Na vsebino
EN

018-085/2009 Elektro-Slovenija, d.o.o., Ljubljana

Številka: 018-85/2009-4
Datum sprejema: 22. 5. 2009

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 ter 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter člana Jožefa Kocuvana in predsednice Vesne Cukrov kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo elektromontažnih del, začetega na podlagi zahtevka za revizijo skupnega ponudnika ELSA Gornja Radgona d.o.o., šlebingerjev trg 15, Gornja Radgona in Energoinvest - Dalekovodizgradnja, d.d. Sarajevo, Zujevinska br. 6, Blažuj, Sarajevo, ki ga zastopa odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro-Slovenija, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.5.2009 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo z dne 10.4.2009 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je 18.12.2008 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo elektromontažnih del.

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu 15.1.2009 objavil na Portalu javnih naročil pod številko objave JN218/2009 ter 20.1.2009 v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti pod št. objave 2009/S 12-016843.

Naročnik je 31.3.2009 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 486/240/BT/274/2008/01, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika C&G d.o.o. Ljubljana, ki nastopa v konzorciju s ponudnikoma Elektroservisi, d.d., Trzin in Elektrovod Holding a.s., Bratislava (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve izhaja, da je naročnik prejel štiri ponudbe, med katerimi je bila ponudba vlagatelja označena za neprimerno zaradi neizpolnjevanja pogoja iz prve alineje 3. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila). Ponudbi ponudnika Dalekovod d.o.o. Ljubljana in ponudba izbranega ponudnika sta bili popolni, slednja pa je bila v skladu z merili tudi izbrana kot najugodnejša.

Vlagatelj je 4.4.2009 na naročnika naslovil pisno opozorilo ponudnika in zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, s katero naročnika poziva, da mu pojasni in obrazloži, iz katerih razlogov je označil njegovo ponudbo kot neprimerno.

Vlagatelj je 9.4.2009 opravil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Iz zapisnika o vpogledu v ponudbo izhaja, da naročnik vlagatelju ni dopustil vpogleda v specifikacijo pogodbene cene in v predizmere elektromontažnih in montažnih del.

Vlagatelj je 10.4.2009 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj naročniku očita, da mu je v nasprotju z določili Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Ur.l.RS, št. 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJNVETPS) in Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1; Ur.l.RS, št. 42/06, 60/06, 26/07, 33/07, 67/07, 100/07, 10/08 in 68/08) onemogočil vpogled v bistvene dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika in ponudnika Dalekovod d.o.o., zato zahteva, da se mu dovoli vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo. Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik njegovo ponudbo napačno označil za neprimerno, pri čemer je v odločitvi navedel le, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja iz 1. alineje 3. točke Navodil, ne da bi pojasnil razloge za neizpolnjevanje pogoja. Ker vlagatelj do trenutka vložitve zahtevka za revizijo še ni prejel dodatne obrazložitve, si je pridržal pravico do dopolnitve zahtevka za revizijo po njenem prejemu glede na navedbe naročnika v dodatni obrazložitvi, Vlagatelj zatrjuje, da je predložil zahtevane reference, tako da v celoti izpolnjuje vse pogoje javnega naročila. Vlagatelj iz previdnosti iz več razlogov uveljavlja tudi neprimernost ponudb izbranega ponudnika in ponudnika Dalekovod d.o.o. Ljubljana. Vlagatelj predlaga, da se v revizijskem postopku sprejme odločitev, da se vlagatelju omogoči vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in ponudnika Dalekovod d.o.o. in izročitev kopij dokumentacije, ki jo bo zahteval, da se Odločitev o oddaji javnega naročila z dne 31.3.2009 razveljavi in se izbere vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj zahteva tudi povračilo revizijskih stroškov, ki jih je navedel v stroškovniku.

Vlagatelj je 15.4.2009 (datum prejema na poštni povratnici, naslovljeni na vlagateljevega pooblaščenca) prejel dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, v kateri je naročnik dodatno pojasnil, da je vlagateljevo ponudbo ocenil za neprimerno, ker ni izpolnjevala pogoja iz 1. alineje 3. točke Navodil. Naročnik je pojasnil, da je po preverjanju vlagateljevega Potrdila o referencah dejanskega izvajalca del, iz katerega izhaja, da je za naročnika Elektroprijenos a.d. Banja Luka, Operativno područje Sarajevo izvedel elektromontažna dela - montaža kompozitnih izolatorskih verig in vlečenje treh faz vodnikov na enem sistemu, ko je drugi sistem pod napetostjo, in to na DV 110 kV Mostar - Nevesinje, št. pogodbe 1874/03 TEPRP-T-02/07WB, v dolžini 34 km, leto izvedbe 2007, z odlično oceno kvalitete izvedenih del, ugotovil, da je vlagatelj v postopku javnega naročanja v ponudbi predložil neresnična in zavajajoča dokazila, saj je bilo s strani potrjevalca sporočeno, da takšnih del do sedaj še niso izvajali, prav tako je vlagatelj navedel enosistemski daljnovod napetostnega nivoja 110 kV, zahtevana pa je bila referenca za izvedbo del na dvosistemskem daljnovodu.

Naročnik je 28.4.2009 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 10.4.2009 zavrnil. V sklepu se naročnik opredeli do vseh vlagateljevih navedb, pri čemer vse navedbe zavrne kot neutemeljene. V zvezi z očitki glede vpogleda naročnik pojasni, da je ob upoštevanju pisne izjave izbranega ponudnika glede prepovedi vpogleda v določene dele razpisne dokumentacije presodil, da gre za poslovno skrivnost, zato vpogleda v te dele ponudbene dokumentacije ni dovolil. Glede vlagateljevih navedb v zvezi s primernostjo njegove ponudbe naročnik navaja, da je vlagatelju poslal dodatno obrazložitev, kjer je podrobneje obrazloženo, zakaj je vlagateljeva ponudba neprimerna. Naročnik še enkrat pojasni, do katerih zaključkov je prišel na podlagi preverjanja predloženih referenc vlagatelja in pojasni, da je vlagatelj v postopku javnega naročanja v ponudbi predložil neresnična in zavajajoča dokazila o izpolnjevanju pogoja iz 1. alineje 3. točke Navodil in ni izpolnil pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, zato je njegova ponudba nepravilna. Tudi glede ponudb izbranega ponudnika in ponudnika Dalekovod d.o.o. naročnik navaja, da sta obe ponudbi popolni, pri čemer se v nadaljevanju obrazložitve opredeli do vseh vlagateljevih očitkov v zvezi z omenjenima ponudnikoma in jim ne ugodi.

Po prejemu naročnikovega sklepa z dne 28.4.2009 je vlagatelj 5.5.2009 na naročnika naslovil zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Ker je vlagatelj nastopal v revizijskem postopka nastopal preko pooblaščenca, slednjemu pa je bil naročnikov sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo vročen šele 4.5.2009, je vlagatelj v roku 3 dni, ko je sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo prejel tudi njegov pooblaščenec, na Državno revizijsko komisijo (vloga z dne 7.5.2009) vložil dodatno vlogo, povezano z zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo z dne 7.5.2009 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, v katerem ta zatrjuje, da je izpolnil pogoj iz 1. alineje 3. točke Navodil in posledično oddal popolno ponudbo. Od ugotovitve o utemeljenosti zahtevka za revizijo v tem delu je v skladu s prakso Državne revizijske komisije (glej npr. sklep št. 018-60/2009) odvisna obravnava zahtevka za revizijo tudi v preostalem delu, ki se nanaša na vpogled v ponudbeno dokumentacijo in popolnost ponudb izbranega ponudnika in ponudnika Daljnovod d.o.o. Ljubljana. Namreč, vlagatelju, katerega ponudbo je naročnik v postopku oddaje javnega naročila označil za nepopolno, Državna revizijska komisija pa v revizijskem postopku ugotovi pravilnost takšne naročnikove odločitve, upoštevajoč 1. odst. 9. člena ZRPJN ni mogoče priznati pravnega interesa glede preostalih delov zahtevka za revizijo. V tem primeru vlagatelj (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepravilnosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati pravno relevantna škoda.

Med strankama je v obravnavanem delu zahtevka za revizijo spor o ustreznosti reference, ki jo je vlagatelj v ponudbi predložil za dokazovanje izpolnjevanja pogoja, določenega v 1. alineji 3. točke Navodil: "Ena odlično ocenjena referenca dejanskega izvajalca del za rekonstrukcijo (z montažo s kompozitnimi izolatorskimi verigami) in vlečenje vodnikov v treh fazah na enem sistemu ko je drugi sistem pod napetostjo na DV 110kV in višjega napetostnega nivoja v dolžini 30 km, v zadnjih petih letih. Ponudnik naj navede številko pogodbe, leto izvedbe, naslov projekta-objekta. Referenca mora biti potrjena s strani naročnika. Delo je moral izvajati v območju UCTE. Reference v ELES-u ni potrebno potrjevati, navesti pa je potrebno št. pogodbe oz. naročila."

Na koncu 3. točke Navodil, v okviru katere so po posameznih alinejah bili določeni še drugi pogoji za sodelovanje, je naročnik še navedel: "Naročnik si pridržuje pravico preveriti resničnost vseh podatkov. Če naročnik podatkov ne bo mogel preveriti, jih ne bo upošteval."

Za namen dokazovanja zgoraj navedenega pogoja je naročnik razpisni dokumentaciji priložil obrazec "Potrdilo o referencah dejanskega izvajalca del", v katerega so morali ponudniki navesti, kdo je naročnik reference (točen naslov), kdo je dejanski izvajalec elektromontažnih del, številko pogodbe oz. naročila, pogodbeni objekt in vrednost, leto izvedbe, napetostni nivo v kV, dolžino v km in ocenjeno kvaliteto izvedenih del v preteklem obdobju (3 leta) (pri čemer je naročnik v odgovorih na vprašanja interesentov na Portalu javnih naročil 15.1.2009 pod št. objave JN218/2009 pojasnil, da se zaradi neskladja med posameznimi deli razpisne dokumentacije reference upoštevajo v preteklem obdobju petih let, vključno z letom 2004), referenco pa je moral potrditi naročnik reference.

Ob vpogledu v ponudbo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj za izkazovanje zgoraj citiranega pogoja v svoji ponudbi predložil eno referenčno potrdilo naročnika Elektroprijenos, a.d. Banja Luka, Operativno područje Sarajevo, Sarajevo, v katerem je slednji potrdil, da je vlagatelj v letu 2007 odlično izvedel elektromontažna dela (montaža kompozitnih izolatorskih verig in vlečenje treh faz vodnikov na enem sistemu ko je drugi sistem pod napetostjo) po pogodbi oz. naročilu št. "1874/03 TEPRP-T-02/07WB" na pogodbenem objektu "DV 110 kV Mostar-Nevesinje" v dolžini 34 km in v vrednosti 750.000,00 EUR.

Sámo "Potrdilo o referencah dejanskega izvajalca del" potrjevalca reference Elektroprijenos, a.d. Banja Luka, Operativno područje Sarajevo, oziroma dejstvo, da je bilo to potrdilo v celoti izpolnjeno na način, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, med strankama ni sporno.
Vendar pa iz določb razpisne dokumentacije (glej zgoraj) izhaja, da je bilo za izpolnitev spornega pogoja potrebno več kot le predložitev referenčnega potrdila. Ker si je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno pridržal pravico do preverjanja resničnosti vseh podatkov iz dokazil za izpolnjevanje pogojev iz 3. točke Navodil, je tudi to naročnikovo pridržano pravico šteti kot del pogoja iz 1. alineje 3. točke Navodil. Tako sta za izpolnjevanje spornega pogoja morala biti izpolnjena dva elementa: 1) predložitev formalnega dokazila o izpolnjevanju pogoja (ki ga je predstavljalo "Potrdilo o referencah dejanskega izvajalca del") in 2) vsebinska ustreznost formalnega dokazila (resničnost podatkov iz formalnega dokazila).

In za slednjega (vsebinska ustreznost formalnega dokazila) je naročnik ugotovil, da v primeru vlagateljeve reference ni bil izpolnjen. Kot lahko razberemo iz spisovne dokumentacije in naročnikove dodatne obrazložitve, je naročnik pri pregledovanju vlagateljeve ponudbe referenčno potrdilo, dano za izkazovanje pogoja iz 1. alineje 3. točke Navodil, preveril kar na dveh naslovih: pri potrjevalcu reference (Elektroprijenos BiH a.d. Banja Luka, Operativno područje Sarajevo, Sarajevo) in pri družbi Elektroprijenos BiH a.d. Banja Luka, Banja Luka. Na oba naslova je 23.2.2009 naslovil vprašanje, ali so pri njih že izvajali elektromontažna dela (montaža kompozitnih izolatorskih verig in zamenjava vodnikov v bližini visoke napetosti) na enem sistemu dvosistemskega daljnovoda, medtem pa je bil drug sistem pod napetostjo, ter če so, na katerem dvosistemskem daljnovodu, katerega leta, kdo jih je izvajal in kdo je bil odgovorni vodja del. Od obeh družb je 25. oz. 27. 2. 2009 prejel odgovora, iz katerih izhaja, da ima Elektroprijenos BiH relativno malo visokonapetostnih dvosistemskih daljnovodov in da do sedaj še niso izvajali elektromontažnih del ali rekonstrukcij na izolatorjih in vodnikih na enem sistemu, medtem ko je bil drugi pod napetostjo, ter da na visokonapetostnih daljnovodih, ki so v pristojnosti potrjevalca reference, ne predvidevajo elektromontažnih del pod napetostjo ali del, ki bi se izvajali na enem sistemu dvosistemskega daljnovoda, medtem ko bi bil drugi pod napetostjo. Potrjevalec reference je še pojasnil, da zaradi navedenih razlogov v pogodbah z izvajalci del, posebej na velikih projektih, kot je SCADA (izvajalec Siemens, Energoinvest), od izvajalcev zahtevajo, da se v primeru, ko je potrebno vključiti vod, ekipe umaknejo iz gradbišča, kot se je v praksi vedno izvajalo.

Na podlagi prejetih odgovorov je naročnik ugotovil, da je vlagatelj v ponudbi predložil neresnična in zavajajoča dokazila, saj je bilo s strani potrjevalca reference sporočeno, da takšnih del, kot so se potrjevala v predloženi referenci, do sedaj še niso izvajali, prav tako je vlagatelj navedel enosistemski daljnovod napetostnega nivoja 110 kV, bila pa je zahtevana referenca za izvedbo del na dvosistemskem daljnovodu. Zato je naročnik zaključil, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja 1. alineje 3. točke Navodil in je njegovo ponudbo izločil kot neprimerno. Naročnik je torej ponudbo vlagatelja izločil iz razloga, ker je na podlagi preverjanja reference ugotovil, da podatki iz "Potrdila o referencah dejanskega izvajalca del" niso bili resnični.

Neprimerna ponudba je v ZJNVETPS definirana v 21. točki 2. člena kot tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. Naročnik mora tako ponudbo kot ponudbo, ki ni popolna (popolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna - 17. točka 2. člena ZJNVETPS), v skladu s 1. odst. 84. členom ZJNVETPS izločiti.

Doslej ugotovljeno terja zaključek, da bi moral vlagatelj za to, da bi uspel z zahtevkom za revizijo v delu, v katerem zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo napačno označil za neprimerno, ker je vlagatelj predložil zahtevane reference in s tem v celoti izpolnil sporni pogoj javnega naročila, v skladu s trditvenim in dokaznim bremenom (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP-UPB3 (Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08) v povezavi s 5. odst. 3. člena ZRPJN) te trditve tudi dokazati. Zahtevek za revizijo je namenjen ugotavljanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila storil naročnik, zato mora vlagatelj za utemeljevanje teh kršitev navajati dejstva, iz katerih kršitve izvirajo, ponuditi pa mora tudi dokaze, s pomočjo katerih je zatrjevana dejstva mogoče ugotoviti. To izhaja tudi iz 4. in 5. točke 4. odst. 12. člena ZRPJN, ki vlagatelju nalaga, da mora v zahtevku za revizijo navesti kršitve, dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje bi vlagatelj v tem delu lahko uspel le v primeru, če bi po tem, ko se je seznanil z razlogi za izločitev reference, zatrjeval in uspel dokazati, da je naročnik ali nepravilno preverjal vsebinsko ustreznost njegove reference ali na podlagi preverjanja prišel do napačnega zaključka o neprimernosti ponudbe. Vendar vlagatelj takih relevantnih dejstev do trenutka, ko bi jih Državna revizijska komisija še lahko upoštevala kot pravočasne, ni navajal.

Iz spisovne dokumentacije gre ugotoviti, da vlagatelj z natančnejšimi razlogi za izločitev njegove ponudbe zaradi neustreznosti reference ob vložitvi zahtevka za revizijo ni bil seznanjen, saj mu do tega dne naročnik še ni izdal dodatne obrazložitve. Razumljivo je torej, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni mogel podrobno zatrjevati in dokazovati ustreznosti sporne reference, če niti ni vedel, zakaj točno je naročnik ni upošteval. Vendar pa bi lahko vlagatelj brez negativnih posledic za njegov procesni položaj v tem revizijskem postopku zahtevek za revizijo dopolnil z novimi dejstvi in novimi dokazi takoj po tem, ko se je z razlogi za izločitev svoje ponudbe seznanil. Slednje se je zgodilo 15.4.2009, ko je vlagatelj prejel dodatno obrazložitev Odločitve o oddaji naročila, v kateri je naročnik natančno pojasnil, kako je potekalo preverjanje vlagateljeve reference in kaj je bilo na podlagi preverjanja ugotovljeno in zaključeno. Od prejema dodatne obrazložitve bi lahko vlagatelj svoj zahtevek za revizijo glede na navedbe naročnika v dodatni obrazložitvi dopolnil vsaj do 28.4.2009, torej do izdaje naročnikovega sklepa o zavrnitvi njegovega zahtevka za revizijo, in v njem izpodbijal ugotovitve naročnika glede neustreznosti sporne reference. Vendar vlagatelj te pravice ni izkoristil.

Vlagatelj je šele v vlogi z dne 7.5.2009 prvič smiselno navedel, da naročnik pri preverjanju reference ni prejel izjave Elektroprijenos a.d. Banja Luka glede reference, ki jo uveljavlja vlagatelj, pač pa le splošno pojasnilo glede veljavnih predpisov in obsega daljnovodov, kar Državna revizijska komisija razume kot zatrjevanje nepravilnega zaključka naročnika glede ustreznosti sporne reference po opravljenem preverjanju. Državna revizijska komisija teh dejstev ni mogla upoštevati, saj jih je potrebno šteti za nedopustno novoto. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (npr. v zadevah št. 018-411/2006, 018-008/2007, 018-201/2007, 018-127/2008, 018-147/2008, 018-4/2009 itd.) podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva in dokazi, ki so bili navedeni oziroma predlagani, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, torej do izdaje odločitve naročnika o revizijskem zahtevku. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, pa lahko v skladu z 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem (ali v kasnejših vlogah) ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov ali pa postavljati novih zahtevkov, saj s slednjimi naročnik ni bil seznanjen, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli določbo 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem. Ker v obravnavanem primeru vlagatelj ni zatrjeval in dokazal, da trditev v vlogi z dne 7.5.2009 ni mogel brez svoje krivde navesti do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, oziroma je Državna revizijska komisija že zgoraj ugotovila, da bi vlagatelj to lahko storil še pred sprejemom naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija slednjih dejstev pri svoji odločitvi ni upoštevala.

Državna revizijska komisija je pri svoji odločitvi tako lahko upoštevala le trditve vlagatelja iz zahtevka za revizijo, da je naročnik njegovo ponudbo napačno označil za neprimerno, saj je vlagatelj predložil zahtevane reference in s tem v celoti izpolnil sporni pogoj javnega naročila. V zvezi s tem je Državna revizijska komisija že zgoraj ugotovila, da vlagatelj ni zadostil trditveno - dokaznemu bremenu, ki je glede dokazovanja popolnosti ponudbe na njegovi strani, zato posledično tudi ni mogla zaključiti, da je naročnik kršil določbo 1. odst. 84. člena ZJNVETPS, ko je ponudbo vlagatelja zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 1. alineje 3. točke Navodil izločil.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da ob upoštevanju trditveno-dokaznega bremena vlagatelj ni dokazal, da je njegova ponudba popolna, vlagatelju ni mogoče priznati pravnega interesa glede preostalih delov zahtevka za revizijo, v katerih vlagatelj ugovarja vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika (pri katerem vlagatelju ni bil dovoljen vpogled le v specifikacijo pogodbene cene, v predizmere elektromontažnih in montažnih del in v konzorcialno pogodbo, ne pa tudi v ostalo ponudbo) in popolnost ponudb izbranega ponudnika in ponudnika Daljnovod d.o.o. Ljubljana. Kot je Državna revizijska komisija že prej opozorila, je namreč upoštevajoč 1. odst. 9. člena ZRPJN ustaljena praksa Državne revizijske komisije, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nepravilna oz. nepopolna, v revizijskem postopku pa je bila ugotovljena zakonitost takšne naročnikove odločitve, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije. Vlagatelju, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nepopolna, sicer ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, vendar pa ob ugotovitvi zakonitosti naročnikove odločitve ponudniku ni mogoče več priznati izkazovanja realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih nepravilnosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot pravilne oz. popolne, jo je treba v skladu s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2 zavrniti. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepravilnosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati pravno relevantna škoda. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija preostalih vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na vpogled v ponudbeno dokumentacijo in popolnost ponudb izbranega ponudnika in ponudnika Daljnovod d.o.o. Ljubljana, ni vsebinsko obravnavala.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo 1. odst. 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v predmetnem postopku zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer za plačano takso, nagrado za postopek in materialne stroške.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, 3. odst. 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V 4. odst. 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odst. tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju 4. odst. 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odst. 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 22.5.2009



predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:

- Odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana
- Elektro-Slovenija, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana
- C&G d.o.o., Riharjeva 38, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran