Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-008/2008 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

    Številka: 018-008/2008-5
    Datum sprejema: 29. 1. 2008

    Sklep

    Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila za pilotno rešitev za eRecept in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj Premisa, d. o. o., Pod Plevno 23, škofja Loka (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 29. 1. 2008

    odločila:

    1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 430-8/2007-IC/4 z dne 11. 1. 2008.

    2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN.

    Obrazložitev:

    Naročnik je 14. 11. 2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila št. ONL-2/07. Naročnik je 16. 11. 2007 na portalu javnih naročil pod številko objave JN3572/2007 objavil "obvestilo o naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi v skladu z 61. členom ZJN-2".

    Naročnik je 20. 12. 2007 izdal obvestilo o izidu javnega naročila št. ONL-2/07, iz katerega izhaja, da je naročnik javno naročilo oddal konzorciju, ki ga sestavljajo ponudniki SRC.SI, sistemske integracije, d. o. o., Tržaška cesta 116, Ljubljana, Infonet Kranj, d. o. o., Cesta talcev 39, Kranj, Logina, d. o. o., Vodnikova cesta 252, Ljubljana in SETCCE, Jamova cesta 39, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V utemeljitvi je naročnik zapisal, da je ponudba izbranega ponudnika "popolna ponudba z najnižjo ceno". Naročnik je vlagateljevo ponudbo kot nepravilno zavrnil, kar je obrazložil v prilogi k obvestilu o izidu javnega naročila št. ONL-2/07 z dne 20. 12. 2007.

    Vlagatelj je prek pooblaščenca vložil "vlogo za spremembo odločitve" z dne 26. 12. 2007.

    Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 31. 12. 2007, v katerem med drugim predlaga, naj "naročnik oz. Državna revizijska komisija razveljavi obvestilo o oddaji ponudbe z dne 20.12.2007, ter naročniku naloži ponovno oceno ponudb v skladu z zgoraj navedenim ter izdajo novega sklepa o oddaji javnega naročila na podlagi ocene". Vlagatelj navaja, da je predložil zahtevana dokazila in se v skladu z naročnikovim pozivom za pojasnila do njih tudi opredelil. Vlagatelj navaja, da ne more in ne sme trpeti škode zaradi dejstva, da naročnik merilo ali pogoj interpretira drugače, kot je ta zapisan v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal v neskladju z 9., s 30. in z 48. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJN-2).

    Naročnik je s pozivom št. 430-8/2007-IC/2 z dne 4. 1. 2008 vlagateljevega pooblaščenca pozval, naj dopolni zahtevek za revizijo. Odvetnik je ta poziv prejel 7. 1. 2008 (razvidno iz podatkov s poštne povratnice).

    Vlagatelj je kot priporočeno pošiljko 9. 1. 2007 naročniku poslal dva plačilna naloga o vplačilu takse v skupnem znesku 700 eurov. Naročnik je poštno pošiljko prejel 10. 1. 2007 (kar je razvidno iz podatkov iz prejemne štampiljke).

    Naročnik je s sklepom št. 430-8/2007-IC/4 z dne 11. 1. 2008 zahtevek za revizijo zavrgel, vlagatelju pa ni priznal stroškov. Naročnik pojasnjuje, da je vlagatelja pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo s predložitvijo potrdila o plačilu takse, vendar vlagatelj ni vplačal 2.500 eurov, ampak le 700 eurov, zaradi česar zahtevek za revizijo ni popoln. Naročnik navaja, da vlagatelj ni dopolnil zahtevka za revizijo znotraj tridnevnega prekluzivnega roka na način, ki bi bil skladen z naročnikovim pozivom. Naročnik se pri tem sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-069/2007, 018-091/2006, 018-205/2006 in 018-270/2007. Vlagateljev pooblaščenec je sklep o zavrženju zahtevka za revizijo prejel 14. 1. 2008 (razvidno iz podatkov s poštne povratnice)

    Vlagatelj je vložil pritožbo z dne 17. 1. 2007, v njej pa predlaga, naj "Državna revizijska komisija razveljavi sklep z dne 11.1.2008, s katerim je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 31.12.2007 zavrgel, ter naročniku naloži da vlagatelja pozove k dopolnitvi zahtevka za revizijo z originalnim potrdilom o plačilu takse, pri čemer naročnik višino takse eksplicitno navede" "ali" "da Državna revizijska komisija razveljavi postopek o oddaji javnega naročila". Vlagatelj najprej navaja kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila, opisuje ravnanja v zvezi z vložitvijo "vloge za spremembo odločitve", nato pa navaja, da je razpisna dokumentacija (obrazec A-1, točka 1.8.2 - Način vložitve revizije) eksplicitno navajala, da je treba pri vložitvi zahtevka za revizijo na številko računa, odprtega pri Ministrstvu za finance, vplačati takso v višini 417,29 eurov za blago in storitve. Vlagatelj navaja, da ga je naročnik pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo, vendar "pri tem naročnik ni navedel višino takse, kar sicer tudi ni nujno, vendar je vlagatelj v skladu s telefonskimi in ustnimi dogovori to od naročnika pričakoval". Vlagatelj navaja, da je "zaradi tega, ker naročnik v pozivu ni eksplicitno navedel višine takse niti v razpisni dokumentaciji ni navedel višine javnega naročila (o čemer govori 12. člen ZJN-2) prisiljen sklepati o višini takse na podlagi oddane ponudbe". Vlagatelj tudi pojasnjuje, da se je oprl na dejstvo, da prvi odstavek 22. člena ZRPJN določa takso v višini 2.500 eurov za javna naročila, ki jih je treba objaviti na portalu javnih naročil, vendar ne prvi odstavek 22. člena ZRPJN, ne druge določbe ZRPJN, ne ZJN-2 ne določajo, da neko javno naročilo ne sme biti objavljeno na portalu javnih naročil. Vlagatelj tudi navaja, da je iz funkcionalnih zahtev razpisne dokumentacije in časovnih rokov v razpisni dokumentaciji sestavil ponudbo, ki je za več kot dvakrat nižja od meje, ki jo določa 12. člen ZJN-2 za objavo na portalu za javna naročila. Vlagatelj pojasnjuje, da je iz tega sklepal, da objava javnega naročila na portalu ni bila potrebna, da pa je naročnik v skladu s prvo alineo 6. člena ZJN-2 javno naročilo objavil na portalu javnih naročil, saj gre nenazadnje za naročnika s področja informacijske tehnologije. Vlagatelj tudi navaja, da naročnik v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo eksplicitno navaja višino takse, pri tem pa se naročnik sklicuje na podatke iz razpisne dokumentacije in objave. Vlagatelj navaja, da je kljub podobnosti poziva iz zadeve št. 018-069/2007 dejansko stanje drugačno, saj gre v tem primeru za vlagateljevo logično sklepanje na podlagi razpisne dokumentacije in posameznih drugih dejstev. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji eksplicitno navedel, da je treba vplačati takso v višini 417,29 eurov, s čimer ga je zavedel, posebej ob upoštevanju dejstva, da je imel vlagatelj manj kot en delovni dan za pripravo zahtevka za revizijo, saj je naročniku najprej poslal vlogo za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila, naročnik pa je vlagatelja povabil na sestanek zadnji dan za vložitev zahtevka za revizijo (tj. 31. 12. 2007). Ker naročnik v pozivu št. 430-8/2007-IC/2 z dne 4. 1. 2008 ni eksplicitno navedel višine takse, vlagatelj zatrjuje, da je s tem naročnik kršil načelo hitrosti in učinkovitosti (3. člen ZRPJN). Vlagatelj zatrjuje, da je to "posebej jasno ob upoštevanju dejstva, da je naročnik v sklepu z dne 11.1.2008 s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 31.12.2007 zavrgel obrazložitev zapisal na več kot eni A4 tipkani strani, kar pomeni, da je bilo naročniku nedvoumno jasno, kakšna je zahtevana višina takse, pa tega v pozivu kljub temu ni navedel", in dodaja, "če upoštevamo še to, da je naročnik v pozivu napisal samo nekaj vrstic, s katerimi je napotil vlagatelja naj sklepa o višini potrebne takse, potem gre tudi za kršitev" 6. člena ZJN-2 (načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti). Vlagatelj zaključuje, da bi naročnik "vsekakor ob upoštevanju 3. člena ZRPJN in 6. člena ZJN-2 ter na podlagi svoje razpisne dokumentacije, ki eksplicitno govori o višini takse, moral vlagatelja ponovno pozvati k dopolnitvi zahtevka za revizijo z originalnim potrdilom o plačilu takse, pri čemer bi naročnik eksplicitno navedel višino takse".

    Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom št. 018-008/2008-2 z dne 21. 1. 2008 pozvala, naj ji odstopi dokumentacijo.

    Naročnik je dokumentacijo odstopil kot prilogo k dopisu št. 430-8/2007-IC/1 z dne 21. 1. 2008. V tem dopisu naročnik v celoti prereka vlagateljeve navedbe v pritožbi.

    Po pregledu dokumentacije ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj kot primarno predlagal razveljavitev sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo št. 430-8/2007-IC/4 z dne 11. 1. 2008, kot podrejeno pa razveljavitev postopka o oddaji javnega naročila. Kot izhaja iz določb ZRPJN (12., 13. in 17. člen), je pritožba pravno sredstvo, s katerim vlagatelj uveljavlja pravno varstvo zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v revizijskem postopku in ne zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila. Zoper slednja ravnanja lahko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo (12. člen ZRPJN) in nato zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (16. člen ZRPJN). Glede na namen pritožbe z njo ni mogoče uveljavljati razveljavitve postopka o oddaji javnega naročila (podrejeni predlog), zaradi česar se je presoja Državne revizijske komisije lahko omejila le na presojo, ali je naročnik zahtevek za revizijo upravičeno zavrgel, ker naj bi ga vlagatelj ne dopolnil pravilno.

    V skladu s 6. točko četrtega odstavka 12. člena ZRPJN mora vlagatelj "v zahtevku za revizijo navesti potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena tega zakona".

    Prvi odstavek 22. člena ZRPJN določa: "Vlagatelj zahtevka za revizijo mora ob vložitvi zahtevka za revizijo plačati na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, takso v višini 2500 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in storitve, oziroma 5000 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje in gre za naročila, ki jih je treba objaviti na portalu javnih naročil. V postopku oddaje javnih naročil, ki jih mora naročnik objaviti v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, se taksa iz prejšnjega stavka podvoji. V postopku oddaje javnih naročil, ki jih naročniku ni treba objaviti na portalu javnih naročil, je taksa 700 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in storitve, oziroma 1400 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje."

    V petem odstavku 12. člena ZRPJN je določeno: "Če naročnik ugotovi, da vloženi zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena (tj. četrtega odstavka 12. člena ZRPJN; op. Državne revizijske komisije), nemudoma pozove vlagatelja zahtevka, da zahtevek dopolni. Rok za dopolnitev zahtevka za revizijo je tri dni od dne, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev. Če vlagatelj v danem roku ne dopolni zahtevka za revizijo, naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom. Državna revizijska komisija mora o pritožbi odločiti v osmih dneh."

    V prvem odstavku 16. člena ZRPJN je med drugim določeno: "Po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo."

    Kot izhaja iz 12. člena ZRPJN, je ena izmed procesnih predpostavk za vsebinsko (meritorno) odločanje naročnika o zahtevku za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN navedba potrdila o vplačilu takse v višini, kot je določena v 22. členu ZRPJN. Iz petega odstavka 12. člena ZRPJN je razviden tudi postopek pred naročnikom, če slednji ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih podatkov, določenih v četrtem odstavku 12. člena ZRPJN. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa tudi tridnevni rok za dopolnitev nepopolnega zahtevka za revizijo. Ta rok je prekluziven; kar pomeni, da po njegovem preteku ni mogoče več uveljavljati pravice.

    Državna revizijska komisija je vpogledala v odstopljeno spisno dokumentacijo in med drugim ugotovila:
    - Naročnik je v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila št. ONL-2/07 z dne 14. 11. 2007 vrednost javnega naročila ocenil "80.000 EUR z DDV oziroma 66.666 EUR brez DDV".,
    - Naročnik je na portalu javnih naročil 16. 11. 2007 objavil "obvestilo o naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi v skladu z 61. členom ZJN-2"; v razdelku II.1.2) tega obvestila je navedel, da gre za storitev kategorije 7.,
    - Naročnik je razpisno dokumentacijo pripravil tako, da je vanjo med drugim vključil Splošne pogoje javnega naročanja (SPJN), verzija ZZZS/1 z dne 18. 5. 2007 (stran 1/20) in Navodilo ponudnikom (obrazec A-5) z dne 14. 11. 2007 (stran 8/8).
    - Naročnik je v točki 1.8 Revizija (stran 9/20 in 10/20 Splošnih pogojev javnega naročanja) opisal potek revizijskega postopka, v podtočki 1.8.2 Način vložitve revizije (stran 10/20 Splošnih pogojev javnega naročanja) pa je med drugim navedel, da je"številka računa, odprtega pri Ministrstvu za finance, na katerega je potrebno vplačati takso v višini 417,29 EUR za blago in storitve ter 834,58 EUR za gradnje (v postopku oddaje javnih naročil, ki jih mora naročnik objaviti v glasilu Evropskih skupnosti, se ta znesek podvoji), 01100-1000358802".,
    - Naročnik je v prvem odstavku točke 3.2 Določbe SPJN, ki veljajo v postopku (stran 1/8 Navodil ponudnikom) zapisal, da "[v] primeru nasprotja med Splošnimi pogoji javnega naročanja (SPJN; obrazec A-1) in navodil ponudnikom (navodilo; obrazec A-5), velja navodilo". Naročnik v obrazcu A-5 ni določil nič glede revizijskega postopka (s tem pa ne tudi takse).
    - Naročnik je 20. 12. 2007 izdal obvestilo o izidu javnega naročila št. ONL-2/07.,
    - Vlagatelj je vložil vlogo za spremembo odločitve z dne 26. 12. 2007 (tj. opozorilo po drugem odstavku 79. člena ZJN-2).,
    - Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 31. 12. 2007.,
    - Naročnik je s pozivom št. 430-8/2007-IC/2 z dne 4. 1. 2008 vlagateljevega pooblaščenca pozval, naj "skladno s petim odstavkom 12. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN-UPB5, Uradni list RS, št. 94/2007)" "v treh dneh od prejema tega poziva" dopolni "zahtevek za revizijo z originalnim potrdilom o plačilu takse v višini, kot je za predmetno javno naročilo predpisana v prvem odstavka 22. člena tega zakona". Naročnik je še zapisal, da če "vlagatelj v danem roku naročniku ne bo posredoval originalnega dokazila o plačilu takse iz zgornjega odstavka, bo naročnik s sklepom zavrgel zahtevek za revizijo".,
    - Vlagatelj je kot priporočeno pošiljko 9. 1. 2007 naročniku poslal dva plačilna naloga o izvedenem vplačilu takse v skupnem znesku 700 eurov.
    - Naročnik je s sklepom št. 430-8/2007-IC/4 z dne 11. 1. 2008 zahtevek za revizijo zavrgel.,
    - Vlagatelj je vložil pritožbo z dne 17. 1. 2007.,
    - Naročnik v dopisu št. 430-8/2007-IC/1 z dne 21. 1. 2008, s katerim je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo navedel argumente, s katerimi utemeljuje pravilnost svoje odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo. Naročnik v tem dopisu med drugim tudi navaja: "Vlagatelj v pritožbi pod točko 3 navaja, da je razpisna dokumentacija eksplicitno navajala, da je potrebno vplačati takso v višini 417,29 EUR za blago in storitev. Dejstvo pa je, da je vlagatelj sprva (dne 31.12.2007 oz. 3.11.2008) vplačal takso v znesku 417,29 EUR, kasneje (dne 9.1.2008) pa še 282,71 EUR. Vlagatelj je tako sprva sledil navodilom razpisne dokumentacije in vplačal takso v višini, kot je bila navedena v obrazcu SPJN (obrazec A-1, točka 1.8.2.), po prejetju poziva za dopolnitev revizijskega zahtevka pa je dne 9.1.2008 vplačal še 282,71 EUR. Iz takega ravnanja vlagatelja je razvidno, da je vlagatelj očitno ugotovil, da je znesek takse v višini 417,29 EUR napačno naveden, zato je tudi dopolnil zahtevek za revizijo z dodatnim plačilom takse. Naročnik še poudarja, da je v obrazcu SPJN prišlo do pomote, saj je višina takse navedena v skladu s starim Zakonom o reviziji postopkov javnega naročanja, vendar pa je bila v pozivu izrecno navedena pravna podlaga, v skladu s katero je potrebno zahtevek dopolniti, tj. Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN-UPB5, Uradni list RS 94/2007). V razmerju do razpisne dokumentacije je poziv za dopolnitev zahtevka za revizijo je specialnejši, saj je bil izdan kasneje, zato bi ga moral vlagatelj v celoti upoštevati. Poleg tega je vlagatelj zahtevka za revizijo v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN po roku za oddajo ponudb prekludiran pri navajanju kršitev, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije."

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre v obravnavanem postopku za oddajo javnega naročila storitve [točka II.1.2) obvestila o naročilu; točka 4.1 Navodil ponudnikom itd.]. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila št. ONL-2/07 z dne 14. 11. 2007 vrednost javnega naročila ocenil "80.000 EUR z DDV oziroma 66.666 EUR brez DDV".

    V prvi točki drugega odstavka 12. člena ZRPJN je določeno, da "[n]aročnik mora poslati v objavo portalu javnih naročil naročila, katerih vrednost je brez DDV enaka ali večja od naslednjih vrednosti: 1. v primeru naročanja blaga in storitev: 40.000 eurov".

    V prvi alinei točke b) drugega odstavka 24. člena ZJN-2 je določeno, da "[n]aročnik izvede javno naročanje â??, če je vrednost predmeta javnega naročila v primeru naročanja â?? storitev enaka ali višja od 40.000 eurov in nižja od 137.000 eurov â?? po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka (tj. prvega odstavka 24. člena ZRPJN; op. Državne revizijske komisije)".

    Upoštevajoč prej navedeni določbi ZJN-2 in glede na prvi odstavek 22. člena ZRPJN znaša taksa v obravnavanem revizijskem postopku 2.500 eurov.

    Kot že ugotovljeno, je vlagatelj po prejemu poziva za dopolnitev zahtevka za revizijo naročniku poslal potrdilo o vplačilu takse v višini 700 eurov, kar je nesporno nižji znesek od zakonsko potrebnega zneska za obravnavani revizijski postopek, s čimer predloženo potrdilo o vplačani taksi ne izkazuje, da bi bile v skladu z 12. členom ZRPJN izpolnjene vse procesne predpostavke za meritorno obravnavo zahtevka za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN. V takem primeru je zato v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN predvidena sankcija zavrženje zahtevka za revizijo. Vendar vlagatelj navaja argumente, da do takega ravnanja naročnika ne bi smelo priti.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama nesporno dejstvo, da je naročnik v razpisni dokumentaciji med drugim zapisal, da je taksa "v višini 417,29 EUR za blago in storitve". Državna revizijska komisija nadalje tudi ugotavlja, da je med strankama nesporno dejstvo, da je naročnik vlagatelju posredoval poziv za dopolnitev zahtevka za revizijo in da je vlagatelja na dopolnitev zahtevka za revizijo pozval na opisen način (v višini, kot je za predmetno javno naročilo predpisana v prvem odstavka 22. člena tega zakona), ne da bi torej navedel tudi višine potrebne takse.

    Državna revizijska komisija nadalje tudi ugotavlja, da se naročnik v sklepu, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo, ne dotakne vprašanja pravilnosti zneska takse, navedenega v razpisni dokumentaciji. Do tega vprašanja se dotika v dopisu, s katerim je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo, in se sklicuje, da je prišlo do "pomote, saj je višina takse navedena v skladu s starim Zakonom o reviziji postopkov javnega naročanja". Vlagatelj v pritožbi med drugim izpostavlja določbo razpisne dokumentacije glede višine potrebne takse.

    Državna revizijska komisija najprej opozarja naročnika, da se neutemeljeno sklicuje na drugi odstavek 12. člena ZRPJN. Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi je v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZJN-2 opredeljen v 6. točki. Institut iz drugega odstavka 12. člena ZRPJN pa je skladno s to določbo ZRPJN mogoče uporabiti v primerih postopkov iz 1., 2., 3. in 5. točke prvega odstavka 24. člena ZJN-2.

    Državna revizijska komisija pa se ni spuščala v ugotavljanje vsebine in smisla morebitnih ugovorov glede potrebnosti takse v smislu šestega odstavka 12. člena ZRPJN, saj je to za razrešitev konkretnega primera nepotrebno.

    V postopku pravnega varstva je eno izmed temeljnih načel tudi načelo zakonitosti (1. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN). Naročnik ima v postopku pravnega varstva, ko odloča o zahtevku za revizijo, položaj organa pravnega varstva (npr. 018-455/2006). Naročnik ima tak položaj torej tudi v postopku poziva na dopolnitev zahtevka za revizijo (predhodno ravnanje pred odločanjem o zahtevku za revizijo). Naročnik bi moral upoštevati predhodno navedeno.

    V obravnavanem primeru naročnik vsebine "pomote" (določba razpisne dokumentacije o višini potrebne takse) v pozivu št. 430-8/2007-IC/2 z dne 4. 1. 2008 ni odpravil na vsebinsko vsaj enakovreden način. Naročnik namreč "pomote" v številčnem podatku ni odpravil s številčnim podatkom, ampak zgolj na opisni način. Opisni način pa ne predstavlja enakovrednosti, ki jo je mogoče pripisati le številčnemu podatku.

    Že na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija sledila pritožbi, zaradi česar se v nadaljevanju ni opredeljevala tudi do drugih vlagateljevih argumentov, saj bi ne glede na ugotovitev njihove (ne-)utemeljenosti to ne moglo več vplivati na sprejeto odločitev. Državna revizijska komisija pa se tudi ni spuščala v presojo naročnikovih argumentov za utemeljenost zavrženja zahtevka za revizijo, saj je zavrženje naknadno dejanje pozivu za dopolnitev zahtevka za revizijo.

    In v tej luči se pokaže kot neutemeljeno tudi naročnikovo sklicevanje na posamezne odločitve Državne revizijske komisije, saj v nobenem izmed izpostavljenih primerov (v zadevi št. 018-270/2007 sicer Državna revizijska komisija ni niti odločala o pritožbi) dejansko stanje (glede na razloge za ugoditev tokratni pritožbi) ni bilo ne enako ne podobno obravnavanemu dejanskemu stanju.

    Državna revizijska komisija tako povzema, da je pritožba utemeljena, zaradi česar je na podlagi tretje alinee drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, 29. 1. 2008

    mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
    članica Državne revizijske komisije






















    Vročiti:
    - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24, 1507 Ljubljana,
    - Premisa, d. o. o., Pod Plevno 23, 4220 škofja Loka,
    - odvetnik Zoran Korenčan, Komenskega ulica 36, 1000 Ljubljana,
    - SRC.SI, sistemske integracije, d. o. o., Tržaška cesta 116, 1001 Ljubljana,
    - Infonet Kranj, d. o. o., Cesta talcev 39, 4000 Kranj,
    - Logina, d. o. o., Vodnikova cesta 252, 1000 Ljubljana,
    - SETCCE, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana,
    - Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

    Natisni stran