Na vsebino
EN

018-140/2008 Občina Kočevje

Številka: 018-140/2008-7
Datum sprejema: 30. 9. 2008

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006, 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije oddaje javnega naročila po odprtem postopku "Izdelava projektne dokumentacije za ureditev mestnega jedra" in na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika AG-INŽENIRING projektiranje, inženiring in svetovanje d.o.o., Podjetniško naselje Kočevje 1, Kočevje, ki ga zastopa odvetnik Samo Vidmar iz Kočevja, Podjetniško naselje Kočevje 1 (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, Kočevje (v nadaljevanju: naročnik) dne 30.09.2008

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 2.500 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je z Odločitvijo o oddaji javnega naročila št. 411-6/2008-0003, z dne 22.08.2008, odločil, da se kot najugodnejši ponudnik za oddajo javnega naročila po odprtem postopku "Izdelava projektne dokumentacije za ureditev mestnega jedra" izbere ponudnik DETAJL Oblikovanje, projektiranje, inženiring, svetovanje d.o.o., Glavni trg 1, Vipava (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi navaja, da vlagatelj ni izkazal najmanj dveh referenc za izdelavo projektne dokumentacije za mestna jedra, zaradi česar je naročnik njegovo ponudbo izločil.

Zoper zgoraj navedeno odločitev naročnika je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj se ne strinja z obrazložitvijo naročnika o pomanjkljivih referencah in navaja, da se vse v njegovi ponudbi predložene reference nanašajo na ureditev mestnih jeder, katerih del so seveda tudi zgradbe, katere obnova se je projektirala s strani vlagatelja. Vlagatelj ob tem poudarja, da je predložil reference za obdobje zadnjih treh let, pri čemer pa se mu zdi takšna zahteva vprašljiva, saj je za naročnika že v letu 1999 napravil "Programsko idejno zasnovo ureditve mestnega jedra Kočevja", v kateri je zajeto celotno staro zgodovinsko mestno jedro, za istega naročnika pa je projektiral tudi določene mestne objekte v letih 1992, 1993, 1996, 1998 ter v letošnjem letu. Pri vseh teh objektih je šlo za prenovo velikih objektov mestnega jedra, z izdelavo predmetne projektne dokumentacije pa bi vlagatelj tako le še dokončal svoje dolgoletno delo pri urejanju mestnega jedra Kočevja. Vse to je naročniku znano in prav zato se zdi vlagatelju nelogično, da je naročnik omejil reference na zadnja tri leta. Glede referenc, ki jih je predložil v svoji ponudbi, vlagatelj poudarja, da se ne nanašajo zgolj na posamezne zgradbe, pač pa vsekakor na širše okolje, kar še posebej velja za ureditev zazidalnega kompleksa v Kočevju na Ljubljanski cesti 5 skupaj z dovoznimi potmi in mestnim trgom. Enako velja za ureditev Ciril Metodovega trga v Ljubljani in Levstikovega trga v Velikih Laščah. Ob navedenem vlagatelj opozarja, da mu ni znano, da bi izbrani ponudnik v zadnjih treh letih izdelal projektno dokumentacijo za ureditev mestnega jedra, zato predlaga, naj to preveri revizijski organ. Za vlagatelja je sporna tudi nenatančna določenost območja, saj niti iz obvestila o naročanju niti iz navodil ponudnikom ni jasno, v kakšnem obsegu naj bi se zajelo staro mestno jedro - še posebej ob dejstvu, da je vlagatelj za naročnika že v letu 1999 napravil "Programsko idejno zasnovo ureditve mestnega jedra Kočevja". Nadalje vlagatelj opozarja, da iz obrazložitve izpodbijane odločitve izhaja, da tudi izbrani ponudnik očitno ni oddal popolno ponudbo, saj je šele po odpiranju ponudb svojo ponudbo dopolnjeval z obrazcem BON-1. Če bi naročnik ravnal po načelu enake obravnave ponudnikov, bi moral po vlagateljevem mnenju tudi njega pozvati k dopolnitvi predloženih referenc, čeprav se le-te po vlagateljevem mnenju zadostne, nerazumno pa je omejevanje referenc na obdobje zadnjih treh let pred vlaganjem ponudbe. Druga nepravilnost v postopku je bila po vlagateljevem mnenju storjena s tem, ko ponudba izbranega ponudnika ni bila zvezana z vrvico, ki bi preprečevala spreminjanje njene vsebine, in bi jo bilo zato potrebno izločiti kot nepravilno. Vlagatelj opozarja tudi na ponudbeno ceno, ki v ponudbi izbranega ponudnika (s popustom vred) presega ocenjeno vrednost naročila, prav tako pa je za skoraj 10% višja od ponudbene cene vlagatelja. Na koncu vlagatelj navaja, da je predvideni izvedbeni rok, ki je zapisan v razpisni dokumentaciji, po njegovem prepričanju postavljen povsem nestrokovno in je prekratek celo za ponudnika, ki se je kot on sam v zadnjih petnajstih letih že ukvarjal z ureditvijo mestnega jedra Kočevja. Pri izbranem ponudniku, ki teh izkušenj nima, se bo izvedba gotovo zavlekla preko tega roka. Ob vsem navedenem vlagatelj meni, da je naročnik neupravičeno ugotovil, da vlagatelj ni izkazal tehnične sposobnosti v smislu 45. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 128/2006, 16/08 in 34/08; v nadaljevanju ZJN-2) ter tako, kot je to določeno v razpisni dokumentaciji. Prav tako vlagatelj meni, da je naročnik v nasprotju z ZJN-2 označil ponudbo izbranega ponudnika kot pravilno ter ga izbral kot najugodnejšega. Vlagatelj Državni revizijski komisiji zato predlaga, da izpodbijano odločitev naročnika razveljavi ter vrne zadevo naročniku v ponovni postopek, da opravi izbiro med ponudniki, ki so oddali pravilne in popolne ponudbe. Podrejeno vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija odloči, da je bilo ravnanje naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila nepravilno in nezakonito ter v nasprotju z določili ZJN-2. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev potrebnih revizijskih stroškov po priloženem stroškovniku.
V zahtevku za revizijo vlagatelj med drugim predlaga, da v kolikor naročnik na podlagi predmetnega zahtevka za revizijo ne bo v celoti razveljavil predmetni postopek oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija na podlagi 4. odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti.

Naročnik je dne 10.9.2008 izdal Odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi svoje odločitve se naročnik sklicuje na zahtevo iz točke 2.5.2 razpisne dokumentacije, našteva reference, ki jih je vlagatelj predložil v svoji ponudbi ter navaja, da se predložene reference nanašajo na posamične objekte in ne, kot je bilo zahtevano, na ureditev mestnih jeder. Glede očitanih kršitev, povezanih z razpisno dokumentacijo, naročnik opozarja na določbo 2. odstavka 12. člena ZRPJN ter zaključuje, da je vlagatelj v obravnavanem primeru že zamudil rok za navajanje kršitev, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije. Glede očitanih kršitev, ki se nanašajo na preverjanje in ocenjevanje vlagateljeve ponudbe naročnik opozarja, da sam vlagatelj navaja, da je v preteklosti opravil projektiranje v zvezi s "â?? prenovo velikih objektov â??" in da torej v tem delu niti ne zatrjuje, da je že opravljal projektiranje mestnih jeder. V zvezi z vlagateljevim navajanjem, da se reference vlagatelja "â?? ne nanašajo zgolj na posamezne zgradbe, pač pa vsekakor na širše okolje" naročnik opozarja, da širše okolje ni enako kot mestno jedro. Mestno jedro namreč predstavlja logično zaključeno celoto, ki predstavlja bistveno več kot le skupek objektov (predstavlja stičišče poti meščanov, jedro družabnega življenja ter pomembno vpliva na njegov kulturni utrip), to vse pa je potrebno upoštevati pri projektiranju. Naročnik v ilustracijo navaja, da bi bilo na primer celo v primeru, če bi mestno jedro sestavljalo le pet zgradb, potrebno pri projektiranju upoštevati povsem drugačne lastnosti prostora kot v primeru, če bi šlo za projektiranje skupka petih zgradb v industrijski coni, saj bi imelo teh pet zgradb v industrijski coni povsem drugačen namen (obenem pa bi šlo v obeh primerih za projektiranje zgradb širšega okolja). Naročnik navaja, da iz potrdil o vlagateljevih referencah izhaja, da je vlagatelj v dveh primerih opravil dela na enem objektu, v primeru enega referenčnega potrdila pa na treh objektih, ki ne predstavljajo mestnega jedra. Naročnik poudarja, da vlagatelju ne oporeka, da je v preteklosti že projektiral večje število zgradb, pač pa vlagatelj ni dokazal, da bi projektiral mestna jedra, ki imajo poseben namen oziroma pri katerih gre za logično zaključeno celoto. Naročnik dodaja, da ni sledil vlagateljevi zahtevi, naj preveri, ali je izbrani ponudnik opravil referenčna dela, temveč se je zanesel na dejstvo, da jih je le-ta izkazal na način, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. V zvezi z očitanimi kršitvami, ki so vezane na preverjanje in ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika, naročnik navaja, da je bila formalna pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika (manjkajoči obrazec BON-1) odpravljena v skladu s 17. točko 2. člena ZJN-2 ter da vlagateljeve ponudbe ni bilo mogoče naknadno dopolniti z manjkajočimi referencami, saj v konkretnem primeru število izkazanih referenc vpliva na razvrstitev ponudbe po merilu "reference". V konkretnem primeru v razpisni dokumentaciji tudi ni bilo zahtevano (pač pa le zaželeno), da je ponudba zvezana z vrvico, prav tako pa naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, da bo izločil ponudbo, ki bi vsebovala ponudbeno ceno, ki je višja od ocenjene vrednosti.

Vlagatelj je z vlogo z dne 15.9.2008 naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom št. 411-6/2008-0003 z dne 17.9.2008 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.






Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru je med vlagateljem in naročnikom spor v tem, ali vlagateljeva ponudba izpolnjuje pogoj, ki ga je v zvezi z referenčnimi deli postavil naročnik. Vlagatelj tudi očita naročniku, da je reference omejil zgolj na zadnja tri leta, da rok za dokončanje del ne omogoča izvedbe del, da ni dovolj natančno določil območja za izdelavo projektne dokumentacije ter da je ponudba izbranega ponudnika izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna (ker presega ocenjeno vrednost, ker ni povezana z vrvico, ker mu ni znano, da bi v zadnjih treh letih izdelal projektno dokumentacijo za ureditev mestnega jedra in ker je dopolnil ponudbo z obrazcem BON-1). Vlagatelj tudi zatrjuje, da bi moral naročnik, skladno z načelom enakopravnosti, tudi njemu ponuditi priložnost, da bi dopolnil ponudbo v segmentu referenc.

Kot pravilno ugotavlja tudi naročnik, trije izmed zgoraj navedenih očitkov posegajo v samo vsebino razpisne dokumentacije. Kot je razbrati iz revizijskega zahtevka, vlagatelj namreč oporeka tako naročnikovi omejitvi referenc (le) na zadnja tri leta kot tudi (pre)kratkemu roku za izvedbo razpisanih del, naročniku pa očita tudi, da je pomankljivo določil območje, za katerega naj bi se izdelala projektna dokumentacija za ureditev mestnega jedra.
Vlagatelj bi moral morebitna vprašanja in/ali spore, ki se pojavijo v zvezi z razpisno dokumentacijo, poskusiti odpraviti na podlagi 2. odstavka 81. člena ZJN-2 (na navedeno možnost je bil izrecno opozorjen tudi v 7. točki Povabila k oddaji ponudbe - Dodatna pojasnila ponudnikom) oziroma najkasneje do poteka roka, določenega za predložitev ponudb. ZRPJN v 6. odstavku 12. člena določa, da vlagatelj po poteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, razen v primeru, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Ker je bil vlagatelj z vsemi tremi domnevnimi nepravilnostmi seznanjen že od dne, odkar je bila razpisna dokumentacija objavljena na Portalu javnih naročil, bi moral zahtevek za revizijo vložiti še pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Po poteku tega roka namreč vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji. Ker je vlagatelj, iz prej navedenih razlogov, vložil revizijski zahtevek šele potem, ko je od naročnika že prejel izpodbijano odločitev, je potrebno šteti, da je predmetni očitki v smislu določil ZRPJN formalno prepozni in jih posledično po vsebini ni več mogoče obravnavati.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila trditev vlagatelja, s katero očita naročniku, da je njegovo ponudbo neutemeljeno izločil kot nepravilno.

Iz pregleda dokumentacije o oddaji javnega naročila je razvidno, da je naročnik v razpisni dokumentaciji pod točko 2.5.2 točke 2.5 (Pogoji za dokazovanje tehnične sposobnosti in obvezna dokazila) zapisal: "Ponudnik mora predložiti najmanj 2 referenci za izdelavo projektne dokumentacije za ureditev mestnih jeder. Smiselno zaključenih del, ki so bila po ponudniku naročena z enotno pogodbo ali naročilnico ponudniki ne smejo deliti.
Dokazilo: Spisek referenc ponudnika za dela, ki so predmet javnega naročila (priloga št. D/19) ter Referenčno potrdilo na obrazcu (priloga št. D/20 za vsako posamezno referenco)."
Iz Priloge št. D/19, kamor so morali ponudniki vpisati reference izhaja še dodatna zahteva, in sicer, da morajo biti reference zaključene v zadnjih treh letih.

Po pregledu ustreznih delov ponudbene dokumentacije vlagatelja je Državna revizijska ugotovila, da je le-ta v svoji ponudbi predložil spisek petih referenc (priloga D/19), in sicer za naslednjo vrsto del:

1. Ureditev zazidalnega kompleksa na Ljubljanski cesti 5, Kočevje
2. Prenova objekta Ljubljanska cesta 3, Kočevje
3. Prenova objektov na Ljubljanski cesti 5C, 5D,5 Kočevje
4. Rekonstrukcija objektov Ciril Metodov trg 8, 7, 9, Ljubljana
5. Ureditev ploščadi na Levstikovem trgu v Velikih Laščah

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da gre pri naštetih referencah za dela na objektih, ki ne predstavljajo mestnega jedra. Kot je namreč izčrpno pojasnil naročnik, predstavlja mestno jedro logično zaključeno celoto, ki pomembno vpliva na utrip celotnega mesta, predstavlja stičiče poti meščanov in jedro družbenega življenja ter pomembno vpliva na celoten utrip mesta. Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju, da se navedene reference nanašajo na širše okolje oziroma na projektiranje zazidalnih kopleksov, vendar pa pri projektiranju slednjih ne gre za projektiranje, pri katerem bi morale biti zajete naštete značilnosti mestnih jeder. Od projekta ureditve mestnega jedra se namreč pričakuje, da poleg prometnih, gradbenih, instalacijskih in drugih izhodišč (kot so elementi javne razsvetljave, informativne oznake, usmeritev gibanja prometa in pešcev) ter primerne likovne zasnove upošteva zlasti tudi dosedanji razvoj mesta (od historičnega jedra, obdobja med obema vojnama, socialističnega realizma do novejših objektov iz časa po osamosvojitvi) z vsemi njegovimi značilnostmi kot tudi datajlno programsko opredelitev sanacije. Cilj takšnega projekta torej je, napraviti lepši, prijetnejši in prepoznavnejši mestni okvir, ki bo všečen ne le na pogled temveč tudi po vsebini. Opisane značilnosti jih razlikujejo od projektiranja zazidalnih kompleksov v posameznih delih mest oziroma od referenc, ki jih je ponudil vlagatelj, in sicer tako po obsegu kot zlasti tudi po njihovi vsebini. Prav tako pa je pri interpretiranju naročnikove zahteve iz podtočke 2.5.2 točke 2.5 razpisne dokumentacije potrebno upoštevati sam opis predmeta javnega naročila kot izhaja iz uvoda Splošnega dela Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb (točka 1.0), kakor tudi iz Tehničnih specifikacij (točka 7 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb), ki med drugim zajema tako značilnosti mestnega jedra Kočevje, kot tudi specifične zahteve, ki naj bi jih ponudniki upoštevali pri izdelavi projekta ureditve mestnega jedra, kot na primer programska opredelitev, določanje uporabnosti za vsako stavbo posebej, upoštevanje preteklih in današnjih podob mesta ... itd.

Ob navedenem je vlagateljevo ponudbo tudi po mnenju Državne revizijske komisija potrebno šteti kot nepravilno in nepopolno (v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2) ter jo je iz tega razloga na podlagi določbe 1. odstavka 80. člena ZJN-2 potrebno zavrniti.

Vlagatelj tudi navaja, da mu ni znano, da bi v zadnjih treh letih izbrani ponudnik izvedel kakeršenkoli projekt izdelave projektne dokumentacije za ureditev mestnega jedra. Kot že izhaja iz zgornje obrazložitve, so morali ponudniki (v dokaz izkazovanja referenc) izpolniti Prilogo št. D/19 (Referenčna lista ponudnika za dela, ki so predmet javnega naročila), in sicer vsaj z dvema referencama za izdelavo projektne dokumentacije za ureditev mestnega jedra, zaključene v zadnjih treh letih (vsaka nadaljnja takšna referenca se je vrednotila v okviru merila reference - 1. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb). Skladno z naročnikovo zahtevo, so morali predmetni obrazec izpolniti s podatki o naročniku del, vrsti del, času realizacije, in s pogodbenim zneskom. Za vsako od navedenih referenc so morali ponuniki izpolniti tudi potrdilo naročnika posamezne reference - Priloga št. D/20 (in sicer z identičnimi podatki kot Prilogo št. D/19), s katerim so jim naročniki (pod kazensko in materialno odgovornostjo) potrdili, da je bilo delo na posameznem projektu opravljeno pravočasno, kvalitetno in v skladu z določili pogodbe. Pregled obeh obravnavanih obrazcev pokaže, da jih je izbrani ponudnik predložil v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami, iz referenc pa tudi izhaja, da se tri izmed štirih nanašajo na projekte ureditve mestnih jeder (naročniki del oziroma potrjevalci referenc so Občina Idrija, Občina škofja loka in Občina Ajdovščina) in da so se dela na projektih zaključila v danem obdobju (leta 2005 in leta 2008). Ker je izbrani ponudnik v spornem segmentu izpolnil vse naročnikove zahteve, Državna revizijska komisija predmetnemu očitku ni mogla slediti.

Neutemeljen je tudi vlagateljev očitek, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno iz razloga, ker ni bila povezana z vrvico. Vlagatelj je očitno spregledal, da je bilo takšno ravnanje ponudnikov zgolj zaželeno (točka 4 - Izdelava in predložitev ponudbe - Oblika ponudbe Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), torej je bila odločitev o tem, ali bodo ponudbeno dokumentacijo povezali z vrvico prepuščena odločitvi vsakega posameznega ponudnika. Sicer pa je naročnik, kot izhaja iz dokumentacije iz spisa, na javnem odpiranju ponudb ponudbo izbranega ponudnika, takoj potem, ko je komisijsko odprl kuverto, povezal z vrvico.

Ravno tako Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevi navedbi, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno tudi iz razloga, ker je ponudil ceno, ki presega ocenjeno vrednost javnega naročila. Naročnik namreč v razpisni dokumentaciji ni določil, da bo ponudbo ponudnika, čigar cena bo presegala ocenjeno vrednost, izločil. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija so pravila za določanje ocenjene vrednosti namenjena zlasti preprečevanju izogibanja osnovnim pravilom javnega naročanja o rokih, objavah in izbiri postopka ter so kot takšna s stališča preverjanja pravilnosti, primernosti, sprejemljivosti in popolnosti ponudbe irelevanta. Vlagatelj pa v konkretnem primeru tudi ne zatrjuje, da ponudbena cena izbranega ponudnika presega naročnikova zagotovljena sredstva ali da je ponujena cena višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu, kar bi bil lahko razlog za zavrnitev ponudbe izbranega ponudnika. Po definiciji 21. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2, je namreč nesprejemljiva tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva ali katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu.

Vlagatelj tudi zatrjuje, da izbrani ponudnik ni oddal popolne ponudbe, saj naj bi jo po odpiranju ponudb dopolnil še z obrazcem BON-1, ki je bil obvezna sestavina ponudbe.

Vlagateljeve očitek je potrebno presojati v smislu 1. odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. V skladu s citiranim določilom mora naročnik nepopolno ponudbo izločiti, vendar šele potem, ko je ravnal po pravilih, ki izhajajo iz 78. člena ZJN-2. Slednja urejajo postopek dopustnih dopolnitev ponudb, pri čemer izrecno prepovedujejo spreminjanje ponudbene cen in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale prejete ponudbe. Če torej naročnik ob pregledu ponudbene vsebine ugotovi, da je določena pomanjkljivost takšne narave, da bi njena odprava posegla v prej naštete elemente, takšne ponudbe ni mogoče dopolniti.
Ob ugotovitvi, da izbrani ponudnik v ponudbo ni predložil obrazca BON-1 njegove ponudbe (še) ni mogoče obravnavati kot nepravilno in nepopolno. Obrazec BON-1 namreč ne predstavlja dokumenta, ki bi se nanašal na ceno, merila ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe glede na ostale ponudnike, temveč ga gre šteti za dokument, ob izostanku katerega je naročniku dovoljeno preveriti, ali ga je izbrani ponudnik v času oddaje ponudbe vsebinsko izpolnjeval. V obravnavanem primeru gre torej za formalno pomanjkljivost, ki jo je v postopku dopolnjevanja ponudb dopustno sanirati. Ker je izbrani ponudnik, takoj po odpiranju ponudb naročniku sam predložil manjkajoči obrazec BON-1, iz katerega izhaja, da v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila nima neporavnanih obveznosti, Državna revizijska komisija ni sledila obravnavanemu očitku.

V zvezi z očitkom, da bi moral naročnik, skladno z načelom enakopravnosti tudi vlagatelju ponuditi priložnost, da dopolni ponudbo z ustreznimi referencami, naročnik pravilno opozarja, da bi v tem primeru dopustil spremembo vlagateljeve ponudbe v delu, ki vpliva na njeno razvrstitev v okviru meril. Ker torej v konkretnem primeru reference predstavljajo tudi eno izmed dveh meril za ocenjevanje ponudb (11. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb - Merila za izbor), bi dopolnitev vlagateljeve ponudbe z ustreznimi referencami pomenila nezakonit poseg v ponudbeno vsebino oziroma spremembo vlagateljeve ponudbe v tistem delu, v katerem so, kot izhaja iz zgoraj navedenega določila 78. člena ZJN-2, vsakršne spremembe izrecno prepovedane.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alinejo 1. odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, 3. odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

V 4. odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."
V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju 4. odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je ob obravnavanju zadeve ugotovila, da je vlagatelj očitno preplačal takso iz 1. odstavka 22. člena ZRPJN, ki se določa glede na ocenjeno vrednost javnega naročila. V obravnavanem primeru je ocenjena vrednost javnega naročila (storitve) 83.000 EUR, zato znaša pravilno izračunan znesek takse 2.500 EUR (in ne 5.000 EUR, kot jo je plačal vlagatelj). Vlagatelj naj za povračilo preveč plačane revizijske takse v višini 2.500 EUR zaprosi Ministrstvo za finance.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo tudi predlagal, da v kolikor naročnik na podlagi zahtevka za revizijo ne bo v celoti razveljavil predmetnega postopka oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti (4. odstavek 11. člena ZRPJN). Ker je konkretnem primeru naročnik že opravil izbiro (torej je že zaključil vsa postopkovna dejanja, ki jim sledi le še sklenitev pogodbe) je takšen predlog v obravnavanem primeru brezpredmeten, saj naročniku sklenitev pogodbe preprečuje že sam zakon (2. odstavek 11. člena ZRPJN), zato Državna revizijska komisija o njem ni odločala. Državna revizijska komisija tudi ni odločala o (podrejenem) predlogu vlagatelja, naj se v primeru zavrnitve zahtevka za revizijo ugotovi, da je bilo ravnanje naročnika v nepravilno in nezakonito ter v nasprotju z določbami ZJN-2, saj ji ZRPJN ne daje pristojnosti za sprejem takšne odločitve (23. člen ZRPJN).


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 30.09.2008





Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, Kočevje
- Odvetnik Samo Vidmar, Podjetniško naselje 1, Kočevje
- DETAJL Oblikovanje, projektiranje, inženiring, svetovanje d.o.o., Glavni trg 1, Vipava
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran