Na vsebino
EN

018-188/2009 Republika Slovenija, Državni zbor

Številka: 018-188/2009-5
Datum sprejema: 2. 9. 2009

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter predsednice Vesne Cukrov in članice mag. Nataše Jeršič kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo in nadgradnjo tehničnega varovanja objekta Državnega zbora in pomožnih objektov ter zagotavljanje operativnega delovanja celovitega sistema, začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Siemens, d. o. o., Bratislavska cesta 5, Ljubljana, ki ga zastopa odvetniška družba Odvetniki šelih & partnerji, o. p., d. n. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Državni zbor, šubičeva ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 2. 9. 2009 soglasno

odločila:

1. Ugotovi se, da je naročnik s sklepom št. 416-03/09-2 z dne 18. 8. 2009 zahtevku za revizijo ugodil v celoti in razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz "Odločitve o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. 416-03/09-2 z dne 10. 7. 2009.

2. Sporočilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (vlagateljeva vloga z dne 19. 8. 2009) se, razen v stroškovnem delu, zavrže.

3. Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 5.984 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 21. 5. 2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila in 21. 5. 2009 objavil obvestilo o naročilu na portalu javnih naročil, pod št. objave JN4006/2009.

Naročnik je z "Odločitvijo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. 416-03/09-2 z dne 10. 7. 2009 ponudnike obvestil, da kot najugodnejšo ponudbo izmed treh prejetih ponudb izbere ponudbo ponudnika Zarja elektronika, d. o. o., Polčeva pot 1, Kamnik (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 23. 7. 2009, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, podrejeno pa razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, in naročniku očita, da je neupravičeno izločil njegovo ponudbo, saj je ponudbo pripravil v skladu s pravili poštene konkurence, ponudbi izbranega ponudnika in tretjega sodelujočega ponudnika pa sta nepravilni in neprimerni, zaradi česar bi ju moral naročnik skladno z 80. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2) izločiti, ne pa ponudnikoma dajati konkurenčno prednost.

Naročnik je s sklepom št. 416-03/09-2 z dne 29. 7. 2009 zahtevek za revizijo zavrgel. Zoper to odločitev je vlagatelj vložil pritožbo z dne 3. 8. 2009, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-166/2009-5 z dne 10. 8. 2009 ugodila, razveljavila odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo in naročnika napotila na meritorno odločanje o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke.

Naročnik je s sklepom št. 416-03/09-2 z dne 18. 8. 2009 odločil, da zahtevek za revizijo "zavrne v delu, ki se nanaša na naročnikovo odločitev o nepravilnosti vlagateljeve ponudbe", "v preostalem delu pa" zahtevku za revizijo "ugodi tako, da razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, št. 416-03/09-2 z dne 10. 7. 2009". Naročnik je zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik še naprej ugotavlja, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, ker ni sestavljena v skladu s pravili poštene konkurence, "zaradi nepravilnosti" pa bi jo "v vsakem primeru izločil iz postopka pred ocenjevanjem prejetih ponudb". Naročnik nadalje navaja, da je "ponovno pregledal vse ponudbe ter ugotovil, da nobena od prejetih ponudb, vključno z vlagateljevo, ni primerna", zato je "ocenil, da mora svojo odločitev o oddaji javnega naročila razveljaviti", in sklenil, da bo sprejel novo odločitev o oddaji javnega naročila.

Vlagatelj je z vlogo z dne 19. 8. 2009 zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je 21. 8. 2009 od naročnika prejela dokumentacijo.

S sklepom št. 018-188/2009-3 z dne 24. 8. 2009 je Državna revizijska komisija vlagatelja pozvala na dopolnitev zahtevka za revizijo s predložitvijo potrdila o vplačilu takse v pravilni višini. Državna revizijska komisija je pravočasno (31. 8. 2009) prejela zahtevano dopolnitev.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Prvi odstavek 16. člena ZRPJN določa, da naročnik po preverjanju odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Izhajajoč iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN je mogoče zaključiti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo lahko postavi razveljavitveni (kasatorični) zahtevek, s katerim (v primeru ugoditve zahtevku za revizijo) zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v določenem delu ali celoti. Naročnik na podlagi presoje utemeljenosti dejstev in dokazov, ki jih vlagatelj navede v zahtevku za revizijo (gl. 4. in 5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), o zahtevku za revizijo namreč odloči tako, da (zahtevku za revizijo ugodi in) postopek oddaje javnega naročila (delno ali v celoti) razveljavi ali zahtevek za revizijo zavrne (kot neutemeljen). Naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo ima v primeru ugoditve zahtevku za revizijo razveljavitveni (kasatorični) učinek, saj se z njo razveljavi določena naročnikova odločitev oziroma naročnikovo ravnanje v zvezi z oddajo javnega naročila (npr. odločitev o oddaji javnega naročila, postavitev pogoja).

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo postavil primarni in podrejeni pravovarstveni predlog, pri čemer je s primarnim pravovarstvenim predlogom zahteval, da se "delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila, in sicer â?? se razveljavi izpodbijano odločitev naročnika o oddaji javnega naročila po odprtem postopku št. 416-03/09-2 z dne 10.7.2009, ter postopek javnega naročanja vrne v fazo pregleda in ocenjevanja oddanih ponudb".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik o zahtevku za revizijo odločal meritorno (16. člen ZRPJN) in v izreku sklepa št. 416-03/09-2 z dne 18. 8. 2009 sicer zapisal, da je zahtevek za revizijo deloma zavrnil, deloma pa mu ugodil, vendar je (zaradi narave postopka revizije v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila) iz samega izreka sklepa (kar pa potrjuje tudi njegova obrazložitev) razvidno, da je naročnik zahtevku za revizijo (oziroma primarnemu pravovarstvenemu predlogu) ugodil v celoti in ne le deloma. Naročnik je namreč razveljavil odločitev, da javno naročilo odda izbranemu ponudniku, kar tudi pomeni, da se je zaradi tega postopek oddaje javnega naročila vrnil v fazo pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila (torej v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb; gl. prvi odstavek 41. člena ZJN-2 in prvi odstavek 79. člena ZJN-2). Naročnik namreč več ne razpolaga z odločitvijo, ki bi pomenila zaključek postopka oddaje javnega naročila, zato bo naročnik (zaradi svojega ravnanja v postopku revizije) zavezan sprejeti novo odločitev v postopku oddaje javnega naročila, ki bo pomenila zaključek postopka oddaje javnega naročila (npr. odločitev o oddaji javnega naročila - prvi odstavek 79. člena ZJN-2, odločitev, da javnega naročila ne odda, zavrnitev vseh ponudb - tretji odstavek 80. člena ZJN-2).

Na zaključek, da je naročnik zahtevku za revizijo ugodil v celoti (in ne zgolj delno), pa ne more vplivati to, da naročnik navaja, da je vlagateljeva ponudba "še vedno nepravilna, ker ni sestavljena v skladu s pravili poštene konkurence", in da je bila to podlaga, da zahtevek za revizijo "zavrne v delu, ki se nanaša na naročnikovo odločitev o nepravilnosti vlagateljeve ponudbe". Ker je naročnik razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila, je s tem že po naravi stvari razveljavil tudi tiste odločitve, ki po naravi stvari ne morejo ohraniti samostojne narave. Naročnikova odločitev o izbiri ene izmed predloženih ponudb namreč hkrati pomeni, da naročnik ne izbere katere izmed drugih predloženih ponudb (bodisi ker je ponudbo izločil kot nepopolno na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 bodisi ker je za neko ponudbo ugotovil, da je po merilih manj ugodna od izbrane ponudbe). Obrazložitev odločitve sicer deli usodo odločitve; če torej ni več odločitve, tudi ni več njene obrazložitve. Naročnik bo moral razloge za morebitno vnovično izločitev vlagateljeve ponudbe zapisati v novi odločitvi v postopku oddaje javnega naročila (ker mora začeti postopek oddaje javnega naročila tudi zaključiti na enega izmed dopustnih načinov, ki jih določa ZJN-2; gl. zgoraj), vlagatelj pa bo zoper njo lahko uveljavljal pravno varstvo (prvi odstavek 12. člena ZRPJN).

Tako je treba zaključiti, da je vlagatelj z zahtevkom za revizijo (glede kasatoričnega predloga) uspel v celoti. Ker je vlagatelj uspel že s primarnim pravovarstvenim predlogom, se do podrejenega pravovarstvenega predloga naročniku ni bilo treba opredeljevati. Vlagatelju tako ni mogoče priznati pravnega interesa za vnovično odločanje o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija je zato ob upoštevanju prvega odstavka 23. člena ZRPJN (ob upoštevanju pravila a maiore ad minus) odločila, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ima pa vlagatelj še vedno izkazan pravni interes za odločanje o povrnitvi stroškov postopka, saj je naročnik njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (kljub ugoditvi zahtevku za revizijo v celoti) zavrnil.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, tako s pritožbo kot z zahtevkom za revizijo. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN). Ker je vlagatelj uspel tako s pritožbo kot z zahtevkom za revizijo, Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008) kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:
- taksa v višini 5.000,00 eurov,
- nagrada za revizijski postopek v višini 800 eurov, povečana za 20 % DDV, kar znese 960 eurov,
- izdatki v višini 20 eurov, povečani za 20 % DDV, kar znese 24 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.984 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Ker je vlagatelj upravičen le do povrnitve potrebnih stroškov (tretji odstavek 22. člena ZRPJN), stroški, priglašeni nad priznanim zneskom, pa po oceni Državne revizijske komisije niso potrebni, je Državna revizijska komisija višjo stroškovno zahtevo zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 2. 9. 2009

Predsednik senata
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Republika Slovenija, Državni zbor, šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana,
- odvetniška družba Odvetniki šelih & partnerji, o. p., d. n. o., Komenskega ulica 36, 1000 Ljubljana,
- Zarja elektronika, d. o. o., Polčeva pot 1, 1240 Kamnik,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran