Na vsebino
EN

018-049/2011 Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Številka: 018-049/2011-2
Datum sprejema: 4. 3. 2011

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po predsednici senata mag. Maji Bilbija in Miriam Ravnikar šurk ter Sonji Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta Trtnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila "Sanacija mostu čez Bistrico pri Muti na glavni cesti G1-1/241 Dravograd-Radlje, v km 12,800" in na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika MAP-TRADE d.o.o., špindlerjeva 2c, Slovenska Bistrica, ki ga zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva 86, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 4.3.2011

odločila:

1. Zahtevek za revizijo, z dne 13.01.2011, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.
3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetni postopek oddaje javnega naročila objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN 10804/2010, z dne 09.11.2010.

Naročnik je dne 21.12.2010 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 43001-35/2010, s katerim je predmetno javno naročilo oddal ponudniku CM CELJE d.d., Lava 42, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je dne 27.12.2010 podal zahtevo za vpogled v prispele ponudbe in zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila.

Naročnik je dne 03.01.2011 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, vlagatelj pa je dne 05.01.2011 vpogledal v prispele ponudbe.

Dne 14.01.2011 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje nepopolnost in nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika in nepopolnost ponudbe ponudnika SGP Pomgrad d.d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota (v nadaljevanju: drugouvrščeni ponudnik) in ponudnika Saning International d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 1, Kranj (v nadaljevanju: tretjeuvrščeni ponudnik), ki so se po merilu najnižje cene uvrstile na mesta pred ponudbo vlagatelja.

Vlagatelj navaja, da iz odločitve o oddaji javnega naročila in dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ni razvidna kvalifikacija ponudbe vlagatelja, niti ponudb drugouvrščenega in tretjeuvrščenega ponudnika, zaradi česar mora vlagatelj sam podati svoje ugotovitve, hkrati pa naročniku očita, da bi moral skladno z 80. členom ZJN-2 pregledati vse ponudbe.

Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje razpisne zahteve po poravnanih vseh zapadlih obveznostih do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, kajti:
- izbrani ponudnik ima dolg do vlagatelja na podlagi Nabavne pogodbe št. 334-00/2008-CMC v postopku javnega naročila "Obnova objektov AC Dramlje-Celje, VA 0107 Ljubečna in VA 0108 Leskovec"
- v navedenem postopku javnega naročila je vlagatelj nastopil kot podizvajalec in na podlagi Nabavne pogodbe št. 334/00/2008-CMC izbrani ponudnik vlagatelju dolguje 980,32 EUR iz naslova zamudnih obresti, kar je razvidno iz izpiska odprtih postavk, z dne 31.12.2010, kar je priloženo k zahtevku za revizijo kot dokazilo
- dolg v višini 980,32 EUR je izbrani ponudnik nedvomno priznal, saj je svojo obveznost plačal s kompenzacijo dokumenta 2009/1859, z dne 12.11.2009, ki ga je vlagatelj priložil k zahtevku za revizijo kot dokazilo.

Po mnenju vlagatelja je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi zaradi neizkazovanja ustreznih referenc. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije, ki se nanaša na reference, in sicer: "Prva referenca družbe DARS d.d., "Obnova nadvoza Tepanje VA 0083 na AC odseku 0038 Slov. Konjice in na priključku Slov. Konjice VA 0082 - dela, ki jih je opravljal - odstranjevanje robnih vencev, odbijanje, sanacija, snežne ograje,â?? Za navedeno je tudi vlagatelj zahtevka oddajal ponudbo, zato mu je znana narava dela na teh objektih. Ta dela pa niso skladna z zahtevo naročnika v njegovi razpisni dokumentacijo. Druga referenca družbe DARS "Izvedba nujnih sanacijskih del na viaduktu škedenj I 60-24 , škedenj II 60-25 in na mostu Grapa 50-41, AC Hoče-Arja vas", v vrednosti 1.556.241,24 EUR - dilatacije, zamenjava tel. diskov, sanacija stebrovâ?? V obeh referencah pa ni nikjer specifičnih del, ki dosegajo skoraj 25% vseh del na predmetnem javnem naročilu "sanacija mostu čez Bistro v muti" in sicer:
- zidarska in kamnoseška dela - čiščenje poškodovanih reg in ponovno zapolnjenje z ekspanzijsko cementno malto, 6.480 ml
- zidanje z ročno obdelanim kamnom iz karbonatnih kamenin, pozidava poškodovanih manjkajočih kamnov
- dobava in vgraditev stebričkov iz štokanega tonalita
- injektiranje-vrtanje vrtin 1.225 kom., injektiranje opornikov s cementno maso, 188.000 l
- zaščitna kamnite konstrukcije s pleskanjem, 2.250 m²
- idr."

Vlagatelj tudi navaja, da je izbrani ponudnik predložil ponudbeno ceno, ki ni skladna z določili veljavne zakonodaje, kajti v tem primeru gre za očitno dampinško prirejeno ceno. Razlika med cenama v ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika ni odraz poštenih konkurenčnih prednosti, temveč gre za ponudbeno ceno, ki je očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence. Hkrati pa vlagatelj naročniku tudi očita neenakopravno in diskriminatorno obravnavo njegove ponudbe, saj na podlagi 49. člena ZJN-2 izbranega ponudnika ni pozval na pojasnilo neobičajno nizke cene.

Vlagatelj oporeka tudi popolnosti in pravilnosti ponudbe drugouvrščenega ponudnika, ker predložene reference "AC Beltinci-Lendava od 0+000 km 17+200", "AC Lendava-Pince z odsekom Dolga vas od 4+480 km do km 13+679 sklop A", "AC Sp. Senarska-Cogentinci km 15+000 do 24+490 km" in referenca "Sanacija mostu čez Muro v Gornji Radgoni" prestavljajo novogradnjo in zato ne ustrezajo naročnikovi zahtevi po predložitvi reference najmanj enega istovrstnega in 70 % toliko vrednega posla, kot ga ponudnik povzema v ponudbi. Tudi reference "Sanacija in zaščita pred plazom ob plinovodu M1", "Vodnog-ureditve za potrebe izven nivojskega križanja z železnico", "III etapa A in B faza izven nivojskega križanja v Murski Soboti", "študentska brv v Mariboru", "Nadomestni objekt preko Puconskega potoka 2005-2007" ne vsebujejo nobenih podobnih oz. istovrstnih del, kot je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, zato bi moral naročnik reference drugouvrščenega ponudnika označiti kot neustrezne in nesprejemljive.

Tudi ponudba tretjeuvrščenega ponudnika je po navedbi vlagatelja nepopolna, saj "gre v primeru reference podjetja Predence d.o.o. za injektiranje pri čemer pa dela, ki so zajeta v referenci niso take vrste del, kot jih ponudnik prevzema v tem javnem naročilu". Referenca Predence d.o.o. naj bi bila neustrezna tudi iz razloga, ker naj bi matična družba potrdila referenco, kar je po mnenju vlagatelja sporno, zato bi moral naročnik tako referenco ponudnika označiti kot nesprejemljivo. Vlagatelj kot dokaze prilaga izpisek AJPES za družbi Neo dom d.o.o. in Predence d.o.o. Tudi referenca "Rekonstrukcija mostu čez Savo v krajah" naj ne bi ustrezala razpisni zahtevi, saj ne zajema specifičnih del, ki dosegajo skoraj 25 % vseh del na predmetnem javnem naročilu.

Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 21.12.2010, in priglaša povračilo revizijskih stroškov.

Naročnik je dne 04.02.2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik uvodoma ugotavlja, da je glede na določilo 80. člena ZJN-2 dolžan preveriti samo popolnost ponudbe ponudnika, ki je po merilu najnižje cene najugodnejša ponudba. Iz tega razloga naročnik ni preverjal popolnosti ostalih ponudb in posledično presojal revizijske navedbe v zvezi z očitano nepopolnostjo ponudb drugouvrščenega in tretjeuvrščenega ponudnika, ker presoja teh navedb ne bi imela več nikakršnega vpliva na položaj vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila.

Naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik podpisal izjavo o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev, v kateri med drugim tudi izjavlja, da ima plačane vse zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Naročnik navaja, da v kolikor domnevni dolg predstavlja višino zamudnih obresti, to pomeni, da je nastala osnovna obveznosti, ki je zapadla v plačilo ter da je bila tudi plačana, čeprav z zamudo. Naročnik se je opredelil do predložene Nabavne pogodbe št. 334-0/2008-CMC, ki v 14. členu določa, da pripadajo dobavitelju (vlagatelju) zakonite zamudne obresti, v kolikor kupec (izbrani ponudnik) ne poravna obveznosti po potrjenem računu. Naročnik ugotavlja, da vlagatelj ne zatrjuje in z ničemer ne izkaže, da obveznosti po posameznih postavkah ne bi bile plačane in mu iz tega naslova pripadajo zamudne obresti. Izpis odprtih postavk in potrdilo o kompenzaciji, ki ju vlagatelj prilaga, se niti datumsko niti vrednostno ne ujemata. Prav tako pa iz njih ne izhaja, da se nanašata na omenjeno nabavno pogodbo. Potrjena kompenzacija datira v leto 2009, izpis odprtih postavk pa je iz leta 2010, zato ni mogoče sklepati, da je izbrani ponudnik s tem priznal dolg, ki mu ga z izpisom odprtih postavk iz leta 2010 nalaga vlagatelj. Naročnik se je v popisu del opredelil, katera dela morajo biti opravljena v zvezi z izvedbo javnega naročila in navedel pripravljalna dela, zemeljska dela, voziščne konstrukcije, odvodnjavanje, gradbena in obrtniška dela, oprema cest, tuje storitve in razno. V razpisni dokumentaciji je naročnik zapisal, da istovrsten posel praviloma predstavljajo sklopi del iz rekapitulacije popisa del in je po pregledu izbrane ponudbe ugotovil, da se referenčna dela po vsebini in količini ujemajo s sklopi del, ki jih je ponudnik prevzel v ponudbi. V zvezi z domnevno dumpinško ceno izbranega ponudnika naročnik pojasnjuje, da mu določilo 49. člena ZJN-2 sicer omogoča, da zavrne ponudbo zaradi neobičajno nizke ponudbe oziroma, kadar v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve. Naročnik v konkretnem primeru ni utemeljeno dvomil v možnost izvedbe javnega naročila, saj je pred začetkom postopka opravil podrobno analizo izvedbe nameravanega javnega naročila ter ocenil vrednost naročila na podlagi popisa del, ogleda lokacije, projektantskega predračuna, dokumenta identifikacije investicijskega projekta ter vrednosti podobnih investicij v preteklih letih. Višina ocenjene vrednosti je bila skupaj z DDV 493.917,00 EUR, ponudbena cena izbranega ponudnika pa znaša 447.370,25 EUR z DDV, zato ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče šteti kot neobičajno nizko ponudbo. Do navedb, ki se nanašajo na popolnost ponudbe drugouvrščenega in tretjeuvrščenega ponudnika, se naročnik ni opredeljeval, saj vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z zakonom, ko je kot najugodnejšo ponudbo izbral ponudbo izbranega ponudnika in vlagatelju zaradi naročnikovega ravnanja ne bi mogla nastati kakršnakoli škoda.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 14.2.2011, nadaljeval postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo. Vlogi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo je vlagatelj priložil dokument "Strokovno mnenje", ki ga je izdala družba Revidicom Revizijska družba d.o.o., Grizoldova ulica 5, Maribor, iz katerega naj bi jasno izhajalo, da so naročnikova pravna tolmačenja glede akcesornih obveznosti napačna in prilagojena temu, da bi se v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbralo ponudbo izbranega ponudnika, ki nima poravnanih zapadlih obveznosti.

Naročnik je po prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, z dopisom, z dne 18.02.2011, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z določilom 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je izbrani ponudnik dne 01.02.2011 odgovoril na vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo in pojasnil, da je Okrajno sodišče v Ljubljani, na podlagi predloga vlagatelja dne 14.01.2011, izdalo sklep o izvršbi VL 2927/2011. Izbrani ponudnik je zoper izdani sklep o izvršbi vložil ugovor, z dne 28.01.2011. Izbrani ponudnik je v odgovoru priložil listine, in sicer Sklep o izvršbi VL 2972/2011, z dne 14.01.2011, ugovor dolžnika zoper Sklep o izvršbi VL 2972/2011 z dne 28.01.2011, potrjen izpis odprtih postavk na dan 30.11.2009, kompenzacijo št. 000468, z dne 12.11.2009, v višini 408,01 EUR in kartico partnerja MAP-TRADE d.o.o., z dne 19.01.2011.

Državna revizijska komisija je sprva preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je naročnik s tem, ker je ocenil zgolj ponudbo izbranega ponudnika ravnal v nasprotju z 80. členom ZJN-2. Vlagatelj namreč zatrjuje, da iz odločitve o oddaji javnega naročila in dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ni razvidna kvalifikacija njegove ponudbe in ponudbe drugouvrščenega in tretjeuvrščenega ponudnika ter, da mora vlagatelj sam podajati svoje ugotovitve glede ponudbe drugouvrščenega in tretjeuvrščenega ponudnika, zato je omejen pri celovitem pravnem varstvu.

Skladno z veljavnim določilom drugega odstavka 41. člena ZJN-2, ki se je spremenil na podlagi novele ZJN-2B (Uradni list RS, št. 19/2010), ki je pričela veljati dne 11.4.2010, naročnik v odprtem postopku, postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi in postopku oddaje naročila male vrednosti naročnik odda javno naročilo potem, ko:
a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila,
b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna.
Navedeno določilo naročnika zavezuje, da pravočasno prispele ponudbe razvrsti glede na postavljeno merilo in preveri (le) popolnost tiste ponudbe, ki je po postavljenem merilu najugodnejša ponudba. V kolikor naročnik ugotovi, da po merilu najugodnejša ponudba ni popolna, preveri popolnost druge naslednje ponudbe glede na merilo. Določilo 41. člena ZJN-2 naročniku torej nalaga, da preveri popolnost ponudbe, ki je po merilu najugodnejša ponudba, pri čemer pa določba naročnika ne omejuje pri njegovi odločitvi, da v fazi (prvega) preverjanja in ocenjevanja ponudb preveri tudi popolnost ostalih pravočasnih ponudb.
Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik predmetno javno naročilo oddal po odprtem postopku in je kot merilo v razpisni dokumentaciji določil merilo najnižje ponudbene cene. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 07.12.2010, je razvidno, da je najnižjo ponudbeno ceno podal izbrani ponudnik. Naročnik je sledil zakonski zavezi iz 41. člena ZJN-2 in preveril ter ugotovil popolnost najugodnejše ponudbe, to je ponudbe izbranega ponudnika. Iz določila 79. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik odločitev o oddaji javnega naročila obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge za svojo odločitev. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila, z dne 21.12.2010 zapisal: "izbrana je ponudba, ki je po merilih iz razpisne dokumentacije najugodnejša in popolna. Prednost izbrane ponudbe je najnižja ponudbena cena. Razlog za zavrnitev ostalih ponudb je višja ponudbena cena od izbrane ali nepopolnost ponudbe.". Na podlagi vlagateljeve zahteve za dodatno obrazložitev je naročnik dne 03.01.2011 izdal dodatno obrazložitev, v kateri je zapisal:
" 1. Razlog za zavrnitev vaše ponudbe
Razlog za zavrnitev vaše ponudbe je višja ponudbena cena od ponudbene cene izbranega ponudnika. Ponudbene cene vseh ponudnikov so razvidne iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, katerega ste prejeli.
2. Prednosti izbrane ponudbe
Izbrana ponudba v celoti izpolnjuje zahteve in pogoje razpisen dokumentacije ter je po merilih za ocenjevanje ponudb najugodnejša.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v celoti sledil zakonskim zahtevam in je preveril le tisto ponudbo, katero je skladno z ZJN-2 dolžan preveriti, t.j. ponudbo, ki je po merilu najugodnejša ponudba. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je pri izdaji odločitve o oddaji javnega naročila in dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila naročnik sledil določilu 79. člena ZJN-2. Določilo 80. člena ZJN-2, na katerega se v zahtevku za revizijo sklicuje vlagatelj, določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik presojal popolnost ponudbe izbranega ponudnika in se v okviru ocenjevanja ponudb ni opredeljeval do popolnosti ostalih pravočasnih ponudb, saj mu ZJN-2 tega ne nalaga. Odločitev naročnika, da preveri (le) popolnost ponudbe, ki se je po merilu najnižje ponudbene cene uvrstila na najvišje mesto, je skladna za določili ZJN-2, zato Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagateljevi navedbi ni mogoče priznati utemeljenosti.

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da odločitev naročnika (zgolj) o presoji popolnosti ponudbe z najnižjo ponudbeno ceno ni v nasprotju z določili ZJN-2, vlagatelj zaradi naročnikovega ravnanja ni (in ne more biti) omejen pri uveljavljanju celovitega pravnega varstva. Državna revizijska komisija še dodaja, da se lahko skladno z določilom 12. člena ZRPJN zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ZRPJN ne določata drugače. Skladno z ZRPJN ima ponudnik možnost, da vloži zahtevek za revizijo zoper vsako ravnanje naročnika, torej tudi zoper vsako (morebitno) novo naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila (seveda ob predhodnem izpolnjevanju procesnih predpostavk).

Nadalje je Državna revizijska komisije presojala utemeljenost vlagateljeve navedbe, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti, saj izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahteve po poravnanih zapadlih obveznostih do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.

Naročnik je v točki 3.1.2. Ekonomsko-finančna sposobnost zahteval:
"Gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi ima plačane vse zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.
dokazilo: Izjava o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev, skladna s predlogo.
opomba: Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva poročilo pooblaščenega revizorja, izpisek stanja odprtih obveznosti do dobaviteljev na dan oddaje ponudbe, potrdilo poslovne banke ali drugo enakovredno dokazilo, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja.".

V izjavi o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev je med drugim zapisano, da ponudnik pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavlja:
"3. Plačane imamo vse zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.
Na podlagi poziva bomo naročniku v določenem roku predložili zahtevano dokazilo (poročilo pooblaščenega revizorja, izpisek stanja odprtih obveznosti do dobaviteljev na dan oddaje ponudbe, potrdilo ponudnikove poslovne banke ali drugo enakovredno dokazilo) o izpolnjevanju pogojev.".

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izjava ožigosana in podpisana s strani pooblaščene osebe izbranega ponudnika.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ima izbrani ponudnik do vlagatelja neporavnane zapadle obveznosti iz predhodnega postopka javnega naročanja. Vlagatelj navaja, da je kot podizvajalec za izbranega ponudnika, na podlagi Nabavne pogodbe št. 334-00/2008-CMC v postopku javnega naročila "Obnova objektov AC Dramlje-Celje, VA 0107 Ljubečna in VA 0108 Leskovec", izvajal dela. Iz tega naslova izbrani ponudnik vlagatelju dolguje zamudne obresti v znesku 980,32 EUR. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik dolg priznal s tem, ko je svojo obveznost delno plačal s kompenzacijo. Vlagatelj je kot dokazilo tem navedbam predložil Nabavno pogodbo št. 334-00/2008-CMC z dne 9.12.2008, izpisek odprtih postavk z dne 31.12.2010 in kompenzacijo št. 000468, z dne 12.11.2009, v vlogi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo pa tudi dokument "Strokovno mnenje", ki ga je izdala družba Revidicom Revizijska družba d.o.o., Grizoldova ul. 5, Maribor (dokument brez številke in datuma).

Naročnik navaja, da vlagatelj z ničemer ne izkaže, da obveznosti po posameznih situacijah ne bi bile plačane in bi torej vlagatelju iz tega naslova pripadale zamudne obresti. Izpis odprtih postavk in potrdilo o kompenzaciji, na katere se sklicuje vlagatelj, naročnika ne prepričata, ker iz njiju ni razvidno, da se navezujeta na pogodbo ter se tudi datumsko in vrednostno ne ujemata.

Državna revizijska komisija se je opredelila do predloženih dokazil vlagatelja, ki naj bi dokazovala neporavnano zapadlo obveznost izbranega ponudnika do vlagatelja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj Nabavna pogodba št. 334-00/2008-CMC, sklenjena med izbranim ponudnikom in vlagateljem dne 9.12.2008, za izvedbo del za obnovo objektov AC Dramlje-Celje, VA 0107 Ljubečna in VA 0108 Leskovec, ni zadosten dokaz o obstoju neporavnanih zapadlih obveznosti. Iz Nabavne pogodbe št. 334-00/2008-CMC je razviden obseg del, vrednost del, obveznosti strank in način obračunavanja in plačevanja del ter kazni za nespoštovanje pogodbenih določil. Nabavna pogodba sicer lahko predstavlja podlago za morebiten nastop neporavnanih pogodbenih obveznosti, vendar je obstoj neporavnanih zapadlih obveznosti, nastalih na podlagi pogodbe, potrebno dokazati z listinami, ki izkazujejo, da ne gre za dvomljive oziroma sporne terjatve. Vlagatelj je kot dokazilo predložil listino Kompenzacija št. 000468, z dne 12.11.2009, iz katere izhaja, da sta se stranki (vlagatelj in izbrani ponudnik) na podlagi obveznosti (račun št. 6732/1IIPJ 0003076/003, datum zapadlosti 30.10.2009, račun št. 7058/1IIPJ0003240/013, datum zapadlosti 09.11.2009), v skupnem znesku 408,01 EUR, in na podlagi terjatve (račun št. Z0014/09, datum zapadlosti 06.07.2009, v znesku 1.029,62 EUR), poravnali za znesek 408,01 EUR. Listin, na podlagi katerih je bila izvedena kompenzacija, vlagatelj ni predložil, zato Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti povezanosti izvedene kompenzacije s sklenjeno Nabavno pogodbo št. 334-00/2008-CMC.

Vlagatelj je predložil tudi listino - Izpis odprtih postavk na dan 31.12.2010, z dne 05.01.2011 (konto 150100 - kratkoročne terjatve za obresti - zamudne), iz katere izhaja še odprta terjatev v višini 980,32 EUR, nastala na podlagi dokumenta št. Z0014/09, z dne 13.3.2009 (zapadlost 6.7.2009) in št. Z0044/09 z dne 16.2.2010 (zapadlost 16.2.2010). Državna revizijska komisija ugotavlja, da predloženega izpisa odprtih postavk na dan 31.12.2010 ni podpisal (potrdil) izbrani ponudnik. Kljub temu, da navedeni izpis odprtih postavk vsebuje navedbo "Prosimo, da nam potrjen IOP obrazec v roku 10 dni vrnete na naš naslov, v nasprotnem primeru bomo smatrali, da se z izkazanim stanjem strinjate.", vlagatelj ni predložil dokazila, da je navedeni izpisek odprtih postavk izbrani ponudnik dejansko prejel. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da izpis odprtih postavk na dan 31.12.2010 v ničemer ne dokazuje obstoj neporavnane zapadle obveznosti izbranega ponudnika do vlagatelja iz predhodnih postopkov javnega naročanja.

Ob ugotovljenem Državna revizijska komisija še dodaja, da načeloma tudi podpisan obrazec izpis odprtih postavk ne zadostuje za dokazovanje obstoja neporavnanih zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, v kolikor mu niso predložene verodostojne listine, iz katerih je razviden temelj za nastop izkazanega stanja (pogodba o udeležbi na javnem naročilu, računi idr.).

Vlagatelj je k vlogi za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo priložil dokument "Strokovno mnenje", ki ga je izdala družba Revidicom Revizijska družba d.o.o., Grizoldova ul. 5, Maribor (dokument brez številke in datuma), iz katerega izhaja, da naj bi izbrani ponudnik iz naslova nabavne pogodbe št. 334-00/2008-CMC imel kratkoročni poslovni dolg v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi, med kratkoročne obveznosti pa so uvrščene tudi pogodbene ali zakonske zamudne obresti zaradi nepravočasno plačanih terjatev. Državna revizijska komisija vlagateljevega novega dokazila, priloženega vlogi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, pri presoji predmetnega spora ni upoštevala. Namreč, skladno z določbo 1. odstavka 286. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo v reviziji postopkov oddaje javnih naročil, izhaja, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Stranke lahko na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Dejstva in dokazi, ki so navedeni v nasprotju s temi določbami ZPP, se ne upoštevajo. Glede na to, da se vsebina strokovnega mnenja nanaša na dejstva, ki so bila vlagatelju znana že ob vložitvi zahtevka za revizijo, iz "Strokovnega mnenja" družbe Revidicom Revizijska družba d.o.o. pa ni razviden datum izdaje tega mnenja, je po oceni Državne revizijske komisije vlagatelj za dejstva in dokaze, ki jih navaja v vlogi za nadaljevanje postopka, vedel že pred vložitvijo zahtevka za revizijo, zato jih Državna revizijska komisija pri presoji predmetnega spora ni upoštevala. Ne glede na zapisano Državna revizijska komisija še ocenjuje, da strokovnega mnenja družbe Revidicom Revizijska družba d.o.o. ne bi bilo mogoče upoštevati, četudi bi bilo priloženo kot dokazilo k zahtevku za revizijo, saj iz njega ni razvidno najmanj naslednje: vprašanje naročnika, za katerega je želel pridobiti mnenje, listine, ki so bile podlaga za pripravo mnenja (v strokovnem mnenju se pooblaščeni revizor sklicuje samo na nabavno pogodbo št. 334-00/2008-CMC), znesek in vrsta kratkoročnega poslovnega dolga, ki ga je revizor prepoznal kot obveznost v predhodnih postopkih javnega naročanja. Prav tako je strokovno mnenje brez številke in datuma, tako da ni mogoče ugotoviti časa njegovega nastanka.

Iz spisovne dokumentacije, natančneje iz odgovora izbranega ponudnika, z dne 1.2.2011, izhaja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani dne 14.1.2011 izdalo sklep o izvršbi VL 2972/2011 zoper dolžnika (izbranega ponudnika) zaradi izterjave 980,32 EUR. Zoper sklep o izvršbi je izbrani ponudnik dne 28.01.2011 vložil ugovor, o katerem sodišče še ni odločilo.

Državna revizijska komisija se lahko pri presoji vprašanja, ali obstajajo neplačane zapadle obveznosti, omeji le na ugotavljanje obstoja terjatve, obstoja zapadlosti in njene morebitne spornosti. Ne more pa se pri tem spuščati v vsebino obligacijsko-pravnega razmerja med upnikom in dolžnikom ter pri tem ugotavljati, kaj so določale posamezne pogodbene klavzule oz. ali je bilo ravnanje pogodbenih strank v konkretnem obligacijskem razmerju skladno s pogodbenimi določili. Za tovrstno presojo oz. razreševanje sporov je namreč pristojno sodišče, medtem ko lahko Državna revizijska komisija v skladu s svojo pristojnostjo ugotavlja le obstoj spora, saj v tem primeru ne moremo govoriti o neplačanih zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, ki bi lahko predstavljale podlago za izločitev ponudnika. Ker je bil zoper sklep o izvršbi, z dne 14.1.2011, zaradi sporne terjatve v višini 980,32 EUR vložen ugovor, o katerem pristojno sodišče še ni odločilo, Državna revizijska komisija, na podlagi vseh priloženih dokazil, kot izhajajo iz spisovne dokumentacije, zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je na datum oddaje ponudb obstajala neporavnana zapadla obveznost izbranega ponudnika v predhodnih postopkih javnega naročanja, ki ne bi bila dvomljiva oziroma sporna, zato Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam ni mogla slediti.

Upoštevajoč vse navedeno Državna revizijska komisija v okviru obravnavane revizijske navedbe zaključuje, da naročniku s tem, ko je ocenil, da izbrani ponudnik izkazuje ekonomsko-finančno sposobnost, ni mogoče očitati kršitve ZJN-2, zato revizijsko navedbo zavrača kot neutemeljeno.

Nadalje je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je izbrani ponudnik predložil neustrezni referenci, zaradi česar ne izpolnjuje zahteve naročnika določene v točki 3.1.5. razpisne dokumentacije.

Iz razpisne dokumentacije, točke 3.1.5. Reference izhaja zahteva naročnika:
"Gospodarski subjekt ki nastopa v ponudbi je v zadnjih petih letih pred objavo tega naročila uspešno izvedel najmanj en istovrsten posel in vsaj 70% toliko vreden posel, kot ga prevzema v ponudbi.
dokazilo: Podatki o referenčnem delu, vsebinsko skladni s predlogo
opombe: Istovrsten posel pomeni tista dela iz specifikacije naročila (praviloma sklopi del iz rekapitulacije popisa del), ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Iz opisa referenčnega dela mora biti razvidno, da gre za istovrstna dela, v primerljivih količinah, kot jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Vrednost posla pomeni vrednost skupaj z DDV.
Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, obračun, potrdilo o izplačilu,â??) o izvedbi navedenega dela oziroma navedbe preveri neposredno pri investitorju oziroma delodajalcu.".

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik predložil dve referenci, in sicer:
- referenco naročnika DARS d.d. & DRSC za izvedbo javnega naročila "Obnova nadvoza Tepanje VA 0083 na AC odseku 0038 Slovenske Konjice in na priključku Slovenske Konjice VA 0082" (v nadaljevanju: referenca Obnova nadvoza Tepanje), v vrednosti 442.160,48 EUR
- referenco naročnika DARS d.d. za izvedbo javnega naročila "Izvedba nujnih sanacijskih del na viaduktu škedenj I 60-24 , škedenj II 60-25 in na mostu Grapa 50-41, AC Hoče-Arja vas", (v nadaljevanju: referenca Izvedba nujnih sanacijskih del na viaduktu škedenj), v vrednosti 1.556.241,24 EUR.

Vlagatelj oporeka predloženi referenci Obnova nadvoza Tepanje, ker dela v okviru izvedbe predmeta reference - odstranjevanje robnih vencev, odbijanje, sanacija, snežne ograje, niso skladna z zahtevo naročnika v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija izpostavlja določilo četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, skladno s katerim mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti kršitve naročnika ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. V ZRPJN so le taksativno naštete obvezne sestavine zahtevka za revizijo, zaradi česar je potrebno zahteve glede vsebine postavke zatrjevanja kršitev, dejstev in dokazovanja le-teh tako, da je mogoče utemeljenost navedb o kršitvah naročnika vsebinsko preveriti, iskati v določbah ZPP, ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporablja v revizijskem postopku. Razpravno načelo, določeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Za izvajanje dokazovanja mora biti izpolnjena primarna komponenta tožbe, to je tožnikova trditev o kršitvi, ki mora biti podana tako, da jo bo (predlagani) dokaz potrdil. Trditveno breme pomeni dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek, dejstva pa mora navesti tako, da se na njihovi podlagi izkaže utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik mora zatrjevati dejstva določno in konkretizirano, predlagani dokazi pa služijo potrditvi (izkazovanju) teh dejstev. Trditveno-dokazno breme je v vzajemni korelaciji, vendar je konkretizirano zatrjevanje dejstev predpogoj, da se dokazovanje sploh izvede. Torej, da stranka v sporu uspe, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala. V predmetnem revizijskem postopku vlagatelj zgolj (pavšalno) navaja, da dela izvedena v okviri izvedbe reference Obnova nadvoza Tepanje (odstranjevanje robnih vencev, odbijanje, sanacija, snežne ograje) niso skladna z zahtevo naročnika v njegovi razpisni dokumentaciji, pri čemer svojih zatrjevanj ne konkretizira jasno in določno. Zgolj zatrjevanje, da našteta dela izvedena v okviru podane reference ne ustrezajo predmetu obravnavanega javnega naročila, pri čemer vlagatelj ne zatrjuje, npr. zakaj navedena dela ne ustrezajo, in ne dokaže zakaj preostala dela izvedena v okviru te reference ne izkazujejo naročnikove zahteve po predložitvi reference, ne zadostuje za presojo utemeljenosti navedbe. Namreč, skladno s citiranimi določili ZPP mora vlagatelj jasno, določno in konkretno zatrjevati dejstva, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti naročnikovo kršitev, v potrditev dejstev pa mora predložiti dokaze. Glede na dejstvo, da ni izpolnjena komponenta trditvenega bremena (torej, da vlagatelj konkretizira in določno navede zakaj navedena dela niso ustrezna in dokaže neobstoj drugih del, ki bi lahko bila ustrezna), niti ne ponuja nikakršnih dokazil, Državna revizijska komisija ocenjuje, da revizijske navedbe ni mogoče presoditi, zato jo posledično zavrača kot neutemeljeno.

Nadalje vlagatelj zatrjuje, da v obeh predloženih referencah "ni nikjer specifičnih del, ki dosegajo skoraj 25% vseh del na predmetnem razpisu in sicer:
- zidarska in kamnoseška dela-čiščenje poškodovanih reg in ponovno zapolnjenje z ekspanzijsko cementno malto, 6.480 ml
- zidanje z ročno obdelanim kamnom iz kabonatnih kamnin, pozidava poškodovanih manjkajočih kamnov
- dobava in vgraditev stebričkov iz štokanega tonalita
- injektiranje-vrtanje vrtin 1.225 kom., injektiranje opornikov s cementno maso, 188.000 l
- zaščitna kamnite konstrukcije s pleskanjem, 2.250 m²
- idr."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 3.1.5. Reference navedel, da istovrsten posel pomeni tista dela iz specifikacije naročila (praviloma sklopi del iz rekapitulacije popisa del), ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni zapisal, da mora biti v referencah zajeto 25 % specifičnih del, pač pa je v okviru predračuna in rekapitulacije izvedbo predmeta javnega naročila razdelil na naslednja dela: geodetska in prehodna dela, zemeljska dela in temeljenje, voziščne konstrukcije, odvodnjavanje, gradbena in obrtniška dela, oprema cest in tuje storitve. Naročnikovo razpisno zahtevo po istovrstnosti posla gre razumeti, da mora gospodarski subjekt predložiti referenco, ki vključuje izvedena dela, ki jih je mogoče umestiti v okvir del za izvedbo predmeta tega javnega naročila. Ni pa mogoče zahteve po istovetnosti posla razumeti kot zahtevo po identičnosti posla, kajti vsaka izvedba gradnje je specifična in prilagojena za točno določen objekt. Vlagatelj namreč zatrjuje, da v referencah ni navedenih specifičnih del, pri čemer navaja odsotnost del, ki so vsebinsko in količinsko določena za izvedbo objekta v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, da mora biti v referencah zajetih 25 % specifičnih del, istovrstnosti posla pa ni mogoče enačiti z identičnostjo posla, je Državna revizijska komisija tudi ob upoštevanju pravila o trditveno-dokaznem bremenu, kot je razvidno iz navedene obrazložitve, zaključila, da vlagatelj ni uspel izkazati neustreznosti predloženih referenc izbranega ponudnika in je obravnavano revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je "izbrani ponudnik predložil ceno, ki ni skladna z določili veljavne zakonodaje, saj je na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da gre za očitno dampinško prirejeno ceno.". Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (sklepih) zapisala, da Državna revizijska komisija na podlagi 1. in 4. člena ZRPJN zagotavlja pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, medtem ko je varstvo pred nelojalno konkurenco zagotovljeno v postopkih in pred organi, ki jih opredeljujeta Zakon o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/1993, z nadaljnjimi spremembami) oziroma Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/2008, z nadaljnjimi spremembami). Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni pristojna za ugotavljanje morebitnih naročnikovih kršitev omenjenih zakonov.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna ponudba, saj "gre za ponudbeno ceno, ki je očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral vlagatelj, v kolikor bi želel dokazati nepravilnost ponudbe v smislu 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 svojo trditev o domnevni nepopolnosti skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu navesti jasno in konkretno ter predložiti dokazila, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti resničnost vlagateljeve navedbe. Ker vlagatelj zgolj pavšalno navaja, da naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nepravilna ponudba, pri čemer svoje trditve ne konkretizira in ne prilaga dokazov, je Državna revizijska komisija na temelju pravila o trditveno-dokaznem bremenu obravnavano revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

Kot slednjo je Državna revizijska komisija obravnavala navedbo vlagatelja, da je naročnik iz razloga, ker izbranega ponudnika ni pozval na pojasnilo neobičajno nizke cene po 49. členu ZJN-2, ponudbo vlagatelja obravnaval neenakopravno in diskriminatorno.

Institut neobičajno nizke ponudbe ureja 49. člen ZJN-2, ki naročniku daje možnost zavrniti ponudbo, za katero oceni, da je neobičajno nizka, oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila. V zvezi z institutom neobičajno nizke ponudbe iz 49. člena ZJN-2 je Državna revizijska komisija že večkrat (glej npr. odločitve v zadevah št. 018-100/2007, 018-005/2008, 018-209/2010, 018-330/2010 itd.) zapisala, da se določilo 49. člena ZJN-2 nanaša (le) na tiste procesne položaje, v katerih želi naročnik ponudbo, ki vsebuje najnižjo ceno, zavrniti. Varstvo takšnih ponudnikov je uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da lahko dokažejo, da njihova ponudba, kljub nizki ceni, (še vedno) zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila. V skladu z ZJN-2 ima naročnik pravico, da takšno ponudbo zavrne, vendar šele potem, ko se je z uporabo postopka, ki je predpisan v 49. členu ZJN-2, na podlagi naknadnih pojasnil prizadetega ponudnika (podrobnih podatkov o elementih ponudbe) prepričal, da je njegov sum o neobičajno nizki ponudbi utemeljen.

Državna revizijska komisija sprejema stališče, da je odločitev o tem, ali bo pričel postopek ugotavljanja neobičajne nizke ponudbe, predmet naročnikove avtonomne presoje. Prav tako je kot naročnikovo avtonomno odločitev šteti tudi presojo, ali je ponudnik, v zvezi s ponudbo katerega se je pri naročniku sicer pojavil dvom glede neobičajno nizke ponudbe, tekom inter partes postopka pojasnjevanja ponudbe ta dvom ovrgel ali ne in tako tudi s tem povezano končno presojo naročnika, ali bo takšno ponudbo zavrnil kot neobičajno nizko ali ne.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz nobenega dela spisovne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila ne izhaja naročnikova odločitev o tem, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka in da jo želi izločiti. Nasprotno - iz spisovne dokumentacije (odločitve o oddaji javnega naročila, dodatne obrazložitve te odločitve) je nedvomno razvidno, da želi naročnik ponudbo izbranega ponudnika sprejeti kot najugodnejšo ponudbo. Ocena o tem, da ponudba izbranega ponudnika ni neobičajno nizka, je naročnikova poslovna odločitev, ki sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje. V okviru revizijske navedbe tako ni mogoče ugotoviti, da je naročnik s tem, ko izbranega ponudnika ni pozval na pojasnilo neobičajno nizke ponudbe po 49. členu ZJN-2, kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, kot to zatrjuje vlagatelj.

Državna revizijska komisija ni presojala zatrjevanih kršitev, ki se nanašajo na domnevno nepopolnost ponudbe drugouvrščenega in tretjeuvrščenega ponudnika, saj naročniku v tem delu (še) ni mogoče očitati kršitev. Kot izhaja iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN, se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. V obravnavanem primeru je naročnik, ob upoštevanju zadnje novele ZJN-2B, v okviru razvrstitve, pregledovanja in ocenjevanja ponudb ponudbe razvrstil glede na merilo in presojal le popolnost ponudbe izbranega ponudnika, za katero je ocenil, da je popolna. Zgolj na tej podlagi je temeljila odločitev naročnika o oddaji naročila, ki jo je vlagatelj izpodbijal v revizijskem postopku. Naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila (še) ni odločal o popolnosti ostalih ponudb, tako tudi ne o popolnosti ponudbe drugouvrščenega in tretjeuvrščenega ponudnika, zato posledično Državna revizijska komisija ne more presojati pravilnosti naročnikovega ravnanja v zvezi z ugotavljanjem popolnosti ponudbe drugouvrščenega in tretjeuvrščenega ponudnika.


V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku v okviru revizijskih navedb ni mogoče očitati ravnanj v nasprotju z določili ZJN-2, zato je skladno z določilom druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke tega izreka.


Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Iz določila četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da "če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločiti kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.





POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 4.3.2011





Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva 86, Ljubljana
- Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana
- CM CELJE d.d., Lava 42, Celje
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran