018-141/2008 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance
Številka: 018-141/2008-2Datum sprejema: 6. 10. 2008
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu člana Jožeta Kocuvana kot predsednika senata, članice Vide Kostanjevec in članice Nataše Jeršič kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo in dobavo tobačnih znamk in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Cetis d.d., Čopova 24, Celje, ki ga zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 6.10.2008
odločila:
1. Zahtevku za revizijo vlagatelja z dne 4.9.2008 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta Obvestilo o oddaji naročila št. 4301-12/2008/18 z dne 25.8.2008.
2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 6.696,46 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema odločitve Državne revizijske komisije do dne plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 8.7.2008 javni razpis objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN5675/2008, in dne 10.7.2008 v dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2008/S 132-176237.
Naročnik je 25.8.2008 izdal Obvestilo o oddaji naročila št. 4301-12/2008/18, iz katerega izhaja, da je naročnik izmed štirih prejetih ponudb dve ponudbi izločil kot nepravilni, javno naročilo pa je oddal ponudniku UAB "GarsĹł pasaulis", SalomÄ"jos NÄ"ries str. 69, Vilnius, Litva (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Ponudba vlagatelja je bila uvrščena na drugo mesto.
Vlagatelj je z vlogo z dne 4.9.2008 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi obvestilo o oddaji naročila z dne 25.8.2008 in naročniku naloži povrnitev revizijskih stroškov, priglašenih v stroškovniku. Vlagatelj najprej navaja, da ponudba izbranega ponudnika ni primerna, saj ne izpolnjuje zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije, poleg tega tudi ni popolna. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik:
1) ni predložil zahtevanih dokazil, da ni storil k.d., navedenih v točki 6.1., temveč je predložil za pravno osebo potrdilo, da ni v kazenskem postopku zaradi kaznivih dejanj, določenih v 33. členu ZJN in ni uveden pripravljalni postopek. Ker kazniva dejanja določa 42. člen ZJN in ne 33. člen, tako potrdilo ni v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, niti organi Litve niso vedeli, kaj potrjujejo oz. za katera kazniva dejanja je izbrani ponudnik dal izjavo;
2) ni predložil ustrezne izjave v skladu s točko 6.2. razpisne dokumentacije, saj je predložil le izpis iz nekega registra, ki ni ustrezno dokazilo. V slednjem tudi ni navedeno, da ponudnik ni opustil poslovne dejavnosti ali ni v kateremkoli podobnem položaju;
3) ni predložil potrdila banke v skladu s točko 6.8. razpisne dokumentacije, saj je banka dala izjavo, da v kolikor ji je znano, računi niso bili blokirani, izjava pa je dana za vse štiri račune skupaj in ni toliko potrdil, kolikor je računov;
4) ni predložil referenc v skladu z zahtevami točke 6.9. razpisne dokumentacije, saj jih ni predložil na predpisanem obrazcu, poleg tega reference ne vsebujejo vseh podatkov in izjav, ki so glede na obrazec 3a zahtevani niti ni izbrani ponudnik za nobeno referenco predložil pogodbe
5) ni priložil bančne garancije v skladu z obrazcem št. 9, saj v garanciji ni naveden naziv banke, prav tako pa je rok garancije naveden drugače kot v obrazcu;
6) je obrazce podpisal v slovenščini, medtem ko je izbrani ponudnik tujec in ne razume slovensko, zaradi česar se vlagatelju postavlja vprašanje verodostojnosti podpisanih izjav;
7) ni predložil listin, prevedenih s strani sodnega prevajalca, ampak jih je prevedla agencija Verdimo namai UAB, zaradi česar se šteje, da vsa dokazila, ki jih je ta agencija prevedla, niso bila predložena, ponudba pa je zaradi navedenega nepopolna;
8) ni pripravil podatkov skladno z obrazcem 5, saj ni predložil zahtevane primopredaje dokumentacije;
9) ni predložil vzorca tobačne znamke, kot je zahtevan v razpisni dokumentaciji, saj po mnenju vlagatelja priloženi vzorci ne ustrezajo zahtevam razpisne dokumentacije iz točke 1.2. (Predmet naročila) razpisne dokumentacije, ki jih vlagatelj v nadaljevanju tudi našteje in opiše neskladnost priloženih vzorcev z le-temi.
Naročnik je 16.9.2008 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V zvezi z vlagateljevimi revizijskimi navedbami naročnik odgovarja:
1) izbrani ponudnik je kot dokaz o nekaznovanosti ponudnika kot pravne osebe in pooblaščene osebe za zastopanje, generalnega direktorja, predložil dve potrdili. Za generalnega direktorja izbranega ponudnika je Urad za informatiko in stike pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Litve izdal Potrdilo registra za osumljene, obdolžene in kaznovane osebe o fizični osebi, da ni bil kaznovan, ki se vsebinsko v ničemer ne razlikuje od potrdil, ki jih za fizične osebe v Republiki Sloveniji izda Sektor za izvrševanje kazenskih sankcij pri Ministrstvu za pravosodje, in ki ga je za svojo glavno direktorico predložil tudi vlagatelj. Tudi na omenjenem potrdilu piše zgolj to, da oseba ni bila obsojena za kazniva dejanja. Tudi za izbranega ponudnika kot pravno osebo je isti organ izdal Potrdilo registra za osumljene, obdolžene in kaznovane osebe o pravni osebi, s katerim dokazuje, da pravna oseba ni v kazenskem postopku zaradi kaznivih dejanj, določenih v 33. členu Zakona o javnem naročanju oz. ni uveden pripravljalni postopek. Vlagatelj pri tem zmotno navaja, da 33. člen ne določa kaznivih dejanj, saj jih citirani Zakon o naročanju Republike Litve opredeljuje ravno v tem členu in so identična oziroma pokrivajo vsa našteta dejanja iz 42. člena Zakona o javnem naročanju (Ur.l. RS št. 128/2006, 16/08 in 34/08; v nadaljevanju ZJN-2), zato je ugotovil, da sta potrdili, izdani s strani pristojnega organa Republike Litve, popolnoma ustrezni;
2) izbrani ponudnik je v zvezi z izpolnjevanjem pogoja iz točke 6.2. predložil Kratek izpisek iz Registra pravnih oseb Republike Litve z dne 29.7.008, v katerem je navedeno, da so podatki popolnoma urejeni, da je izpisek soglasen z izvirnikom, medtem ko pod rubriko "Pravni status" ni zapisa. V drobnem tisku je pojasnjeno, da podatek "Pravni status" ni naveden, ko v registru pravnih oseb pravni status (reorganizacija, â??) ni registriran. Naročnik pojasnjuje, da nima razloga, da bi dvomil v resničnost izpiska oziroma v ustreznost takšnega dokazila, saj je izpis izdal Državni urad Center za registre, ki je očitno pristojen za vodenje in ažuriranje ustreznih evidenc. V pojasnilu izpiska se res izrecno ne navaja, da podatek "Pravni status" zajema tudi možnost opustitve dejavnosti (dobesedno), bi pa na opustitev le-te bilo mogoče sklepati, če bi pod to rubriko bila katera od navedenih zaznamb. Primerjalno gledano tudi iz potrdila pristojnega okrožnega sodišča, ki ga je za podkrepitev svoje izjave v točki 6.2. neobvezno priložil vlagatelj, ne izhaja dobesedno, da pravna oseba ni opustila dejavnosti;
3) zahteva razpisne dokumentacije, da mora ponudnik predložiti toliko potrdil, kot ima računov, je bilo mišljeno izključno za primere, ko ima ponudnik odprtih več računov pri različnih bankah. Zato je dokument, ki ga je izdala banka, popolnoma ustrezen, iz besedila pa je jasno, kar je naročnik želel izvedeti, torej, da ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranih transakcijskih računov, preko katerih posluje;
4) naročnik je okoliščino, da izbrani ponudnik potrdil o referencah ni oddal na predpisanih obrazcih, označil kot formalno pomanjkljivost, ki je nebistvena, in se lotil natančnega pregledovanja podatkov, ki jih je izbrani ponudnik navedel v obrazcu št. 3 in tudi vseh prilog - izjav v prosti obliki, s katerimi posamezni ponudnikovi referenčni naročniki potrjujejo opravljene posle in navajajo nekatere potrebne podatke. Pri tem je ugotovil, da izbrani ponudnik vsebinsko izpolnjuje pogoj najmanj treh ustreznih referenc in je njegova ponudba s tega vidika primerna. V nadaljevanju naročnik pojasni, katere reference izbranega ponudnika je štel kot ustrezne in zakaj;
5) naziv banke, ki je izdala garancijo, je naveden tako v zgornjem desnem kotu listine, kot tudi v samem tekstu garancije. Glede veljavnosti garancije pa naročnik navaja, da je glede na razpisno dokumentacijo veljavnost bančne garancije pogojena z iztekom roka veljavnosti ponudbe in ker je izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu navedel, da njegova ponudba velja najmanj do 25.12.2008, je povsem ustrezno, da je tudi banka na bančni garanciji navedla, da garancija velja do vključno 25. 12.2008. V samem nadaljnjem tekstu bančne garancije se navajajo možnosti za prenehanje le-te, ki pa so vezane izključno na voljo naročnika;
6) naročnik je zahteval, da mora biti ponudba predložena v slovenskem jeziku, zato je pravilno, da so vsi navedeni obrazci v slovenskem jeziku, kakor je tudi pravilno, da jih je podpisala odgovorna oseba ponudnika. Naročnik ni zahteval, da oseba, ki je pooblaščena za podpis dokumentov v ponudbi, razume slovensko, zato se tudi z vprašanjem, na kakšen način je odgovorna oseba izbranega ponudnika vedela in preverila, kaj podpisuje, naročnik ni ukvarjal;
7) naročnik je sam zaznal, da prevode ni opravil sodni prevajalec, zato je na podlagi dodatnih preverjenih dejstev sklenil, da gre za nebistveno formalno pomanjkljivost. Naročnik je iz vpogleda v Imenik sodnih tolmačev, ki je objavljen na spletni strani Ministrstva za pravosodje, ugotovil, da v Republiki Sloveniji ni uradnega sodnega tolmača za litvanščino. Po pojasnilih s strani Ministrstva za pravosodje oziroma Centra za izobraževanju v pravosodju je naročnik sprejel prevedene listine izbranega ponudnika. Naročniku je bilo namreč pojasnjeno, da se v primerih, ko ni ustreznega sodnega tolmača, to lahko rešuje z ad hoc zaprisegami ustreznih prevajalcev. Ker je izbrani ponudnik k prevodom agencije Verdimo namai UAB priložil notarsko overjene izjave prevajalca, s katerimi zagotavlja, da je seznanjen s 235. členim Kazenskega zakonika Republike Litve, ki določa kazensko odgovornost za neresnične prevode. Slednjo določa tudi Kazenski zakonik Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 95/04 - UPB1) v 289. členu. Naročnik je pri tem ugotovil, da notarsko overjena izjava prevajalca presega ad hoc zaprisega prevajalca, zapisano v 94. členu Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB4, 45/08). Naročnik je svoje ugotovitve preveril še v smislu ZJN-2 in ugotovil, da je tudi ob upoštevanju teh določb za naročnika sprejemljiva tudi izjava prevajalca, ki jo je podal pred litvanskim notarjem.
8) v zvezi z varnostnimi zahtevami je naročnik določil pogoje, ki jih bo moral izbrani ponudnik izpolnjevati glede varnostnega sistema. Gre za specifičen varnostni sistem, ki je prilagojen naravi predmetnega javnega naročila, zato ni nujno, da imajo ponudniki, ki doslej še niso izvajali enakovrstnega javnega naročila, že vzpostavljen popolnoma takšen varnostni sistem. Naročnik je pri oblikovanju zahtev v zvezi z varnostnim sistemom sledil odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-299/2005 in je v fazi oddaje ponudb zahteval, da ponudniki predložijo le izjavo (obrazec 4). Na obrazcu 5 je naročnik v točkah navedel svoje zahteve glede varnostnega sistema in zapisal, da ponudnik izpolni obrazec tako, da zadosti vsaj minimalnim pogojem, ki so navedeni v točkah 7., 8. in 9. iz poglavja B razpisne dokumentacije, pri čemer je obrazec 5 zelo široko zasnovan in je ponudnikom dana precejšnja svoboda glede samega opisa. Komisija naročnika je ob proučevanju ponudbe izbranega ponudnika ugotovila, da v priloženih dokumentih predstavljen in opisan varnostni sistem izpolnjuje zahteve naročnika. Naročnikov cilj v tej fazi je bil, da ponudniki v opisih predstavijo svoje varnostne sisteme, ki naj bi zadostili nekim splošnim varnostnim zahtevam, ter da se zavežejo, da bodo ob podpisu pogodbe imeli vzpostavljen popolnoma takšen varnostni sistem, da bo zadostil vsem pogojem naročnika. Naročnik še dodaja, da dokumenti izbranega ponudnika vsebujejo tudi opis transporta, in sicer v poglavju "vozila";
9) vlagatelj ne razlikuje med zahtevanimi tehničnimi specifikacijami - podrobnimi opisi za izdelovanje tobačnih znamk za naročnika ter vzorci med zahtevanimi vzorci izdelkov, ki jih posamezni ponudniki izdelujejo za svoje naročnike. Naročnik je v točki 1 razpisne dokumentacije opisal predmet naročila in v zvezi s tem opisom tudi navedel, da bo moral izbrani izvajalec v desetih dneh po podpisu pogodbe naročniku predložiti tri predloge za tobačno znamko v papirnati obliki in na zgoščenki. Naročnik torej ni zahteval, da morajo ponudniki že v času oddaje ponudbe predložiti vzorce tobačnih znamk, ki jih bo moral izvajalec izdelovati po sklenjeni pogodbi, pač pa, da ponudniki priložijo vzorce izdelkov, ki jih sedaj izdelujejo za svoje obstoječe naročnike. Le-ti pa seveda niso izdelani po specifikacijah naročnika, zato so ugotovitve vlagatelja, da predloženi vzorci niso v skladu z zahtevanimi specifikacijami naročnika, brezpredmetne. Naročnik vlagatelju ni priznal povrnitve stroškov, nastalih z revizijo.
Po prejemu vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 19.9.2008 je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo 22.9.2008 odstopil Državni revizijski komisiji.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.
Državna revizijska komisija se je najprej spustila v vsebinsko presojo vlagateljevih revizijskih navedb, zgoraj povzetih v točki 7), ki se nanašajo na neustrezen prevod posameznih listin v ponudbi izbranega ponudnika. Od vnaprejšnjega odgovora na vprašanje v tej točki je namreč odvisna nadaljnja presoja revizijskih navedb v točkah od 1) do 5).
Državna revizijska komisija je presojala zakonitost naročnikovega ravnanja, ko je ponudbo izbranega ponudnika kljub dejstvu, da ta v ponudbi priloženih tujih listin v slovenski jezik ni prevedel s strani sodnega tolmača, čeprav je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji, označil za popolno.
Skladno s 1. odstavkom 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, v nadaljevanju ZJN-2) mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je ob upoštevanju 16. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Formalno nepopolna ponudba pa je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna (17. točka 2. člena ZJN-2). Dopolnitve ponudb iz 78. člena ZJN-2 naročnik izvede tako, da v primeru, če naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Drugi odstavek 78. člena ZJN-2 še določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.
Že iz gramatikalne razlage pojma formalna nepopolnost je razvidno, da so lahko upoštevne le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. Z drugimi besedami: o formalni nepopolnosti lahko govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti. Če je nasprotno iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določenega pogoja v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje ponudbe s kasneje nastalimi dejstvi ni dopustno.
V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da prevodi tujih listin izbranega ponudnika niso bili opravljeni s strani sodnega tolmača, ampak je spor v tem, ali je izbrani ponudnik kljub temu izpolnil naročnikovo zahtevo iz točke 2 (Jezik) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila), kjer je naročnik zahteval: "Ponudnik mora ponudbo in ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na ponudbo, izdelati v slovenskem jeziku. Vse listine, ki so v tujem jeziku, morajo biti prevedene v slovenski jezik s strani sodnega tolmača, drugače se šteje, kot da niso predložene."
V zvezi s tem je naročnik pojasnil, da je po vpogledu v Imenik sodnih tolmačev ugotovil, da v Republiki Sloveniji ni uradnega sodnega tolmača za litvanski jezik in da mu je bilo tudi s strani Ustavnega sodišča Republike Slovenije pojasnjeno, da slovensko-litvanskega sodnega tolmača ni niti v Litvi, vendar to ne spremeni dejstva, da je naročnik sam v razpisni dokumentaciji jasno zapisal, da morajo biti tuje listine prevedene v slovenski jezik s strani sodnega tolmača. Tako določena zahteva glede sodnega tolmača je enopomenska in ne dopušča različnih tolmačenj. Naročnik pa je s tem, da je pri ponudbi izbranega ponudnika kot prevode, opravljene s strani sodnega tolmača, štel tudi prevode prevajalca, ki ni sodni tolmač, a je zraven prevodov priložil notarsko overjeno izjavo, da je seznanjen s kaznivim dejanjem neresničnega prevoda po Kazenskem zakoniku Republike Litve, zahtevo po prevodu s strani sodnega tolmača tolmačil drugače, kot jo je zapisal v razpisni dokumentaciji, oziroma je le-to dopolnil. Naročnik je s svojim ravnanjem kršil določbo 3. odstavka 71. člena ZJN-2, ki mu prepoveduje spreminjanje ali dopolnjevanje razpisne dokumentacije po roku za prejem ponudb. Če bi naročnik želel, da ponudnik, ki tujih listin ne more prevesti v slovenščino po sodnem tolmaču, le-te prevede na drug način, bi moral tako izjemo posebej opredeliti v razpisni dokumentaciji, kar pa ni storil. Zato Državna revizijska komisija naročnikovega pojasnila v predmetni zadevi ne more šteti kot upravičen razlog za odstop naročnika od zahtev razpisne dokumentacije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri razlagi sporne določbe v zvezi s sodnim tolmačem pa Državna revizijska komisija sprejema tudi vlagateljevo pojasnilo, da razpisna dokumentacija v spornem delu ponudnikom ne prepoveduje, da bi lahko v primeru, ko sodnega tolmača za neposredni prevod iz tujega jezika v slovenski jezik ni, najprej listine prevedli v drug tuj jezik in šele nato v slovenskega (po sodnem tolmaču).
Na tem mestu je smiselno dodati še, da je od objave obvestila o javnem naročilu v dodatku k Uradnemu listu Evropske unije z dne 10.7.2008 in do roka za oddajo ponudbe (18.8.2008) tudi izbrani ponudnik imel več kot mesec dni časa, da se je seznanil z razpisno dokumentacijo in, v kolikor je imel pomisleke v zvezi z njenimi zahtevami, naročnika zaprosil za dodatna pojasnila (81. člen ZJN-2), zoper vsebino razpisne dokumentacije pa bi lahko vložil tudi zahtevek za revizijo (2. odstavek 12. člena ZRPJN). Ker se je izbrani ponudnik z zahtevo po prevodu s strani sodnega tolmača nedvomno seznanil že pri pripravi ponudbe, bi moral (v kolikor se mu je ta zahteva zdela diskriminatorna oz. pretirano omejujoča) zahtevek za revizijo v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN vložiti pred rokom za oddajo ponudb, ko bi revizijska presoja te očitane kršitve lahko privedla do odprave očitane nepravilnosti v razpisni dokumentaciji (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so očitki vlagatelja v tej smeri utemeljeni). Vendar izbrani ponudnik tega ni storil, ampak je kljub jasni določbi razpisne dokumentacije, da morajo biti tuje listine prevedene v slovenski jezik s strani sodnega tolmača, svojo ponudbo pripravil tako, da sporni zahtevi ni sledil.
To ravnanje izbranega ponudnika ne opravičuje niti ZJN-2, na katerega se sklicuje naročnik, saj v predmetnem postopku naročnik nepravilno aplicira uporabo 23. člena ZJN-2 na konkretni primer. Presoja naročnika o tem, ali je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik (2. odstavek 23. člena ZJN-2), se navezuje na 1. odstavek istega člena in je možna v primeru, ko naročnik v razpisni dokumentaciji določi, da smejo ponudniki svoje ponudbe predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku. Le, če naročnik to možnost dopusti v razpisni dokumentaciji, lahko v skladu z 2. odstavkom 23. člena ZJN-2 zahteva uradni prevod dela ponudbe v slovenski jezik. V predmetnem postopku pa naročnik v razpisni dokumentaciji te možnosti ni predvidel, ampak je izrecno napisal, da mora ponudnik ponudbo in ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na ponudbo, izdelati v slovenskem jeziku.
Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno, saj slednji ni sledil zahtevi razpisne dokumentacije iz točke 2 (Jezik) Navodil in tujih listin ni prevedel v slovenski jezik po sodnem tolmaču. Zato bi moral naročnik glede na zahtevo, ki jo je določil v točki 2 (Jezik) Navodil, šteti, da te tuje listine niso predložene. Državna revizijska komisija je vpogledala v listine, ki so bile nepravilno prevedene in je ugotovila, da so to listine, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za priznanje usposobljenosti iz točke 6 Navodil in izpolnjevanje finančnega zavarovanja iz točke 21./1. (Finančna zavarovanja) Navodil, nepravilno pa so prevedene tudi nekatere priloge k obrazcu št. 5 (Opis in zaščita proizvodnje, skladiščenja in transporta). Ker gre pri nepravilnem prevodu teh listin v slovenski jezik (glede na točko 2 (Jezik) Navodil) šteti, da te listine niso prisotne, to pomeni, da zaradi nepriložitve teh listin ni mogoče ugotoviti, ali je izbrani ponudnik v času poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjeval zahteve (pogoje, finančna zavarovanja) iz razpisne dokumentacije, ki jih te listine izkazujejo. Zaradi tega pa ponudba izbranega ponudnika še ni nepopolna, kot to napačno zatrjuje vlagatelj, ampak bi jo moral naročnik, ob upoštevanju 17. točke 2. člena ZJN-2, označiti kot formalno nepopolno in izbranemu ponudniku omogočiti njeno dopolnitev. šele v primeru, če bi izbrani ponudnik po pozivu naročnika svojo ponudbo ustrezno dopolnil, bi lahko naročnik njegovo ponudbo označil za popolno, oziroma po argumentu a contrario bi lahko naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločil kot nepopolno, če ta kljub pozivu na dopolnitev ponudbe le-te ne bi dopolnil oziroma je ne bi dopolnil na ustrezen način.
Vlagatelj je v revizijskem zahtevku v točkah od 1) do 5) napadal skladnost tujih listin, s katerimi je izbrani ponudnik izkazoval pogoje za priznanje usposobljenosti iz točke 6 Navodil in izpolnjevanje finančnega zavarovanja. Ker je bilo v tem sklepu predhodno že ugotovljeno, da je za omenjene listine (ki niso bile prevedene v slovenski jezik po sodnem tolmaču) treba šteti, da niso bile predložene ponudbi, Državna revizijska komisija na podlagi predhodno ugotovljenega v tem trenutku ni mogla preveriti utemeljenosti vlagateljevih revizijskih navedb v točkah od 1) do 5).
Kot naslednjo je Državna revizijska komisija presojala vlagateljevo navedbo iz točke 6) revizijskega zahtevka, da je izbrani ponudnik obrazce podpisal v slovenščini, čeprav je tujec in ne razume slovensko, zaradi česar se vlagatelju postavlja vprašanje verodostojnosti podpisanih izjav. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ponovno pojasnjuje, da je razpisna dokumentacija v točki 2 (Jezik) Navodil jasno določala, da mora ponudnik ponudbo in ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na ponudbo, izdelati v slovenskem jeziku. S tem, ko je izbrani ponudnik obrazce št. 1, 2, 4, 5a, 6, 7, 8, 10 in 11 podpisal, čeprav so bili ti v slovenskem jeziku, je sledil izrecni zahtevi razpisne dokumentacije in naročniku zaradi tega, ker je te izjave sprejel kot ustrezne in verodostojne, ni mogoče očitati kršitve lastnih določb razpisne dokumentacije, niti zakonskih določb, ki urejajo jezik v postopku oddaje javnega naročanja. ZJN-2 v 23. členu postavlja jasno pravilo, da postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku, ponudniki pa morajo to določbo (če naročnik ne dopusti predložitev ponudbe delno ali v celoti v tujem jeziku) upoštevati, izbrani ponudnik pa je s predložitvijo izpolnjenih obrazcev v slovenščini storil to, kar se je od njega pričakovalo. Da je bil izbrani ponudnik z vsebino obrazcev, ki jih je podpisal, seznanjen, Državna revizijska komisija sklepa tudi iz dejstva, da je izbranemu ponudniku pri pripravi ponudbe pomagala prevajalka, prav tako pa je izbrani ponudnik nekatere od slovenskih obrazcev moral ne le podpisati, ampak tudi sam izpolniti oziroma v skladu z navodili iz teh obrazcev le-tem priložiti zahtevane priloge, čemur je izbrani ponudnik sledil, s tem pa izkazal razumevanje vsebine teh obrazcev. Zaradi ugotovljenega Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam v tem delu ni mogla slediti.
V zvezi z vlagateljevimi revizijskimi navedbami, da izbrani ponudnik ni pripravil podatkov glede opisa in zaščite proizvodnje, skladiščenja in transporta skladno z obrazcem 5, ker ni predložil primopredaje dokumentacije, čeprav je bila ta zahtevana v prvi alinei točke 3. Opis transporta, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 6 (Pogoji za priznanje usposobljenosti) Navodil zapisal, da bo priznal sposobnost ponudnikom, ki bodo izpolnjevali (med drugim) pogoj: "da ima ponudnik za izvedbo predmetnega javnega naročila zagotovljen brezhiben varnostni sistem" (točka 6.10.). Kot dokazilo za izpolnjevanje tega pogoja so morali ponudniki priložiti Izjavo ponudnika o brezhibnosti varnostnega sistema (Obrazec št. 4) in Opisan in dokumentiran potek in zaščita proizvodnje, skladiščenja in transporta (obrazec št. 5 s prilogo). Obrazec št. 5 je vseboval ključne točke o opisu in zaščiti proizvodnje, skladiščenja in transporta s pripisanim navodilom, da mora ponudnik obrazec izpolniti tako, da zadosti vsaj minimalnim pogojem, ki so navedeni v točkah 7. MINIMALNI POGOJI ZAšČITE PROIZVODNJE, 8. MINIMALNE VARNOSTNE ZAHTEVE ZA SKLADIšČE GOTOVIH IZDELKOV in 9. MINIMALNE ZAHTEVE V ZVEZI S TRANSPORTOM TOBAČNIH ZNAMK iz poglavja B razpisne dokumentacije. Pod opombo v Obrazcu št. 5 je naročnik še pripisal, da opis in zaščito proizvodnje, skladišča gotovih izdelkov in transporta ponudniki pripravijo na svojih dokumentih in predstavljajo sestavni del obrazca št. 5.
V točki 9. Navodil (MINIMALNE ZAHTEVE V ZVEZI S TRANSPORTOM TOBAČNIH ZNAMK) je naročnik zahteval, da mu mora biti zagotovljena možnost nadzora nad transportom tobačnih znamk, v okviru katerega mora biti primopredajna dokumentacija in dostava s spremstvom, povezanim z lokalno policijo.
Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi priložil Izjavo ponudnika o brezhibnosti varnostnega sistema (Obrazec št. 4), v kateri je izjavil, da ima brezhibni varnostni sistem oziroma da v primeru, da z ustreznim varnostnim sistemom še ne razpolaga, bo le-tega imel ob podpisu pogodbe. Izbrani ponudnik je tudi priložil podpisan Obrazec št. 5 in več prilog, ki se nanašajo na opis in zaščito proizvodnje, skladišča gotovih izdelkov in transporta in predstavljajo sestavni del obrazca št. 5. Med temi prilogami je izbrani ponudnik priložil tudi Obrazec št. 5a, v katerem je prepisal minimalne pogoje iz točk 7. MINIMALNI POGOJI ZAšČITE PROIZVODNJE, 8. MINIMALNE VARNOSTNE ZAHTEVE ZA SKLADIšČE GOTOVIH IZDELKOV in 9. MINIMALNE ZAHTEVE V ZVEZI S TRANSPORTOM TOBAČNIH ZNAMK iz poglavja B razpisne dokumentacije in na koncu Obrazca št. 5a pripisal, da odgovorno izjavlja in se zavezuje, da v obdobju izdelave pogodbenih del minimalni pogoji varnostne proizvodnje ustrezajo (bodo ustrezali) določenim zahtevam. Kot dokazilo je izbrani ponudnik dodal več prilog, med njimi tudi dokument "Povzetek fizičnih in tehničnih zaščitnih ukrepov UAB GarsĹł pasaulis po standardu CWA 14641:2003 HIGH SECURITY PRINTING, v prostorih varnega tiska, ki jih UAB GarsĹł pasaulis strogo izvaja" (Obrazec št. 5a.5), ki vsebuje (med drugim) opis in nadzor transporta.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik vlagatelju ne oporeka v delu, kjer navaja, da izbrani ponudnik ni predložil primopredajne dokumentacije, pač pa pojasnjuje, da je bila razpisna dokumentacija glede pogojev, ki jih bo moral izbrani ponudnik izpolnjevati glede varnostnega sistema (torej tudi glede primopredajne dokumentacije) zasnovana tako, da dopušča ponudnikom precejšnjo svobodo glede samega opisa varnostnega sistema. Naročnik pojasnjuje, da je z opombo, pripisano na Obrazcu št. 5, ponudnikom dopustil, da opis in zaščito proizvodnje, skladišča gotovih izdelkov in transporta ponudniki pripravijo na svojih dokumentih, s čimer jih je zavezal le k temu, da predstavijo svoje varnostne sisteme, ki naj bi zadostili nekim splošnim varnostnim zahtevam, hkrati pa so se morali ponudniki zavezati, da bodo ob podpisu pogodbe imeli vzpostavljen popolnoma takšen sistem, da bo zadostil vsem pogojem naročnika. V zvezi s tem Državna revizijska komisija ocenjuje, da je izbrani ponudnik s tem, ko je na Obrazcu št. 5a.5 opisal transport blaga in tudi z obrazcem št. 5a in Obrazcem št. 4 izjavil, da minimalni pogoji varnostne proizvodnje ustrezajo ali bodo ustrezali določenim zahtevam, oziroma da razpolaga (bo razpolagal) z ustreznim varnostnim sistemom ob podpisu pogodbe, zadostil zahtevam razpisne dokumentacije v zvezi s transportom tobačnih znamk. Kot minimalno zahtevo v tej zvezi je naročnik namreč od ponudnikov zahteval, da mu zagotovijo možnost nadzora nad transportom tobačnih znamk, v okviru katerega mora biti zagotovljena primopredajna dokumentacija in dostava s spremstvom, povezanim z lokalno policijo. Primopredajna dokumentacija je bila znotraj te zahteve postavljena kot eden od načinov, s katerim bo naročnik lahko nadziral transport tobačnih znamk, le-tega pa mu je izbrani ponudnik zagotovil že s tem, ko je oddal izjavo (Obrazec št. 4) kot tudi Obrazec št. 5a, v katerem je izrecno ponovil zahtevani minimalni pogoj glede transporta tobačnih znamk in se zavezal, da bo v obdobju izdelave pogodbenih del (tudi) ta pogoj ustrezal zahtevam naročnika. Glede na zahteve razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ocenjuje, da je izbrani ponudnik že s tem zadostil minimalnim zahtevam razpisne dokumentacije v zvezi s transportom tobačnih znamk in mu kaj drugega (tj. priložitev primopredajne dokumentacije) ni bilo treba priložiti. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam v tem delu ni sledila.
Kot zadnje je Državna revizijska komisija preverila vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik ni predložil vzorca tobačne znamke, kot je zahtevan v razpisni dokumentaciji, saj priloženi vzorci ne ustrezajo zahtevam razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da priloženi vzorec ni v skladu z zahtevami naročnika iz točke 1.2. Navodil.
Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila in ugotovila, da je naročnik v Navodilih v točki 1. opredelil predmet javnega naročila (izdelava in dobava tobačnih znamk, ki zajema izdelavo, pripravo na tiskanje in tiskanje, skladiščenje, pakiranje, dobavo in uničenje).
V razdelku A) navedene točke je naročnik navedel natančen popis predmeta naročila (tehnične specifikacije), ki je vseboval izgled (1.1.), zaščito (1.2.), obliko (1.3.) in embaliranje (1.4.).
V razdelku D) točke 1. je naročnik zapisal: "izbrani izvajalec bo moral v desetih dneh po podpisu pogodbe naročniku predložiti tri predloge za tobačno znamko v papirnati obliki in na zgoščenki. Predloga za tobačno znamko mora biti enakovredna dosedanji obliki (poudarek je predvsem na giljošu)."
V obrazcu št. 7 (Ponudbeni predračun) je naročnik v točki 6. zapisal, da je skica oziroma vzorec tobačne znamke sestavni del te ponudbe, s pripisom, da v kolikor ponudnik še ni izdeloval predmetnega javnega naročila, se kot vzorec upoštevajo faksimile artiklov, ki so (glede tehnološke izdelave) podobni tobačnim znamkam (kot. npr. znamke, kolki, čeki, bankovci ipd.).
Ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ta priložil več vzorcev za tobačne in alkoholne izdelke, ki jih je izdeloval ali jih izdeluje za različne naročnike v letih od 2000 do 2010. Za vzorce, ki jih je izbrani ponudnik priložil, naročnik ne trdi, da so skladni s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije, ampak ugovarja, da skladnost s tehničnimi specifikacijami za te vzorce niti ni bilo zahtevana. Glede na vsebino razdelka D) točke 1. Navodil in točke 6. Ponudbenega predračuna Državna revizijska komisija ocenjuje, da ponudniki v času predložitve ponudbe niso bili dolžni predložiti vzorca tobačne znamke oziroma faksimila artiklov, podobnim tobačnim znamkam, ki bi v celoti zadostil tehničnim specifikacijam iz razpisne dokumentacije, saj gre iz vsebine razpisne dokumentacije drugače sklepati. Na to jasno kaže že sama beseda "podobni", ki izključuje identičnost oziroma popolno skladnost priloženih vzorcev s tehničnimi specifikacijami iz razdelka A). Čeprav je podobnost zahtevana le pri faksimilu artiklov, podobnih tobačnim znamkam, gre zaradi enakopravne obravnave ponudnikov šteti, da tudi pri tistih, ki so predmetno javno naročilo že izdelovali, zadostuje že podobnost vzorcev oziroma skic tobačnih znamk. Ker skladnost vzorcev z zahtevami razpisne dokumentacije ni bila zahtevana, je Državna revizijska komisija vlagateljeva zatrjevanja, da vzorec izbranega ponudnika ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije, zavrnila kot neutemeljena.
Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj ugotovljenega zaključuje, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, čeprav ta ob predložitvi ni izpolnjevala zahteve naročnika iz točke 2 (Jezik) in zato ni bila popolna. Naročnik bi moral tako ponudbo označiti kot formalno nepopolno in, v kolikor določenega dejstva ne bi mogel sam preveriti, izbranega ponudnika v skladu z 78. členom ZJN-2 pozvati na dopolnitev. Upoštevajoč zgornje argumente je Državna revizijska komisija ugodila vlagateljevemu predlogu in na podlagi 3. alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta Obvestilo o oddaji naročila št. 4301-12/2008/18 z dne 25.8.2008.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.
Vlagatelj je v revizijskem zahtevku zahteval tudi povračilo stroškov, in sicer takso v višini 5.000,00 EUR, 3000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, 1% materialnih stroškov ter 20% DDV. V obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo je vlagatelj priglasil še sledeče stroške: 200 odvetniških točk za vlogo ter 5 EUR za PTT, povečano za 20% DDV.
Državna revizijska komisija je vlagatelju v skladu z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003) in ob upoštevanju vrednosti spora kot potrebne priznala sledeče stroške:
- strošek za plačano takso za revizijo v višini 5.000,00 EUR,
- stroške sestave zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk, kar skupaj z 20% DDV znese 1.652,40 EUR,
- materialne stroške v višini 1% od vrednosti 3000 odvetniških točk, kar skupaj z 20% DDV znaša 16,52 EUR,
- stroške obvestila o nadaljevanju postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo (vloge) v višini 50 točk, kar skupaj z 20% DDV znese 27,54 EUR.
Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala poštnih stroškov, saj vlagatelj nastanka le-teh ni izkazal.
Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 6.696,46 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema odločitve Državne revizijske komisije do dne plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 6. 10. 2008
Predsednik senata:
Jožef Kocuvan,univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana
- Ila Zupančič, Hacquetova 8, Ljubljana
- UAB "GarsĹł pasaulis", SalomÄ"jos NÄ"ries str. 69, Vilnius, Litva
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana