Na vsebino
EN

018-116/2008 DARS družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d.

Številka: 018-116/2008-3
Datum sprejema: 20. 8. 2008

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter članov Jožefa Kocuvana in mag. Nataše Jeršič kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Izvedba elektro in strojne opreme predorov Barnica in Tabor ter pokritih vkopov Rebrnice I. in II. na odseku HC Razdrto-Vipava; Rebrnice" in na podlagi pritožbe, ki so jo vložili skupni ponudniki J.V. Vidoni S.p.A., via Palladio 66, 33010 Tavagnacco (Udine), Italija, OBEROSLER Cav. PIETRO S.p.A., via Brunico 18/B, 39030 San Lorenzo di Sebato (Bolzano), Italija, ADTS s.r.o., Polovnicka 50, 01325 Stranavy, Slovaška in AŽD Praha s.r.o., Žirovnicka 2/3146, 10617 Praga 10, Republika Češka, ki jih vse zastopa odvetnik mag. Miha šipec, Čufarjeva ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.8.2008 soglasno

odločila:

Vlagateljeva pritožba z dne 8.8.2008 se zavrže kot prepozna.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 26.2.2008 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku, obvestilo o javnem naročilu pa je dne 17.3.2008 objavil na portalu javnih naročil pod številko JN1915/2008. Dne 9.5.2008 je naročnik opravil javno odpiranje ponudb, dne 27.6.2008 pa je izdal sklep o oddaji javnega naročila št. 402/25/07-RPP/IP-13, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral Splošno gradbeno podjetje SCT d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) in da je ponudbo vlagatelja izločil kot nepopolno.

Vlagatelj je z vlogama z dne 8.7.2008 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila ter vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je z vlogo z dne 14.7.2008, ki jo je naročnik prejel dne 15.7.2008, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da do izteka roka za vložitev zahtevka za revizijo še ni prejel dodatne obrazložitve niti mu ni bil omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Ker tretji odstavek 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2) ureja le situacijo, ko naročnik dodatno obrazložitev izda, ne ureja pa situacije, če zahtevo za izdajo le-te zavrže ali zavrne, je vlagatelj iz previdnosti vložil zahtevek za revizijo že pred iztekom desetdnevnega roka, z njim pa uveljavlja kršitev načela transparentnosti, saj mu naročnik ni izdal dodatne obrazložitve niti mu ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da bo po pregledu dokumentacije izbranega ponudnika dopolnil zahtevek za revizijo z nadaljnjimi argumenti. V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da njegova ponudba izpolnjuje zahteve v delih, ki se nanašajo na podajanje tehnične specifikacije za energetske transformatorje ter izkazovanje izkušenj pri izvedbi istovrstnih del, na podlagi česar zahteva razveljavitev sklepa o oddaji naročila z dne 27.6.2008.

Naročnik je dne 14.7.2008 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki jo je vlagatelj prejel 15.7.2008. Z dopisom z dne 14.7.2008 je naročnik vlagatelja tudi obvestil, da lahko vpogled v ponudbo izbranega ponudnika opravi dne 17.7.2008.

Naročnik je vlagatelja z dopisom z dne 17.7.2008 na podlagi tretjega odstavka 9. člena ZRPJN in petega odstavka 12. člena ZRPJN pozval, naj v roku treh dni od prejema poziva zahtevek za revizijo dopolni s pooblastili vseh skupnih ponudnikov ter potrdilom o plačilu takse.

Vlagatelj je naročniku z vlogo z dne 18.7.2008 posredoval pooblastila za zastopanje, hkrati pa ga je glede posredovanja potrdila o plačilu takse prosil za podaljšanje roka, saj naj bi imeli vsi skupni ponudniki sedeže v tujini, kar naj bi upočasnilo izvedbo plačila.

Po prejemu dodatne obrazložitve in vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je vlagatelj z vlogo z dne 25.7.2008 naročniku posredoval dokument "DOPOLNITEV ZAHTEVKA ZA REVIZIJO". V tem dokumentu vlagatelj navaja, da dopolnjuje zahtevek za revizijo z dne 14.7.2008 zoper sklep o oddaji javnega naročila z dne 27.6.2008 in da vlaga zahtevek za revizijo zoper dodatno obrazložitev sklepa o oddaji predmetnega javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je dne 8.7.2008 od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Ker do izteka roka za vložitev zahtevka za revizijo ni prejel zahtevanih podatkov, je zaradi nejasne zakonske ureditve dne 14.7.2008 iz previdnosti vložil zahtevek za revizijo. Dne 17.7.2008 je vlagatelj pregledal dokumentacijo izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je že v zahtevku za revizijo z dne 14.7.2008 napovedal, da bo slednjega dopolnil z novimi argumenti po pregledu dokumentacije izbranega ponudnika, zato vlagatelj s to vlogo zahtevek za revizijo z dne 14.7.2008 dopolnjuje in navaja, da vlaga zahtevek tudi zoper dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila z dne 14.7.2008. V nadaljevanju vlagatelj navaja, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna zaradi neizpolnjevanja več zahtev iz razpisne dokumentacije, in sicer:
- izbrani ponudnik ni predložil izjave o nekaznovanosti za vse svoje zakonite zastopnike,
- ponudbena cena izbranega ponudnika je bila popravljena s korekturnim lakom, na podlagi česar vlagatelj sklepa, da je bila prvotna kalkulacija cene napačna,
- v prilogah, kjer naj bi bil podpis zakonitega zastopnika izbranega ponudnika, ni podpisa notarja, kar pomeni, da podpis sploh ni bil verificiran,
- v seznamu najpomembnejših del izbranega ponudnika v koloni "% izvedenih del kot partner v skupnem nastopanju" ni nobenih vpisov, čeprav bi moralo biti vpisano 100%, če je izbrani ponudnik dela opravil samostojno,
- na nekaterih izjavah in prilogah ni podpisov tistih oseb, ki bi morali biti, nekatere listine v angleškem jeziku niso prevedene, nekaterih izjav niso podpisali zakoniti zastopniki gospodarskih subjektov, ki so podali izjave, na nekaterih listinah pa sploh ni razvidno, kdo jih je podpisal oz. v kakšnem svojstvu naj bi bil podpisnik,
- v obrazcu pogodbe ni podpisa zakonitega zastopnika, prav tako ni vpisan datum podpisa vzorca,
- na seznamu najpomembnejših opravljenih istovrstnih del ni žiga in podpisa zakonitega zastopnika,
- iz revizorjevega poročila ni jasno, ali se izjava o ujemanju zneskov nanaša na usklajene salde obveznosti ali na zneske neusklajenih saldov,
- večina prospektnega materiala je v angleškem jeziku,
- izjave o servisiranju opreme niso ustrezne,
- podizvajalec izbranega ponudnika je družba IMP d.d., katera pa je hkrati predložila tudi lastno ponudbo, kar ni v skladu z določili razpisne dokumentacije.
V zvezi s svojo ponudbo pa vlagatelj še navaja, da je izkazal uspešne izkušnje pri izvedbi istovrstnih del, saj ni pravilna ocena naročnika, da je šlo zgolj za poddobavo. Po mnenju vlagatelja je šlo za izvedbo elektrostrojnih instalacij in bi opisano delo naročnik moral upoštevati kot ustreznega, saj ponudnik AŽD Praha s.r.o. sistema ni zgolj dobavil, temveč ga je izdelal in tudi vgradil ter usposobil za delovanje. Dne 12.6.2008 je vlagatelj dopolnil svojo ponudbo tudi glede vseh ostalih zahtev in v celoti odpravil svoje pomanjkljivosti. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik sklep o oddaji javnega naročila z dne 27.6.2008 razveljavi in naročilo dodeli njemu, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 25.7.2008 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 14.7.2008 zavrgel. V obrazložitvi sklepa navaja, da je vlagatelja po prejemu zahtevka za revizijo pozval k predložitvi pooblastil vseh skupnih ponudnikov za vložitev zahtevka za revizijo ter potrdila o plačilu takse, in sicer v roku, ki ga določa ZRPJN. Vlagatelj je z vlogo z dne 18.7.2008 zahtevek za revizijo dopolnil le s pooblastili za zastopanje, ne pa tudi s potrdilom o plačilu takse, navaja naročnik. Vlagatelj je sicer glede slednjega zaprosil za podaljšanje roka, vendar je naročnik to prošnjo zavrnil z obrazložitvijo, da je bil rok za dopolnitev določen skladno z ZRPJN ter da vlagatelj nastopa s pooblaščencem, ki je prava uka stranka in bi moral vedeti, da je treba takso skladno z 22. členom ZRPJN plačati že ob vložitvi zahtevka za revizijo. Naročnik navaja, da je vlagatelj naročnikov poziv za dopolnitev zahtevka za revizijo prejel dne 18.7.2008 in da se je tridnevni rok za dopolnitev zahtevka iztekel dne 21.7.2008. Ker naročnik do vključno 23.7.2008 ni prejel vlagateljevega dokazila o plačilu takse, je zahtevek za revizijo na podlagi petega odstavka 12. člena ZRPJN zavrgel.

Vlagatelj je z vlogo z dne 8.8.2008 vložil pritožbo. V pritožbi navaja, da le-to vlaga iz previdnosti in zato, ker meni, da je sklep, s katerim je naročnik zavrgel njegov zahtevek za revizijo z dne 14.7.2008, povsem nepotreben. Vlagatelj meni, da je bila v tem postopku vložena ena sama pravno relevantna revizija, in sicer tista, ki je bila vložena zoper dodatno obrazložitev sklepa o izbiri ponudnika. Zahtevek za revizijo z dne 14.7.2008 je bil vložen zgolj zato, ker vlagatelj kljub izteku zakonskega roka ni prejel vabila na pregled dokumentacije in tudi ne dodatne obrazložitve. Navedeno je obrazložil tudi v zahtevku za revizijo z dne 14.7.2008. Vlagatelj navaja, da je po prejemu dodatne obrazložitve in vpogledu v dokumentacijo situacija postala povsem drugačna in da je edini relevanten zahtevek za revizijo zgolj tisti, ki je bil vložen dne 25.7.2008 zoper dodatno obrazložitev sklepa o izbiri, kateremu je bilo priloženo tudi potrdilo o plačilu takse v višini 10.000 EUR. Vlagatelj navaja, da je vlogo z dne 25.7.2008 naslovil kot dopolnitev zahtevka za revizijo zoper sklep o dodelitvi javnega naročila in zahtevek za revizijo zoper dodatno obrazložitev tega sklepa z dne 14.7.2008. Vlagatelj poudarja, da je zahtevek za revizijo z dne 14.7.2008 vložil iz previdnosti, saj je določilo tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 nejasno, roki za vložitev zahtevka za revizijo ter izdajo dodatne obrazložitve pa so se iztekli. Kršitev načela transparentnosti, ki jo je vlagatelj uveljavljal v zahtevku za revizijo z dne 14.7.2008, je bila odpravljena z izdajo dodatne obrazložitve in vpogledom v dokumentacijo. Vlagatelj zato ocenjuje, da je prva revizija, ki jo je vložil, preden je prejel dodatno obrazložitev po izteku zakonitega roka, za ta postopek brezpredmetna, naročniku pa predlaga, da naj zato kot edini relevanten in pravočasen ter vložen brez procesnih pomanjkljivosti obravnava zahtevek za revizijo zoper dodatno obrazložitev sklepa o izbiri, ki je bil vložen dne 25.7.2008. Ker gre za zahtevek za revizijo zoper isti sklep, enkrat z enkrat pa brez dodatne obrazložitve, pri čemer je zahtevek za revizijo zoper dodatno obrazložitev pravočasen in procesno popoln, vsebuje pa tudi potrdilo o plačilu takse. Vlagatelj zato predlaga, da Državna revizijska komisija sklep št. 402-44/08-RPP/IP-13-IV o zavrženju zahtevka za revizijo razveljavi in oceni, naj se zahtevek za revizijo, vložen dne 25.7.2008 zoper dodatno obrazložitev sklepa o izbiri, obravnava kot samostojen zahtevek za revizijo, ki je bil vložen samostojno, pravočasno in skupaj s potrdilom o plačani taksi.

Naročnik je dne 12.8.2008 Državni revizijski komisiji posredoval dokumentacijo predmetnega postopka revizije oddaje javnega naročila skupaj z vlagateljevo pritožbo.

Po pregledu predložene dokumentacije ter preučitvi pritožbe je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 14.7.2008 odločil tako, da je le-tega zavrgel zaradi nepredložitve potrdila o plačilu takse. Kot je razvidno iz dokumentacije, je namreč naročnik po prejemu zahtevka za revizijo z dne 14.7.2008 ob predhodnem preizkusu le-tega ugotovil, da zahtevka niso vložili vsi skupni ponudniki ter da zahtevku ni priloženo potrdilo o plačilu takse. Na podlagi teh ugotovitev je naročnik vlagatelja z dopisom z dne 17.7.2008 pozval, naj v roku treh dni od prejema poziva zahtevek za revizijo dopolni s pooblastili vseh skupnih ponudnikov ter potrdilom o plačilu takse, pri čemer ga je opozoril, da bo v nasprotnem primeru zahtevek za revizijo zavrgel. Vlagatelj je naročniku z vlogo z dne 18.7.2008 posredoval pooblastila za zastopanje, ni pa mu posredoval potrdila o plačilu takse, saj je glede predložitve le-tega naročnika prosil za podaljšanje roka. Naročnik mu je z dopisom z dne 21.7.2008 odgovoril, da je tridnevni rok za dopolnitev zahtevka za revizijo določen v zakonu ter da vlagatelj nastopa s pooblaščencem odvetnikom, ki bi moral vedeti, da je potrebno revizijsko takso plačati že ob vložitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelja je tudi ponovno opozoril, da bo v primeru, če ne bo pravočasno posredoval potrdila o plačilu takse, zahtevek za revizijo zavrgel. Iz dokumentacije je nadalje razvidno, da je vlagatelj potrdilo o plačilu takse posredoval kot prilogo dokumenta, označenega kot "DOPOLNITEV ZAHTEVKA ZA REVIZIJO", ki je bil datiran in vložen dne 25.7.2008.

Zgoraj opisano procesno ravnanje v zvezi s predložitvijo potrdila o plačilu revizijske takse je določeno v četrtem in petem odstavku 12. člena ZRPJN. Četrti odstavek 12. člena ZRPJN določa, katere sestavine oz. dokumente mora vsebovati zahtevek za revizijo, pri čemer v 6. točki določa, da mora vlagatelj zahtevku za revizijo priložiti tudi potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN. V skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če vloženi zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh podatkov iz četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, nemudoma pozvati vlagatelja zahtevka, da zahtevek dopolni. Rok za dopolnitev zahtevka za revizijo je tri dni od dne, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev. Če vlagatelj v danem roku ne dopolni zahtevka za revizijo, naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom. V kolikor vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko v treh dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija mora o pritožbi odločiti v osmih dneh. Navedeno pomeni, da je pravno sredstvo vlagatelja v primeru nestrinjanja z zavrženjem njegovega revizijskega zahtevka pritožba, ki jo mora v treh dneh od prejema sklepa o zavrženju vložiti (neposredno) na Državno revizijsko komisijo. Tridnevni rok za vložitev pritožbe je prekluzivne narave, saj 1. alineja drugega odstavka 23. člena ZRPJN določa, da Državna revizijska komisija v primeru nepravočasne vložitve pritožbe le-to s sklepom zavrže.

Iz dokumentacije predmetnega postopka revizije je razvidno, da je naročnik vlagatelja v sklepu št. 402-44/08-RPP/IP-13-IV z dne 25.7.2008, s katerim je zavrgel njegov zahtevek za revizijo zaradi domnevne nepravočasne predložitve potrdila o plačilu takse, v pravnem pouku pravilno poučil, da lahko v roku treh dni od prejema sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Iz poštne povratnice je nadalje razvidno, da je vlagatelj sklep, s katerim je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo, prejel dne 5.8.2008. To ob upoštevanju določil 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 52/2007; v nadaljevanju: ZPP), ki se v revizijskem postopku smiselno uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN, pomeni, da se je v predmetnem revizijskem postopku rok za vložitev pritožbe na Državno revizijsko komisijo, kot ga določa peti odstavek 12. člena ZRPJN, iztekel dne 8.8.2008.

Vlagatelj je pritožbo vložil z vlogo z dne 8.8.2008; iz prejemne štampiljke je razvidno, da je to vlogo naročnik prejel istega dne, torej 8.8.2008, kar pomeni, da je bila pritožba vložena znotraj zakonsko določenega roka. Vendar je iz vloge nadalje razvidno, da vlagatelj svoje pritožbe ni naslovil na Državno revizijsko komisijo kot organ, pristojen za odločanje o le-tej (peti odstavek 12. člena ZRPJN), temveč na naročnika, t.j. organ, ki za odločanje o pritožbi ni pristojen. Na Državno revizijsko komisijo je vlagateljeva pritožba posledično prispela šele, ko jo je le-tej odstopil naročnik, in sicer dne 12.8.2008, torej po izteku zakonsko določenega roka.

Sedmi odstavek 112. člena ZPP določa, da se v primeru, ko je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vložitve pritožbe pri naročniku (nepristojnem organu) ni mogoče pripisati nevednosti vlagatelja. Naročnik je namreč vlagatelja v pravnem pouku sklepa, s katerim je zavrgel njegov zahtevek za revizijo, jasno in nedvoumno poučil o njegovi pravici do pravnega varstva zoper takšno odločitev in o načinu uveljavljanja le-te. Vsebina pravnega pouka, iz katere jasno izhaja, da je zoper izdani sklep (oz. v njem vsebovano naročnikovo odločitev) mogoče vložiti pritožbo, in sicer v roku treh dni od prejema sklepa na Državno revizijsko komisijo, vlagateljeve nevednosti glede možnega pravnega varstva ne dopušča. Da vložitve pritožbe pri nepristojnem organu ni mogoče pripisati vlagateljevi nevednosti, velja v obravnavanem primeru še toliko bolj, saj je bila pritožba vložena po pooblaščencu, ki je odvetnik.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vložitve vlagateljeve pritožbe pri naročniku (nepristojnem organu) ni mogoče pripisati niti očitni pomoti vložnika (vlagatelja). Iz vlagateljeve vloge (pritožbe) z dne 8.8.2008 namreč nedvoumno izhaja, da je slednji le-to izrecno naslovil prav na naročnika, medtem ko je Državni revizijski komisiji ni posredoval. To izhaja tako iz dejstva, da je vlagatelj naslov naročnika zapisal v zgornji levi kot vloge ter mu pritožbo tudi vročil, kot tudi iz dejstva, da v vlogi ni nobene pisarniške odredbe (v smislu namena poslati to vlogo Državni revizijski komisiji in ne naročniku), na podlagi katere naj bi se vloga vročila tudi Državni revizijski komisiji. Kot je bilo že zapisano, je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo prejela šele, ko ji je le-to posredoval naročnik, in sicer dne 12.8.2008. Na podlagi predložene dokumentacije zato razloga očitne pomote ni bilo mogoče ugotoviti.

Ker je bil pritožba vložena na nepristojen organ, Državna revizijska komisija pa jo je kot pristojen organ za odločanje prejela po izteku 3 dnevnega prekluzivnega roka za vložitev pritožbe, in ker nastalega položaja ni mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti vlagatelja, gre ugotoviti, da je bila pritožba vložena po izteku roka, ki je določen v petem odstavku 12. člena ZRPJN. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija pritožbo vlagatelja, na podlagi 1. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrgla kot prepozno.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 20.8.2008


predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:

- DARS družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- Odvetnik mag. Miha šipec, Čufarjeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- Splošno gradbeno podjetje SCT d.d., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.

Natisni stran