Na vsebino
EN

018-093/2008 Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor

Številka: 018-093/2008-6
Datum sprejema: 31. 7. 2008

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter članice Sonje Drozdek šinko in predsednika Sama Červeka, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Žlahtne zlitine" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj Interdent, d.o.o., Opekarniška cesta 26, Celje, ki ga zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Ulica talcev 9, Maribor (v nadaljevanju: naročnik) dne 31.7.2008 soglasno

odločila:

1. Vlagateljeva pritožba z dne 10.7.2008 se zavrne kot neutemeljena.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 29.2.2008 sprejel sklep o pričetku postopka odda javnega naročila pod opisom "Žlahtne zlitine". Javni razpis v postopku oddaje tega javnega naročila je bil dne 5.3.2008 pod oznako JN1618/2008 objavljen na Portalu javnih naročil, dne 7.3.2008 pa pod oznako 2008/S 47-064968 tudi v Uradnem listu EU.

Dne 29.5.2008 je naročnik izdal odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, iz katere izhaja, da se to odda ponudniku Farmadent, d.o.o., Minarikova ulica 6, Maribor. Iz omenjenega dokumenta izhaja tudi, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot neprimerno.

Dne 19.6.2008 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje kršitve, do katerih naj bi prišlo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. V revizijskem zahtevku predlaga, da se njegova ponudba sprejme kot ustrezna ter da se na podlagi ponovnega ocenjevanja izbere najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je z dopisom z dne 20.6.2008 vlagatelja pozval k dopolnitvi vloženega revizijskega zahtevka s predložitvijo potrdila o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN, kot to zahteva 6. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN.

V prilogi vloge z dne 23.6.2008 je vlagatelj naročniku dostavil potrdilo o plačilu takse za revizijski postopek v višini 2.500,00 EUR.

Dne 4.7.2008 je naročnik izdal sklep št. JN4-B/31/08, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek z dne 5.3.2008 zavrgel. Ob tem je odločil tudi, da se vlagateljevi zahtevi po povrnitvi stroškov revizijskega postopka ne ugodi.
V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je po predhodnem preizkusu vloženega revizijskega zahtevka ugotovil, da ta ni popoln, saj naj mu ne bi bilo priloženo potrdilo o plačilu takse v skladu z 12. in 22. členom ZRPJN. Naročnik je vlagatelja zato pozval k dopolnitvi revizijskega zahtevka v skladu z zahtevo 6. točke četrtega odstavka 12. člena ZRPJN. Vlagatelj je revizijski zahtevek pravočasno dopolnil, vendar naj bi predložil potrdilo o plačilu takse, ki ne ustreza določbi 22. člena ZRPJN, in sicer potrdilo o plačilu takse v višini 2.500,00 EUR. Predmetno javno naročilo je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, prav tako pa tudi v Uradnem listu EU. Iz objavljenega obvestila o naročilu je razvidna ocenjena vrednost javnega naročila, ki znaša 330.000,00 EUR, da je bil razpis objavljen tudi v Uradnem listu EU pa je razvidno tudi iz Portala javnih naročil, saj je razpis objavljen med objavami "Obvestilo o naročilu (evropski obrazec 2)". V skladu z 22. členom ZRPJN se v postopku oddaje javnih naročil, ki jih mora naročnik objaviti v Uradnem listu EU, taksa podvoji.
Iz navedenih razlogov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel, odločil pa je tudi, da se ne ugodi vlagateljevi zahtevi po povrniti stroškov revizijskega postopka.

Dne 10.7.2008 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo zoper naročnikov sklep o zavrženju njegovega revizijskega zahtevka.
V obrazložitvi pritožbe vlagatelj zatrjuje nepravilnost ugotovitve dejanskega stanja ter napačno uporabljeno materialno pravo. Naročnik je po mnenju vlagatelja njegov zahtevek za revizijo nepravilno zavrgel, saj naj za to ne bi obstajale procesne predpostavke. Vlagatelj citira pravno podlago za plačilo takse v revizijskih postopkih (22. člen ZRPJN), pri tem pa navaja, da v razpisni dokumentaciji, Poglavje XXI "Obvestilo ponudniki do pravice do revizije", ne piše, kolikšna je višina takse, ampak naročnik ponudnike zgolj opozarja na pravico do pravnega sredstva in na račun, na katerega je treba plačati takso. Vlagatelj dalje izpostavlja, da naročnik tudi v nobenem dokumentu, vezanem na predmetno javno naročilo, ponudnikov ni opozoril na to, da je bilo javno naročilo objavljeno tudi v evropskem uradnem listu, temveč je v vseh navedena zgolj objava na Portalu javnih naročil. Celo v sklepu, s katerim je naročnik zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo, naročnik navaja le objavo na Portalu javnih naročil, nikjer pa ni navedena št. objave v evropskem uradnem listu. Prav tako višina takse, ki bi jo moral plačati vlagatelj, ni razvidna iz naročnikovega dopisa "Dopolnitev zahtevka za revizijo" z dne 20.6.2008. Vlagatelj dalje navaja, da je iz objave na Portalu res razvidno, da je bilo javno naročilo objavljeno na evropskem obrazcu 2, kaj pa to pomeni, pa naj vlagatelju, kot prava nevešči stranki, ne bi bilo jasno. Vlagatelj zatrjuje, da v primeru če bi vedel, da mora plačati dvojno takso, ker je bilo sporno naročilo objavljeno tudi v evropskem uradnem listu, do spora ne bi prišlo. Tega pa ni vedel niti ni mogel vedeti, saj spremlja le naročila, objavljena na Portalu javnih naročil. Tako se postavlja vprašanje pravnega varstva prava nevešče stranke in vprašanje, ali je bil naročnik dolžan vlagatelja v razpisu in/ali vsaj v pozivu na plačilo takse opozoriti na dejstvo, da mora plačati dvojno takso. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik pritožniku jasno navesti, da mora plačati takso v višini 5.000,00 EUR in se ne zgolj sklicevati na 22. člen ZRPJN; pravno podlago je treba v vsakem primeru uporabiti glede na ugotovljeno dejansko stanje. Vlagatelj dalje navaja vsebino četrtega in petega odstavka 12. člena ZRPJN, pri čemer izraža prepričanje, da naročnik ni ravnal pravilno, ko pritožnika v pozivu ni poučil, v kakšni višini mora plačati takso. Tudi sodišče v pozivu za plačilo takse stranko opozori tako na rok, kot na višino takse. Naročnik je v obravnavani zadevi opozoril na rok za plačilo, ne pa tudi na višino, s čemer je opustil dolžno skrbnost in vlagatelja zavedel, saj je le-ta izvedel za objavo iz Portala javnih naročil in v skladu s tem plačal tudi takso v višini 2.500,00 EUR. Vlagatelj dalje izpostavlja, da zakon sicer veže objavo v evropskem uradnem glasilu na ocenjeno vrednost, kar pa samo po sebi še ne pomeni, da je bilo obvestilo tudi tako objavljeno. V praksi pa ni mogoče sprejeti stališča, da so ponudniki s sedežem v RS dolžni spremljati objave v evropskem uradnem glasilu. Objave v slednjem so namreč namenjene ponudnikom s sedežem v tujini. Vlagatelj ob tem poudarja, da je prav poziv za plačilo takse sredstvo, s katerim se ponudnikom da možnost, da zahtevek za revizijo dopolnijo tako, da ga bo mogoče meritorno obravnavati. Vlagatelj zaključuje navajajoč, da kot prava neuka stranka ni mogel vedeti, da je bilo predmetno javno naročilo objavljeno v evropskem uradnem listu ter da bi moral zato plačati dvojno takso, naročnik pa ga je z opisanim ravnanjem namenoma zavedel, zaradi česar mu je bilo onemogočeno učinkovito pravno varstvo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.
Vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da naročnikov sklep št. JN4-B/31/08 z dne 4.7.2008 razveljavi in zadevo vrne naročniku v meritorno odločanje. V pritožbeni postopek priglaša tudi stroške, in sicer v protivrednosti 2.500 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 popr.), 67/2008), za pritožbo, v višini 2.500 EUR, za takso, ter v višini 2% od navedenega za materialne stroške.

Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 11.7.2008 naročnika pozvala k odstopu dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik je dokumentacijo slednji odstopil dne 15.7.2008.

Ob predhodnem preizkusu vlagateljeve pritožbe je Državna revizijska komisija ugotovila, da ta ni popolna, saj ji ni bilo priloženo pooblastilo za vlagateljevo zastopanje po pooblaščencu- odvetniku. Državna revizijska komisija je zato s sklepom št. 018-093/2008-4 z dne 18.7.2008 vlagateljevega pooblaščenca pozvala k dopolnitvi pritožbe s predložitvijo pooblastila za zastopanje vlagatelja v predmetnem revizijskem postopku. Vlagateljev pooblaščenec je pooblastilo za zastopanje Državni revizijski komisiji dostavil dne 24.7.2008.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi pritožbenih navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V konkretni zadevi je spor glede plačila takse za revizijski postopek, voden na podlagi vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 19.6.2008.

Z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik ocenjeno vrednost predmetnega javnega naročila opredelil na 330.000,00 EUR brez DDV.

Izhajajoč iz določil 1. točke prvega odstavka 12. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2) gre ugotoviti, da sodi predmetno javno naročilo glede na ocenjeno vrednost med naročila, ki jih mora naročnik poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti in portalu javnih naročil.

Iz določil prvega odstavka 22. člena ZRPJN med drugim izhaja, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo ob vložitvi zahtevka za revizijo plačati na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, takso v višini 2.500,00 EUR, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in storitve in gre za naročilo, ki ga je treba objaviti na portalu javnih naročil; v postopku oddaje javnih naročil, ki jih mora naročnik objaviti v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, se navedena taksa podvoji in zanaša 5.000,00 EUR.

Ob zapisanem gre dodati še, da ZRPJN v četrtem odstavku 12. člena določa potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN kot obvezno sestavino zahtevka za revizijo.

Iz zgoraj povzetih določb ZJN-2 in ZRPJN izhaja, da bi moral vlagatelj ob vložitvi svojega revizijskega zahtevka z dne 19.6.2008 na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, plačati takso v višini 5.000,00 EUR in o tem naročniku predložiti potrdilo.

Z vpogledom v dokumentacijo o revizijskem postopku, kot se je na podlagi vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 19.6.2008 vodil pred naročnikom, gre ugotoviti, da vlagatelj ob vložitvi svojega revizijskega zahtevka potrdila o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN ni predložil.

Z vpogledom v isto dokumentacijo gre dalje ugotoviti, da je dne 20.6.2008 naročnik na vlagatelja naslovil poziv za dopolnitev vloženega revizijskega zahtevka, in sicer v naslednji vsebini: "Na podlagi vloženega revizijskega zahtevka za revizijo javnega naročila, št. objave JN1618/2008, za nabavo blaga ŽLAHTNE ZLITINE, vas v skladu s 5. odstavkom 12. člena Zkona o reviziji postopkov javnega naročanja- uradno prečiščeno besedilo (ZRPJN-UPB5), Uradni list RS št. 94/2007, pozivamo, da zahtevek za revizijo dopolnite ter predložite Potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena tega zakona - kot zahteva 4. odstavek 12. člena, točka 6.".

Z vpogledom v dokumentacijo o pred naročnikom vodenem revizijskem postopku gre kot slednje ugotoviti, da je vlagatelj v prilogi dopisa z dne 23.6.2008 naročniku predložil potrdilo o plačilu takse za revizijski postopek v višini 2.500,00 EUR.

Iz zgoraj navedenih dejstev izhaja, da vlagatelj z dne 23.6.2008 izvedeno dopolnitvijo svojega revizijskega zahtevka z dne 19.6.2008 ni ustrezno dopolnil, saj ni predložil potrdila o plačilu takse za revizijski postopek v višini, kot jo za konkreten postopek oddaje javnega naročila določa ZRPJN.

V svoji pritožbi zoper sklep, s katerim je naročnik dne 4.7.2008 posledično zavrgel njegov revizijski zahtevek, vlagatelj, kot že navedeno, zatrjuje, da niti v razpisni dokumentaciji niti v nobenem druge dokumentu, vezanem na javno naročilo, ni bila navedena višina takse oziroma dejstvo, da je bilo naročilo objavljeno tudi v Uradnem listu EU, da ni mogel vedeti, da je bilo naročilo objavljeno tudi v Uradnem listu EU ter da bi moral biti kot prava neuka stranka pozvan k dopolnitvi revizijskega zahtevka z jasno navedbo, da mora plačati 5.000,00 EUR takse.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da je že v več svojih odločitvah (glej npr. odločitve v zadevah št. 018-371/2006, 018-474/2006 itd.) zavzela stališče, da obveznost plačila višje (dvojne) takse za revizijski postopek ni vezana na dejstvo ali je bila objava postopka oddaje javnega naročila v Uradnem listu EU dejansko izvedena temveč že na samo dolžnost naročnika, da zaradi vrednosti predmeta javnega naročila takšno objavo izvede. Iz navedenih razlogov so irelevantne navedbe vlagatelja, ki izpostavlja, da ni vedel niti ni mogel vedeti, ali je bilo predmetno naročilo dejansko objavljeno v Uradnem listu EU.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je naročnik v objavi javnega razpisa predmetnega postopka oddaje javnega naročila na Portalu javnih naročil izrecno navedel ocenjeno vrednost predmetnega javnega naročila (330.000,00 EUR brez DDV), ravno tako je iz objave razvidno, da je bila ta izvedena na "evropskem obrazcu 2". Z obema navedenima podatkoma se je vlagatelj, ki v pritožbi potrjuje svojo seznanjenost z objavo predmetnega postopka oddaje javnega naročila na Portalu javnih naročil, očitno seznanil. Upoštevajoč navedeno dejstvo so neupoštevne navedbe vlagatelja, da v nobenem od dokumentov, vezanih na predmetno javno naročilo, ni bilo navedeno, da je naročnik postopek oddaje predmetnega javnega naročila objavil tudi v Uradnem listu EU; da je obveznost takšne objave naročnik imel, bi vlagatelj ob dolžni skrbnosti udeleženca v postopku oddaje predmetnega javnega naročila že na podlagi omenjenih podatkov namreč moral vedeti.

Navedenemu gre dodati, da v nasprotju z drugačnimi argumenti vlagatelja pri slednjem ne gre za stranko, ki bi bila neuka v postopkih oddaje javnih naročil oz. revizijskih postopkih; iz javno dostopnih podatkov je namreč razvidno, da je vlagatelj kot ponudnik že večkrat sodeloval v postopkih oddaje javnih naročil, glede katerih so se vodili revizijski postopki, ravno tako pa je že nastopal tudi kot vlagatelj revizijskih zahtevkov (glej odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-116/2004, 018-177/2006, 018-449/2006, 018-190/2007 ter 018-220/2007, dostopne na spletni strani tega organa - www.dkom.si). Ob zapisanem pa gre pripomniti še, da tudi iz prakse rednih sodišč glede interpretacije 12. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 52/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP), v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, izhaja stališče, da "če je že vprašanje nevednosti mogoče obravnavati v povezavi s stranko, ki je fizična oseba, to gotovo ne more veljati za stranko, ki je pravna oseba in hkrati gospodarski subjekt, ki nastopa na trgu, kjer opravlja pridobitno dejavnostâ??" (Sklep Višjega sodišča v Kopru opr. št. I Cpg 149/2006). Takšnih subjektov, med katere sodi tudi vlagatelj, naj sodišče torej ne bi bilo dolžno opozarjati v smislu 12. člena ZPP glede procesnih pravic, ki jih imajo po zakonu.

Kot slednje Državna revizijska komisija pripominja, da ZRPJN naročniku nalaga obveznost, da vlagatelja nepopolnega zahtevka za revizijo nemudoma pozove, da zahtevek za revizijo dopolni. Ob tem pa je potrebno opozoriti, da ta predpis, vezano na ugotovitev naročnika o nepopolnosti zahtevka za revizijo zaradi nepredložitve potrdila o plačilu takse, od naročnika nikjer ne zahteva, da v pozivu navede višino takse, ki mora biti plačana. Ob zgoraj ugotovljenem dejstvu, da pri vlagatelju ne gre za stranko, ki bi bila neuka v postopkih oddaje javnih naročil oz. v revizijskih postopkih, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil naročnikov poziv k dopolnitvi revizijskega zahtevka, s katerim je slednji vlagatelja seznanil s pomanjkljivostjo njegovega revizijskega zahtevka kot tudi z določbama ZRPJN, ki urejata dolžnost plačila takse in opredeljujeta njeno višino, ustrezen in ga v nasprotju z drugačnim mnenjem vlagatelja ni mogoče šteti kot poziv, s katerim bi naročnik slednjega želel namenoma zavesti oz. mu onemogočiti pravno varstvo v postopku oddaje javnega naročila.

Upoštevajoč zgoraj navedene argumente Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj svojega revizijskega zahtevka z dne 19.6.2008 kljub pozivu naročnika ni ustrezno dopolnil, pri čemer v svoji pritožbi z dne 10.7.2008 ni uspel izkazati, da bi bilo razloge za to mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki bi bilo v neskladju s predpisi, ki urejajo revizijo postopkov javnega naročanja. Posledično gre ugotoviti, da je naročnik s svojim sklepom št. JN4-B/31/08 z dne 4.7.2008 vlagateljev revizijski zahtevek z dne 19.6.2008 upravičeno zavrgel, vlagateljeva pritožba zoper ta sklep z dne 10.7.2008 pa ni utemeljena in jo je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v pritožbeni postopek priglasil stroške, nastale v zvezi s pritožbo.

Ker s svojo pritožbo ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi s pritožbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 31.7.2008



Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
Član Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Ulica talcev 9, Maribor,
- Odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.

Natisni stran