Na vsebino
EN

018-059/2009 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-59/2009-3
Datum sprejema: 15. 4. 2009

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja ZRPJN-UPB5 (Uradni list RS, št. 94/07), v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata in članice Vide Kostanjevec ter članice mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "sanacija zajema zraka hospital UKC", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja MAP-TRADE d.o.o., špindlerjeva 2c, 2310 Slovenska Bistrica, ki ga zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Kolodvorska 6,1230 Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 15.4.2009

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja se v delu, ki se nanaša na razveljavitev naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe, kot neutemeljen zavrne.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrže.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetni javni razpis objavil na Portalu javnih naročil, z dne 18.12.2008, pod št. objave JN 10509/2009.

Naročnik je dne 3.2.2009 sprejel odločitev o oddaji naročila št. 01-534/3-09, s katero je ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Renova Roman Logar s.p., Podjetniško naselje Kočevje 1, Kočevje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 11.2.2009 naročniku poslal vlogo "Opozorilo naročniku, zahtevek za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila in zahteva po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika javnega naročila". Vlagatelj v slednji navaja, da ga je naročnik zaradi pomanjkanja certifikata o strokovni usposobljenosti za izvajanje del na sanacijah in zaščiti betonov za najmanj 3 zaposlene delavce neupravičeno izločil, kljub dolgoletnim izkušnjam in vrsti referenc na sanacijah in zaščiti betonov, ki jih je vlagatelj predložil. Vlagatelj navaja, da naročnik ni opredelil kakšno potrdilo - certifikat naj se predloži in je tako ponudnikom omogočil, da svoje strokovne reference poljubno izkažejo. Istočasno vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtevanih pogojev glede referenc in strokovnih kvalifikacij zaposlenih delavcev, zaradi česar bi naročnik njegovo ponudbo moral izločiti. Vlagatelj v predmetni vlogi hkrati zahteva, da mu naročnik čimprej omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik je z dopisom z dne 16.2.2009, št. 01-534/6-09 vlagatelju posredoval odgovor na njegovo pisno opozorilo in zahtevo za dodatno obrazložitev ter zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika z dne 10.2.2009. Iz slednje izhaja, da naročnik vztraja pri svoji prvotni odločitvi, saj je po njegovem mnenju ponudba izbranega ponudnika v celoti popolna in hkrati najugodnejša, vlagateljeva ponudba pa nepopolna, ker ne vsebuje fotokopije veljavnega potrdila oz. certifikata o strokovni usposobljenosti za izvajanje del na sanacijah in zaščiti betonov za najmanj 3 zaposlene delavce, ki bodo izvajali sanacijo, ki je bil zahtevan v Obrazcu 1 pod točko 12c razpisne dokumentacije. Naročnik navaja, da ponudnik omenjenega pogoja ne more izpolniti s predložitvijo strokovnih referenc, saj so bile slednje zahtevane za izpolnitev pogoja iz točke 12b, Obrazca 1 razpisne dokumentacije, medtem ko je naročnik za izpolnjevanje pogoja iz točke 12c, Obrazca 1 dovolj natančno opredeli kakšno potrdilo oz. certifikat mora ponudnik predložiti. Naročnika navaja, da v kolikor je vlagatelj menil, da naročnik svoje zahteve v zvezi z načinom dokazovanja izpolnjevanja predmetnega pogoja, ni dovolj jasno opredeli, bi lahko v skladu z drugim odstavkom 81. člen ZJN-2, pred rokom za oddajo ponudb, zaprosil za dodatna pojasnila, česar pa vlagatelj ni storil. Naročnik v konkretnem dopisu pojasnjuje, da je navedena pomanjkljivost v ponudbi vlagatelja razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe in da je prednost sprejete ponudbe v razmerju do vlagateljeve ponudbe, njena popolnost.

Naročnik je vlagatelju dne 18.2.2009 omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila z dne 3.2.2009 pravočasno vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 20.2.2009). Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je izkazal interes za pridobitev predmetnega javnega naročila, saj je oddal ponudbo, ki je popolna in navaja, da izkazuje aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo, saj je ugotovil, da je izbrani ponudnik oddal nepopolno in nepravilno ponudbo, zaradi česar bi ga naročnik moral izločiti ter vlagatelja zahtevka izbrati kot najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj navaja, da bi naročnik iz razlogov, ki jih bo razložil v nadaljevanju zahtevka, moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz nadaljnje obravnave, istočasno pa bi moral ugotoviti, da je ponudba vlagatelja popolna in bi ga glede na določila razpisne dokumentacije moral izbrati kot najugodnejšega ponudnika.
Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz poglavja B POSEBNI POGOJI, točke 1. Reference ponudnika in strokovne kvalifikacije, podtočke 1a) Reference. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v dokaz izpolnjevanja navedenega pogoja predložil reference, ki ne izpolnjujejo zahtev naročnika. Vlagatelj navaja, da nobena od referenc nima takšnega vsebinskega opisa, da bi se iz njih razbralo izpolnjevanje pogoja. Opis referenc je po mnenju vlagatelja splošen in kot tak ne izpolnjuje naročnikove zahteve po kratkem vsebinskem opisu del. Vlagatelj navaja, da iz predloženih referenc ni mogoče ugotoviti niti vrste objekta, niti njegove lokacije, da bi se preverilo izpolnjevanje pogoja, prav tako ni mogoče razbrati vrste del v smislu primerljivosti z zahtevo naročnika (fasaderska dela, zidarska dela in sanacije betonov). Naročnik navaja, da na referencah tudi ni navedenega datuma, kot je bil zahtevan.
Prav tako vlagatelj meni, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja 1b) Strokovne kvalifikacije za zaposlene delavce in dogovornega vodjo del. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik navedenega pogoja ne izpolnjuje, saj je v seznamu kadrov navedel zgolj tri osebe, ter v nasprotju z zahtevo naročnika ni navedel oz. določil odgovornega vodjo del. Nadalje vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ni predložil nobenega dokazila, da kdorkoli iz seznama njegovih kadrov sploh izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del. Prav tako vlagatelja navaja, da izbrani ponudnik ni navedel najmanj tri zaposlene delavce, ki bodo izvajali sanacijo, saj je navedel le tri osebe, med njimi direktorja, ni pa navedel najmanaj treh zaposlenih delavcev.
Vlagatelj nadalje navaja, da izbrani ponudnik za predloženi seznam kadrov ni predložil ustreznih fotokopij veljavnega potrdila ali certifikata o strokovni usposobljenosti za izvajanje del na sanacijah in zaščiti betonov za najmanj tri zaposlene delavce, ki bodo izvajali sanacijo. Izbrani ponudnik je v ta namen predložil listine z oznako "certifikat", ki ga je izdala komercialna gospodarska služba, ki se ukvarja s prodajo kemičnih izdelkov, ki po mnjenju vlagatelja ni certificirana, da bi izdajala certifikate o strokovni usposobljenosti, ki jih je zahteval naročnik. Po mnenju vlagatelja zahtevana potrdila oz. certifikate lahko izdaja le certificirana organizacija kot npr. IZS, ZAG in podobne ustanove, ki izpolnjujejo zakonske pogoje in imajo ustrezno zakonsko pooblastilo. Po mnenju vlagatelja predložena potrdila ne izpolnjujejo naročnikovega pogoja in so lahko zgolj dokaz, da so bili delavci na katere se dokazila glasijo, na komercialnem izobraževanju. Vlagatelj navaja, da je sam v dokaz strokovnih kvalifikacij in usposobljenosti kadrov glede izvajanja del na sanacijah in zaščiti betonov za predložene zaposlene priložil njihove osebne reference iz katerih izhaja njihova vrhunska usposobljenost, pa naročnik le teh samo iz njemu znanega razloga ni sprejel. Nadalje vlagatelj navaja, da je naročnik nekritično v smislu potrdila oz. certifikata, ki ga je zapisal kot pogoj, sprejel komercialna potrdila z oznako "certifikat" izbranega ponudnika, ki glede na naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije prav gotovo niso ustrezna. Prav tako je naročnik, po mnenju vlagatelja, namenoma spregledal dejstvo, da je zahteval veljavno potrdilo. Kako je iz listin, ki jih je predložil izbrani ponudnik, naročnik ugotovil njihovo veljavnost, pa vlagatelju ni znano oz. je po njegovem mnenju znano samo naročniku.
Vlagatelj ob navedenem predlaga, da se iz razloga vseh navedenih nepopolnosti in nepravilnosti izloči ponudba izbranega ponudnika in se vlagatelja izbere kot najugodnejšega in hkrati edinega ponudnika s popolno ponudbo, ter da se vlagatelju zahtevka za revizijo povrnejo vsi stroški tega postopka. Vlagatelj podredno predlaga razveljavitev javnega razpisa in povrnitev vseh stroškov postopka.

Naročnik je s sklepom, št. 01-534/11-09, z dne 10.3.2009, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, posledično je v celoti zavrnil vlagateljevo zahtevo za povračilo priglašenih stroškov. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik najprej povzema celoten vlagateljev zahtevek za revizijo v nadaljevanju pa odgovarja na očitane nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila.
Glede naročnikovih očitkov, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz točke 1. Reference ponudnika in strokovne kvalifikacije, podtočke 1a) Reference (poglavje B POSEBNI POGOJI), naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v vseh predloženih referencah navedel tudi kratek vsebinski opis del (vrsta in obseg del), iz katerega je jasno razvidno, da gre za sanacijo betonskih površin in ostala fasadersko zidarska dela. Naročnik nadalje navaja, da je izbrani ponudnik v vseh predloženih referencah navedel tudi naročnika, datum oz. leto opravljanja del in vrednost del, kar dokazuje izpolnjevanje predmetnega pogoja. Naročnik navaja, da je v predloženih referenčnih potrdilih izbranega ponudnika navedeno in razvidno, da se nanašajo na visoke gradnje, primerljive z razpisanimi, iz česar sledi, da je izbrani ponudnik v celoti izpolnil zahtevane pogoje. Naročnik poudarja, da je ponudnik z navedbo leta zadostil naročnikovemu pogoju, saj je bistveno, da je ponudnik referenčno delo opravil v obdobju zadnjih petih let, kakor zahteva razpisna dokumentacija, pri čemer navedba koledarsko določenega datuma za izpolnitev omenjenega pogoja ni relevantna. Iz zgoraj navedenega naročnika zaključuje, da so predložene reference izbranega ponudnika v celoti ustrezne.
Glede vlagateljevega očitka, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz točke 1b) Strokovne kvalifikacije, naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v seznamu oseb, ki bodo izvajale sanacijo, navedel tri osebe, ki bodo izvajale sanacijo, in sicer z imenom, priimkom, navedenim delovnim mestom, predložil pa je tudi fotokopije veljavnih certifikatov o strokovni usposobljenosti za izvajanje razpisanih del, kar v celoti zadošča naročnikovim postavljenim zahtevam. Naročnik poudarja, da je izbrani ponudnik kot naziv za enega izmed zaposlenih dejansko navedel "vodja del", vendar pa je hkrati istega zaposlenega navedel tudi v 2. odstavku 9.4 člena vzorca pogodbe (obrazec 6) kot "odgovornega vodjo del", pri čemer je vsako stran pogodbe parafiral. Na podlagi navedenega in ob ugotovitvi, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval nikakršnega dokazila o izpolnjevanju pogojev za odgovornega vodjo del, naročnik šteje, da je izbrani ponudnik predmetni pogoj izpolnil.
Glede vlagateljevih očitkov, da izbrani ponudnik ni navedel najmanj treh zaposlenih delavcev, ki bodo izvajali sanacijo, temveč le tri osebe, med njimi direktorja, naročnik navaja, da tudi direktor sodi med zaposlene, ki bodo sodelovali pri izvajanju del na sanacijah in zaščiti betonov, za kar je tudi strokovno usposobljen, kar je razvidno iz predloženega certifikata, ki se glasi na njegovo ime.
Glede vlagateljevih očitkov, da izbrani ponudnik ni predložil veljavnega potrdila oz. certifikata o strokovni usposobljenosti najmanj treh zaposlenih delavcev za izvajanje del na sanacijah in zaščiti betonov, pa naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval predložitev fotokopije takšnega potrdila ali certifikata, iz katerega bo razvidno, da so zaposleni delavci, ki bodo izvajali sanacijo, strokovno usposobljeni za izvajanje del na sanacijah in zaščiti betonov, pri čemer pa nikjer ni zahteval, da mora omenjeno potrdilo oz. certifikat biti izdano s strani kakšne za ta namen pooblaščene ustanove. Iz certifikatov, ki jih je predložil izbrani ponudnik, je po mnenju naročnika razvidno, da so konkretni delavci opravili šolanje za sanacijo in zaščito betonov, s čimer izkazujejo svojo strokovno usposobljenost za opravljanje razpisanih del, zato je naročnik glede na formulacijo pogoja iz točke 1b), predložene certifikate spoznal za ustrezne. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da sta IZS in ZAG pooblaščeni organizaciji za izdajanje zahtevanih potrdil oz. certifikatov, pa naročnik ugotavlja, da ne ena ne druga organizacija ne izdajata potrdil o strokovni usposobljenosti za izvajanje del na sanacijah in zaščiti betonov. Naročnik navaja, da tako tudi s strani vlagatelja predložena potrdila, izdana s strani IZS, Fakultete za gradbeništvo, Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo Ljubljana in Republičkega komiteja za graÄ"evinarstvo, stambene i komunalne poslove i zaštitu čovjekove okoline, izkazujejo zgolj izobrazbeno kvalifikacijo zaposlenih delavcev, ne pa njihove strokovne usposobljenosti za izvajanje del na sanacijah in zaščiti betonov.
V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je v dokaz strokovnih kvalifikacij in usposobljenosti kadrov glede izvajanja del na sanacijah in zaščiti betonov za predložene zaposlene predložil njihove osebne reference, iz katerih naj bi bila razvidna njihova vrhunska usposobljenost, naročnik poudarja, da osebne reference nikakor ni mogoče šteti kot dokaz o strokovni usposobljenosti za izvajanje razpisanih del, saj osebnih referenc ne gre enačiti z potrdilom oz. certifikatom o strokovni usposobljenosti, ki je bilo zahtevano kot dokaz za izpolnjevanje pogoja iz točke 1b) Strokovne kvalifikacije.
Naročnik zavrača tudi vlagateljeve očitke, da iz predloženih certifikatov ni razvidna njihova veljavnost in ugotavlja, da so vsi predloženi certifikati izdani dne 9.10.2001 in da v nobenem ni naveden datum prenehanja veljavnosti certifikata. Naročnik zato zaključuje, da je veljavnost predloženih certifikatov izkazana. Iz zgornjih navedb naročnik ugotavlja, da izbrani ponudnik v celoti izpolnjuje pogoj iz toče 1b) Strokovne kvalifikacije.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek, je naročnik dne 31.3.2009 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. členom in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo postavil predlog, da se ugotovi, da se iz razloga vseh nepopolnosti in nepravilnosti izloči izbranega ponudnika in da se izbere vlagatelja zahtevka za revizijo, kot najugodnejšega in hkrati edinega ponudnika s popolno ponudbo, ter da se vlagatelju povrne vse stroške tega postopka. Podredno pa vlagatelj zahteva razveljavitev javnega razpisa in povrnitev vseh stroškov postopka. Ker je v primeru že oddanega javnega naročila to isto javno naročilo mogoče oddati, če se razveljavi že sprejeta odločitev o oddaji javnega naročila, je Državna revizijska komisija zaradi narave primarnega vlagateljevega predloga štela, da ta vsebuje tudi razveljavitveni del (in sicer razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta št. 01-534/3-09 z dne 3.2.2009). Vlagatelj namreč v uvodu svojega zahtevka navaja, da zahtevek za revizijo vlaga na odločitev o oddaji naročila št. 01-534/3-09, z dne 3.2.2009, v revizijskih navedbah pa navaja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti, na podlagi česar je mogoče šteti, da iz vlagateljevega predloga izhaja, da se ob ugotovitvi utemeljenosti revizijskih navedb razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija tudi, tako kot že večkrat doslej (npr. št. 018-209/2007, 018-078/2008), opozarja, da ima zgolj kasatorična pooblastila, ne pa tudi reformatoričnih pooblastil, zaradi česar je odločitev o oddaji javnega naročila v primeru razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila še vedno prepuščena naročniku.

Kot izhaja iz vlagateljevih revizijskih navedb, slednji v zahtevku zatrjuje popolnost svoje ponudbe in hkrati nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je v nadaljevanju najprej presojala utemeljenost vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu v katerem ta nasprotuje naročnikovi odločitvi o izločitvi njegove ponudbe kot nepopolne.

V obravnavanem primeru je naročnik z odločitvijo o oddaji javnega naročila z dne 3.2.2009, ponudnike obvestil o izbiri ponudbe izbranega ponudnika. V obrazložitvi svoje odločitve je zapisal, da je ponudba izbranega ponudnika edina popolna ponudba in po merilu za izbor najugodnejša ponudba. V zvezi s ponudbo vlagatelja pa je naročnik v odločitvi o oddaji naročila navedel, da je njegova ponudba nepopolna, ker ne vsebuje fotokopije veljavnega potrdila oz. certifikata, ki je bil zahtevan v obrazcu 1, točke 12c, o strokovni usposobljenosti za izvajanje del na sanacijah in zaščiti betonov za najmanj tri zaposlene delavce, ki bodo izvajali sanacijo. Iz naročnikove odločitve nadalje izhaja, da je ponudbo vlagatelja kot nepopolno izločil iz nadaljnjega postopka ocenjevanja. Iz naročnikove odločitve o oddaji naročila tako izhaja, da je naročnik v fazi pregleda prispelih ponudb ugotovil, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, ker ne izpolnjuje zahteve iz točke 12c, obrazca 1, razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je z pogledom v vlagateljev zahtevek za revizijo ugotovila, da vlagatelj v svojih revizijskih navedbah zatrjuje, da je oddal ponudbo, ki je popolna in da bi ga naročnik glede na določila razpisne dokumentacije moral izbrati kot najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj v svojih revizijskih navedbah kot argument za popolnost svoje ponudbe navaja, da je v dokaz strokovnih kvalifikacij in usposobljenosti kadrov glede izvajanja del na sanacijah in zaščiti betonov za predložene zaposlene priložil njihove osebne reference iz katerih je nedvoumno razvidna njihova vrhunska usposobljenost za tovrstna dela, kar pa naročnik iz samo njemu znanega razloga ni sprejel.

Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik v poglavju B (POSEBNI POGOJI), v točki 1b) Strokovne kvalifikacije zahteval: "zaposleni delavci in odgovorni vodja del, ki bodo sodelovali pri izvajanju, morajo biti strokovno usposobljeni za izvajanje del na sanacijah in zaščiti betonov - potrebno je napisati ime, priimek, delovno mesto in predložiti fotokopijo veljavnega potrdila ali certifikata o strokovni usposobljenosti za izvajanje del na sanacijah in zaščiti betonov za najmanj tri (3) zaposlene delavce, ki bodo izvajali sanacijo." Naročnik je nadalje v razpisni dokumentaciji v obrazcu 1 (Ponudnik mora izpolnjevati naslednje pogoje za priznanje sposobnosti), v točki 12 zapisal da mora ponudnik izpolnjevati vse strokovne zahteve iz razpisne dokumentacije, pri tem pa je kot dokaz za izpolnjevanje navedene zahteve v točki 12c ponovil zgoraj citirani pogoj iz točke 1b) poglavja B razpisne dokumentacije.

Iz zgoraj navedenih določb razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik s postavljenim pogojem želel pridobiti ponudnika, ki bo med zaposlenimi, ki bodo sodelovali pri sanaciji, imel vsaj tri zaposlene, ki so strokovno usposobljeni za izvajanje del na sanacijah in zaščiti betonov. Kot dokazilo za izpolnjevanje spornega pogoja je naročnik od ponudnikov zahteval navedbo imena, priimka in delovnega mesta ter predložitev fotokopije veljavnega potrdila ali certifikata o strokovni usposobljenosti za izvajanje del na sanacijah in zaščiti betonov za najmanj tri (3) zaposlene delavce, ki bodo izvajali sanacijo.

Zgoraj citiran sporni pogoj predstavlja pogoj v smislu tehnične in/ali kadrovske sposobnosti ponudnika v skladu s 45. členom ZJN-2, ki določa, da naročnik oceni in preveri kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z 2. in 3. odstavkom tega člena. Gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične/kadrovske sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga, na enega ali več od načinov, ki so našteti v alinejah od a) do j) 2. odstavka 45. člena ZJN-2. Iz citiranih določb ZJN-2 izhaja, da zakon ne dopušča širjenja načinov, s katerimi lahko gospodarski subjekti dokazujejo svojo tehnično in/ali kadrovsko sposobnost. Posledično zakon hkrati določa tudi eksakten nabor načinov, ki so v ta namen na voljo naročniku, če se odloči, da je potrebno preveriti (takšno) tehnično in/ali kadrovsko sposobnost ponudnikov. šesti odstavek istega člena ZJN-2 pa med drugim določa, da mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 bo štel kot ustrezno.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da je pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave. Pogoj je torej prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Prvi odstavek 80. člena ZJN-2 namreč določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, je v skladu z definicijo iz 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, neprimerna. Iz citiranih določil ZJN-2 je razvidno, da lahko naročnik najugodnejšo ponudbo izbere le izmed popolnih ponudb in da je dolžan vse nepopolne ponudbe izločiti, pri čemer je popolna ponudba samo tista, ki je (med drugim) tudi primerna.

Kot že navedeno je naročnik za izpolnjevanje pogoja iz točke 1b), poglavja B (POSEBNI POGOJI) razpisne dokumentacije zahteval predložitev fotokopije veljavnega potrdila ali certifikata o strokovni usposobljenosti za izvajanje del na sanacijah in zaščiti betonov za najmanj tri (3) zaposlene delavce. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojem zahtevku zgolj zatrjuje, da je s predložitvijo osebnih referenc za zaposlene izkazal izpolnjevanje spornega pogoja, naročnik pa samo iz njemu znanega razloga predloženih osebnih referenc ni sprejel kot ustrezno dokazilo. Iz vlagateljevih revizijskih navedb tako izhaja, da vlagatelj (vsaj posredno) priznava, da ni predložil takšnega dokazila, kot ga je zahteval naročnik v razpisni dokumentacij, torej da ni izpolnil naročnikove zahteve, kot je bila določena v razpisni dokumentaciji. Ob tem pa je potrebno poudariti tudi, da slednji v svojem zahtevku ne zatrjuje oz. ne izkazuje, da bi zahtevano potrdilo oz. certifikat sploh imel. Državna revizijska komisija ob takšnih navedbah vlagatelja zaključuje, da med strankama ni sporno, da vlagatelj fotokopije certifikata oziroma potrdila o strokovni usposobljenosti za izvajanje del na sanacijah in zaščiti betonov za najmanj tri (3) zaposlene, ki ga je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, ni predložil.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj v svoji navedbi (smiselno) zatrjuje, da je kršitev naročnika (glede izločitve njegove ponudbe kot nepopolne) v tem, da kot ustreznega dokazila za izpolnjevanje spornega pogoja ni upošteval osebnih referenc, ki jih je vlagatelj izkazal za predložene zaposlene.

Glede slednjega Državna revizijska komisija opozarja, da mora naročnik pogoje določiti že v razpisni dokumentaciji. Prav tako mora naročnik v razpisni dokumentaciji navesti katero dokazilo bo štel kot ustrezno za dokazovanje izpolnjevanja posameznega pogoja. V skladu s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN postane vsebina razpisne dokumentacije po poteku roka za predložitev ponudb aksiom. Tako postanejo postavljeni pogoji in dokazila za dokazovanje izpolnjevanja le-teh zavezujoči tako za naročnika kot tudi za ponudnike. Slednje za ponudnike pomeni, da so pogoje določene v razpisni dokumentaciji dolžni izpolniti samo v mejah (vsebinskih in vrednostnih), kot jih je zapisal naročnik v razpisni dokumentaciji, prav tako pa lahko naročnik samo v teh mejah in na podlagi dokazil, ki jih je predvidel v razpisni dokumentaciji, presoja izpolnjevanje pogojev. Na tem mestu je potrebno poudariti, da je postopek oddaje javnega naročila izredno formalen in strog, saj se le na ta način zagotovi enakopravno obravnavanje ponudnikov in je posledično lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami v postopku oddaje javnega naročila pa je temeljni interes in dolžnost vsakega ponudnika za oddajo popolne ponudbe. Ponudniki so torej pri pripravi svojih ponudb, da bi bile le-te popolne, dolžni izpolniti vse zahteve, ki jih naročnik zapiše v razpisno dokumentacijo.

Naročnik je v konkretnem primeru kot ustrezno dokazilo za izpolnjevanje spornega pogoja zahteval predložitev fotokopije veljavnega potrdila ali certifikata o strokovni usposobljenosti za izvajanje del na sanacijah in zaščiti betonov za najmanj tri (3) zaposlene delavce, ki bodo izvajali sanacijo. Takšna naročnikova zahteva je s potekom roka za oddajo ponudb postala zavezujoča tako za ponudnike kot tudi za naročnika. Slednje pomeni to, da mora oz. lahko naročnik kot ustrezno dokazilo upoštevati zgolj to dokazilo, ki ga je določil v razpisni dokumentaciji, saj bi v nasprotnem primeru nedopustno spreminjal določila razpisne dokumentacije po poteku roka za oddajo ponudb. Posledično pa bi slednje lahko pripeljalo do neenakopravne obravnave ponudnikov v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Nenazadnje pa slednje pomeni tudi to, da je bil ponudnik zato, da bi se njegova ponudba štela kot popolna, dolžan predložiti fotokopije veljavnega potrdila ali certifikata o strokovni usposobljenosti za izvajanje del na sanacijah in zaščiti betonov za najmanj tri (3) zaposlene delavce ki bodo izvajali sanacijo. Kot je Državna revizijska komisija predhodno že ugotovila, vlagatelj sam v svojih navedbah (vsaj posredno) priznava, da ni predložil dokazila, kot ga je zahteval naročnik v razpisni dokumentacij, prav tako pa vlagatelj ne zatrjuje oz. ne izkazuje, da bi zahtevano potrdilo oz. certifikat sploh imel. Državna revizijska komisija ob navedenem zaključuje, da je vlagatelj ni izpolnil naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije po predložitvi fotokopije veljavnega potrdila ali certifikata o strokovni usposobljenosti za izvajanje del na sanacijah in zaščiti betonov za najmanj tri (3) zaposlene delavce, ki bodo izvajali sanacijo.

Nadalje je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v svoji ponudbi v poglavju "Izobrazbene in strokovne kvalifikacije", za zaposlenega B.M., na dokumentu, ki ga je poimenoval "osebne reference zaposlenih" v alinejah navaja dela, ki jih je zaposleni izvajal v podjetju, kjer je bil zaposlen kot pripravnik od leta 1999. Nadalje vlagatelj na istem dokumentu za istega zaposlenega navaja, kdaj je opravil strokovni izpit na Inženirski zbornici v Ljubljani, kdaj se je zaposlil v podjetju vlagatelja in reference oz. dela (po alineah), ki jih je B.M., kot vodja gradbišča oz. odgovorni vodja del opravljal v podjetju vlagatelja. V prilogi predmetnega dokumenta vlagatelj za zaposlenega B.M. prilaga kopijo potrdila Inženirske zbornice Slovenije o vpisu v imenik Inženirske zbornice Slovenije z dne 14.8.2007, kopijo potrdila Inženirske zbornice Slovenije o opravljenem strokovnem izpitu za gradbeno stroko z dne 26.3.2002 in pa kopijo diplome Fakultete za gradbeništvo z dne 21.12.1998. Vlagatelj nadalje v poglavju "Izobrazbene in strokovne kvalifikacije" za zaposlenega O.S. prilaga zgolj kopijo potrdila o opravljenem strokovnem izpitu s področja gradbene stroke, izdanega s strani Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo z dne 5.3.1987, za zaposlenega M.N. pa vlagatelj prilaga zgolj dokument "uverenje o položenom stručnom izpitu Republičkog komitea za graÄ"evinarstvo, stambene i komunalne poslove i zaštitu čovjekove okoline SR Hrvatske", iz leta 1985. Drugih dokazil o izobrazbeni in strokovni kvalifikaciji zaposlenih oz. osebnih referenc zaposlenih (kot jih je poimenoval vlagatelj; opomba Državne revizijske komisije) v ponudbi vlagatelja ni najti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj iz predloženih fotokopij potrdil o opravljenih strokovnih izpitih za gradbeno stroko, ki jih je vlagatelj predložil za tri zaposlene, kot tudi iz kopije diplome Fakultete za gradbeništvo in kopije potrdila o vpisu v imenik Inženirske zbornice Slovenije, ki ju je predložil za zaposlenega B.M., ne izhaja, da so slednji strokovno usposobljeni za izvajanje del na sanacijah in zaščiti betonov. Iz potrdil o opravljenih strokovnih izpitih gradbene stroke je namreč razvidno zgolj dejstvo, da so zaposleni opravili določene strokovne izpite s področja gradbene stroke. Iz diplome Fakultete za gradbeništvo, ki jo je predložil vlagatelj za zaposlenega B.M. je razvidna zgolj dosežena stopnja izobrazbe in strokovni naslov, ki ga je zaposleni s to diplomo pridobil, in iz potrdila o vpisu v imenik Inženirske zbornice Slovenije je razvidno zgolj dejstvo, da ima B.M. status pooblaščenega inženirja gradbene stroke, ter da ima pravico nastopati, kot odgovorni vodja del, odgovorni vodja gradbišča in odgovorni nadzornik za zahtevne, manj zahtevne in enostaven objekte. Prav tako Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj popis del, ki jih je do sedaj opravljal B.M., ki ga vlagatelj prilaga na dokumentu "osebne reference zaposlenih" tudi ne izkazuje strokovne usposobljenosti slednjega za izvajanje del na sanacijah in zaščiti betonov.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7.in 212.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP - UPB3 (Uradni list št.73/07 in 45/08) v povezavi s 5. odstavkom 3.člena ZRPJN, ugotovila, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je sporni pogoj izpolnil s priloženimi osebnimi referencami za predložene zaposlene. Vlagatelj se v dokaz slednjega dejstva zgolj sklicuje na priložene osebne reference zaposlenih, iz katerih pa, kot je Državna revizijska komisija že ugotovila (vsaj neposredno) ne izhaja strokovna usposobljenost zaposlenih za izvajanje del na sanacijah in zaščiti betonov. Pri tem je potrebno ugotoviti, da vlagatelj ob sklicevanju na omenjena dokazila ne pojasni niti, kako naj bi iz slednjih izhajala zahtevana strokovna usposobljenost zaposlenih oziroma zakaj naj bi bila slednja enakovredna zahtevanemu dokazilu iz razpisne dokumentacije. Ker drugih dejstev in dokazov s katerimi bi svoje trditve podkrepil vlagatelj ne predlaga, po oceni Državne revizijske komisije vlagatelj ni uspel izkazati popolnosti svoje ponudbe.

Ker vlagatelj po oceni Državne revizijske komisije ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v neskladju z ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo kot nepopolno izločil, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na razveljavitev naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe, na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.

Vlagatelj je v preostalem delu zahtevka za revizijo zatrjeval nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Ob upoštevanju gornjih ugotovitev, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, je Državna revizijska komisija skladno s stališčem 2. občne seje v letu 2007, ki ga je zavzela že v več svojih odločitvah (npr. v odločitvah, št. 018-156/2008, št. 018-29/2009), zaključila, da (celo v primeru, če bi se izkazale za utemeljene) vlagatelj ni niti verjetno izkazal, da mu je ali bi mu bila lahko povzročena škoda. Namreč, vlagateljeva ponudba kot nepopolna ne bi mogla več konkurirati v izboru najugodnejšega ponudnika za oddajo konkretnega javnega naročila in zato presoja in odločitev o morebitnih kršitvah naročnika v zvezi z ugotovitvami o (ne) popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ne bi mogla več vplivati oz. spremeniti položaj vlagatelja. Vlagatelju zato v tem (preostalem) delu zahtevka za revizijo ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje postopka revizije.

ZRPJN namreč v 1. odstavku 9. člena določa, da zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Za to, da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje postopka revizije, zakon zahteva dvoje: (1.) (dejanski) interes za dodelitev naročila in (2.) realna stopnja verjetnosti nastanka škode, ki jo je mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano naročnikovo kršitvijo). Medtem ko v obravnavanem primeru vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, pa je vendarle treba ugotoviti, da je možnost nastanka škode vlagatelju zaradi domnevnih kršitev, ki jih naročniku v preostalem delu zahtevka za revizijo očita vlagatelj, dejansko izključena. Navedeno pomeni, da vlagatelj (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima (več) nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik. Ožja razlaga vprašanja aktivne legitimacije ne posega v pravice vlagateljev, ampak daje temu institutu le tiste okvire, ki izhajajo že iz ZRPJN. Kot izhaja iz stališča 2. občne seje, je vlagatelju mogoče odvzeti aktivno legitimacijo šele takrat, ko se v končanem postopku revizije potrdijo naročnikove ugotovitve o nepravilnosti (nepopolnosti) vlagateljeve ponudbe. šele s tem dejanjem oziroma trenutkom lahko Državna revizijska komisija vlagatelju odvzame aktivno legitimacijo za izpodbijanje pravilnosti (popolnosti) drugih ponudnikov.

Državna revizijska komisija vlagatelju tako ni priznala nadaljnje aktivne legitimacije za vodenje postopka revizije, in ni meritorno presojala očitane kršitve naročnika, ki se nanašajo na nezakonito izbiro, po mnenju vlagatelja nepopolne, ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je na podlagi ugotovljenega vlagateljev zahtevek za revizijo v (preostalem) delu, v katerem je vlagatelj zatrjeval nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, na podlagi 1. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN iz razloga neizkazane aktivne legitimacije zavrgla.

Ob vsem navedenem je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v delu zavrnila, v delu pa zavrgla, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov vlagatelju, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 15.4.2009

Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana;
- odvetnik mag. Franci Kodela, Kolodvorska 6, 1230 Domžale;
- Renova Roman Logar s.p., Podjetniško naselje Kočevje 1, 1330Kočevje;
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran