542.
Naročnik je 19. 12. 2011 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je sprejel odločitev, da predmetno javno naročilo odda ponudniku BIRO MEDIA d.o.o., Kosminova ulica, 15, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je z vlogo z dne 29. 12. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim izpodbija naročnikovo odločitev o oddaji naročila zaradi nepopolne in neresnične ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da bi moral izbrani ponudnik v ponudbi navesti podizvajalca, ki mu bo dobavil blago oziroma izvedel predmetno storitev, saj izbrani ponudnik glede na to, da nima lastnih prihodkov in zaposlenega kadra, ne more jamčiti zagotavljanja vseh razpisanih storitev. Obrazec BON-2, ki ga je izbrani ponudnik priložil ponudbi, je po mnenju vlagatelja brezpredmeten, saj glede na to, da izbrani ponudnik v letu 2011 ni imel poslovnih dogodkov, ne more izkazovati neporavnane obveznosti iz naslova davčnega dolga in ostalih kategorij, ki jih zahteva vsebina obrazca. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik le formalno registrirano podjetje, ki ne opravlja nobene dejavnosti, zaradi česar ni sposobno opravljati razpisanih storitev. Vlagatelj še opozarja, da bančna garancija za resnost ponudbe, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ne vsebuje bančnega žiga, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji, in zato ni popolna, ter da bi moral naročnik v primerjavi z preteklim razpisom postaviti vsaj enake ali strožje pogoje za izbiro ponudnika.
Vlagatelj je istega dne vložil tudi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, ki mu Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-12/2012-2, sprejetim dne 11. 1. 2012, ni ugodila.
Naročnik je 12. 1. 2012 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik vlagatelju odgovarja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da mora ponudnik ob oddaji ponudbe razpolagati s tehnično opremo za izvedbo javnega naročila, da mora imeti prihodek v določeni višini, da mora zagotavljati pri njem zaposlen kader, ali da je moral v preteklosti opravljati storitev v obsegu, ki je primerljiv z razpisanim javnim naročilom, zato teh dejstev ni upošteval pri analizi in ocenjevanju ponudb. Naročnik še dodaja, da na podlagi obrazca BON-2 ni ugotavljal, ali je imel ponudnik poravnane davčne obveznosti. Naročnik se je na podlagi preteklih izkušenj odločil, da lahko razpisano storitev opravlja katerikoli strokovno usposobljen ponudnik, ne glede na število zaposlenih ali višino letnega prihodka. Naročnik ugotavlja, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, saj izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Glede bančne garancije za resnost ponudbe naročnik navaja, da je odgovornost za pomanjkljivost žiga na bančni garanciji na strani banke in ne na strani ponudnika, naročnik pa jo je štel za nebistveno pomanjkljivost ponudbe, naročnik pa je kljub temu verodostojnost izdane bančne garancije preveril pri banki, ki je potrdila, da je dokument verodostojen tudi brez žiga. Naročnik navedbe o postavitvi strožjih pogojev v razpisni dokumentaciji zavrača kot prepozne.
Naročnik je 17. 1. 2012 vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku, odstopil Državni revizijski komisiji v obravnavo. Dodatno dokumentacijo je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil 1. 2. 2012.
Vlagatelj se je v vlogi z dne 19. 1. 2012 opredelil do navedb naročnika, jih v celoti zavrnil ter spet izpostavil očitke, ki jih je navedel že v zahtevku za revizijo, naročnik pa se je v vlogi dne 23. 1. 2012 do njih ponovno opredelil in ponovil svoje ugotovitve iz sklepa z dne 12. 1. 2012.
Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je na podlagi 4. člena ZPVPJN, ki v drugem odstavku določa: "Za storitve, ki so v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi uvrščene na Seznam storitev B, je pravno varstvo zagotovljeno v delu, ki je urejen z zakonom, ki ureja javno naročanje." preverila, ali gre pri storitvah, ki jih zajema predmet javnega naročila, za prevladujoče storitve iz Seznama storitev B. Pravno varstvo v postopkih naročanja prevladujočih storitev iz Seznama storitev B je namreč glede na citirano določbo ZPVPJN zagotovljeno le v okviru preverjanja kršitev tistih obveznosti, ki jih naročniku v teh postopkih nalaga ZJN-2, te pa so (kot bo razloženo v nadaljevanju) v primeru naročanja (prevladujočih) storitev iz Seznama storitev B omiljene.
Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) v tretjem odstavku 20. člena določa, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A in Seznama storitev B, oddajo v skladu s ZJN-2, če je vrednost storitev iz Seznama storitev A večja od vrednosti storitev iz Seznama storitev B. V drugih primerih se naročila oddajo v skladu z določbami ZJN-2, ki določajo tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila. Navedeno pomeni, da je uporaba določb ZJN-2 (glede na 20. člen ZJN-2) v primeru, ko se oddajajo naročila storitev (pretežno) iz Seznama storitev B, omiljena, saj je naročnik zavezan upoštevati (le) tiste določbe ZJN-2, ki mu nalagajo, da mora predmet naročila opisati z uporabo nediskriminatornih tehničnih specifikacij (37. člen ZJN-2), da mora obvestilo o oddaji javnega naročila poslati Uradnemu glasilu EU oziroma na portal javnih naročil (62. člen ZJN-2), lahko pa tudi objavi prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost (drugi odstavek 63. b člena ZJN-2).
Iz določbe 20. člena ZJN-2 in na njegovi podlagi sprejete Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07; v nadaljevanju: Uredba) izhaja, da je potrebno pojem storitev v postopkih oddaje javnih naročil deliti na dve skupini, in sicer na storitve iz Seznama storitev A in na storitve iz Seznama storitev B.
Navedena delitev je prevzeta iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.3.2004 in je pomembna zato, ker za vsako od navedenih skupin veljajo drugačna pravila javnega naročanja. Medtem ko za storitve iz seznama storitev A veljajo vsa obvezujoča pravila zakona, velja za drugo skupino storitev iz seznama B zgolj omejen del zakonskih določb. Iz 21. člena Direktive 2004/18/ES (Javna naročila storitev s seznama v Prilogi II B) izhaja, da se naročila, katerih predmet so storitve iz seznama v Prilogi II B, oddajo v skladu s členom 23 in členom 35(4) (23. člen se nanaša na tehnične specifikacije, četrti odstavek 35. člena pa na obvestila o izidih postopkov oddaje naročil). Enako velja tudi za mešana naročila, ki vključujejo storitve iz Seznama storitev v Prilogi II A in storitve iz seznama v Prilogi II B, vrednost slednjih pa je večja od vrednosti storitev iz Seznama storitev v Prilogi II B (22. člen Direktive 2004/18/ES).
Nasprotno od storitev iz seznama storitev A predstavljajo storitve iz seznama storitev B skupino tako imenovanih "ne-prioritetnih storitev" s stališča oblikovanja skupnega trga Evropske Unije. Skupna značilnost teh storitev naj bi bila v tem, da je njihovo izvajanje vezano na točno določen geografski prostor, na katerem se naročajo ter je posledično njihovo izvajanje zunaj meja posamezne države članice omejeno in naj bi bile kot takšne nezanimive za ponudnike iz drugih držav članic. Zato so storitve iz seznama v prilogi II B k Direktivi 2004/18/ES in mešana naročila, v katerih storitve iz seznama v prilogi II B vrednostno presegajo storitve iz Seznama storitev v Prilogi II A, v pretežnem delu izvzete iz področja evropske ureditve in posledično prepuščene v urejanje nacionalnim zakonodajam. Vendar pa tudi ZJN-2 teh storitev ni uredil na poseben, nacionalni ureditvi prilagojen način, temveč je le prevzel ureditev, ki izhaja iz direktive. Navedeno pomeni, da so te storitve v določenem delu izvzete ne le iz domene urejanja veljavne javno naročniške direktive, pač pa tudi iz domače zakonodaje s področja javnih naročil.
Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo, v objavo obvestila o predmetnem naročilu na portalu javnih naročil in v Uradnemu listu EU ter v ponudbi izbranega ponudnika in vlagatelja ugotavlja, da gre pri storitvah, ki so predmet obravnavanega javnega naročila, pretežno za storitve iz Seznama storitev B. Tako izhaja iz opisa predmeta javnega naročila, kot ga je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji, kot tudi iz ponudb izbranega ponudnika in vlagatelja, kjer je razvidno, da vrednost storitev fotokopiranja prevladuje. Da gre za prevladujoče storitve iz Seznama storitev B, potrjuje tudi vpogled v točko II. 1. 6 objave obvestila predmetnega javnega naročila, kot je bilo objavljeno na portalu javnih naročilu in v Uradnem listu EU, v kateri je naročnik predmet javnega naročila, v okviru Enotnega besednjaka javnih naročil (CPV), uvrstil v kodo CPV 79521000 - Fotokopirne storitve. Navedena koda CPV se ujema s storitvami, ki so predmet naročila, in se skladno z Uredbo in z Uredbo Komisije (ES) št. 213/2008 z dne 28. novembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) in direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih javnega naročanja, nanaša na storitve iz Seznama storitev B, kategorija 27 (druge storitve).
Seznam storitev A predstavlja "zaprt" spisek oziroma seznam, v katerem so posamezne storitve (točno) določene z referenčnimi številkami Enotnega besednjaka javnih naročil (CPV). Navedeno ravno tako velja za prvih deset kategorij storitev iz Seznama storitev B, zato je (kot je Državna revizijska komisija že podrobno razložila v odločitvi št. 018-058/2008) potrebno v 27. kategorijo Seznama storitev B (druge storitve) uvrstiti vse (ostale) storitve iz CPV, torej tiste, ki niso zajete v nobeni izmed navedenih šestnajstih kategorij storitev iz Seznama storitev A niti v nobeni izmed prvih desetih kategorij storitev iz Seznama storitev B. Fotokopiranje, ki predstavlja pretežni del storitev v predmetnem naročilu, je storitev, uvrščena med "Fotokopirne storitve", označene s CPV kodo 79521000. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ta storitev ni zajeta oziroma je ni mogoče uvrstiti v nobeno izmed šestnajstih kategorij storitev iz Seznama storitev A niti med prvih deset kategorij storitev iz Seznama storitev B, kar posledično pomeni, da sodi v kategorijo 27 - druge storitve Seznama storitev B. Uvrstitve teh storitev med storitve iz Seznama storitev B ne spremeni niti dejstvo, da je naročnik v objavi obvestila o naročilu (napačno) navedel, da oddaja naročilo storitve kategorije 11: Storitve svetovanja na področju vodenja in sorodne storitve), ki je kategorija v seznamu storitev A, saj ta kategorija ne zajema fotokopirnih storitev.
V obravnavanem primeru je tako potrebno ugotoviti, da naročnik oddaja naročilo, katerega predmet zajemajo pretežno storitve iz Seznama storitev B, kar pomeni, da je uporaba ZJN-2 omiljena, saj je naročnik zavezan upoštevati tiste določbe ZJN-2, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije, in pravila za objavo obvestila o oddajo naročila.
V obravnavanem primeru je potrebno ugotoviti, da se kršitve, ki jih je zatrjeval vlagatelj v zahtevku za revizijo, ne nanašajo na kršitve določb, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije (37. člen ZJN-2). Prav tako vlagatelj naročniku ni očital kršitve pravil ZJN-2 glede objave obvestila o oddaji naročila (62. člen ZJN-2). Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval kršitve naročnika, ki se nanašajo na domnevno sporno ugotovitev naročnika o popolnosti ponudbe izbranega ponudnika glede na zahtevane pogoje za izvedbo javnega naročila, te kršitve pa se ne nanašajo na zakonske določbe, ki naročnika, ko v predmetnem postopku oddaja pretežno storitve iz Seznama storitev B, zavezujejo.
Ker je pravno varstvo v postopkih naročanja prevladujočih storitev iz Seznama storitev B, kot je to v konkretnem primeru, zagotovljeno le v okviru preverjanja kršitev tistih obveznosti, ki jih naročniku v teh postopkih nalaga ZJN-2, se Državna revizijska komisija do kršitev obveznosti, ki v konkretnem primeru naročnika ne zavezujejo, ni mogla izreči. Zato je Državna revizijska komisija zaključila, da je potrebno zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrniti.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v revizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, dne 7. 2. 2012
Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Odvetnik Andrej štiglic, Ulica Vita Kraigherja 5/V, Maribor
- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor
- BIRO MEDIA d.o.o., Kosminova ulica, 15, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv (tu)