Na vsebino
EN

018-281/2007 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-281/2007-6
Datum sprejema: 3. 12. 2007

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi prvega odstavka 11a. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN), po predsedniku Državne revizijske komisije Samu Červeku, ob sodelovanju višjega svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku revizije oddaje javnega naročila "izvajanje svetovalno nadzornih storitev in koordinacije varnosti in zdravja za GOI dela, za zunanjo ureditev in za dobavo ter montažo opreme v Kadetnici Maribor", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika PROTECH BIRO d.o.o., Žolgarjeva ulica 17, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Marjan Feguš, Prešernova 23a, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), ter na podlagi predloga naročnika za nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila s sklenitvijo pogodbe, dne 03.12.2007

odločila:

1. O vlagateljevem zahtevku za revizijo z dne 23.11.2007 mora odločiti naročnik v skladu z ZRPJN.

2. Predlogu naročnika po prvem odstavku 11a. člena ZRPJN za sprejem sklepa, da lahko nadaljuje postopek oddaje javnega naročila s sklenitvijo pogodbe za "izvajanje svetovalno nadzornih storitev in koordinacije varnosti in zdravja za GOI dela, za zunanjo ureditev in za dobavo ter montažo opreme v Kadetnici Maribor" z oznako MORS-410/2007-ODP, se ugodi tako, da lahko nadaljuje z nadaljnjimi aktivnostmi v postopku oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila.

Obrazložitev:

Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 12.10.2007, pod št. objave JN2671/2007, objavil Obvestilo o naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi v skladu z 61. členom ZJN-2 - Storitve za javno naročilo "izvajanje svetovalno nadzornih storitev in koordinacije varnosti in zdravja za GOI dela, za zunanjo ureditev in za dobavo ter montažo opreme v Kadetnici Maribor".

Vlagatelj je naslovil na Državno revizijsko komisijo vlogo, z dne 23.11.2007, z naslovom Zahteva za revizijo postopka javnega naročanja MORS-410/2007-ODP ter Predlog za izdajo sklepa o zadržanju aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila MORS-410/2007-ODP, o kateri se je slednja izrekla z ločenim sklepom št. 018-281/2007-5, z dne 03.12.2007.

Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval vlogo z dne 27.11.2007 z naslovom Mnenje o vloženem revizijskem zahtevku in vloga za izdajo sklepa, da vloženi revizijski zahtevek ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila za izvajanje svetovalno nadzornih storitev in koordinacije varnosti in zdravja za GOI dela, za zunanjo ureditev in za dobavo ter montažo opreme v Kadetnici Maribor z oznako MORS-410/2007-ODP, sklicujoč se na vložen vlagateljev zahtevek za revizijo. Naročnik pojasnjuje, da vlogo vlaga na podlagi določil 11. in 11a. člena ZRPJN, ter navaja da je zahtevek za revizijo prejel 26.11.2007 ob 8:00 uri na naslov naročnika (glavno vložišče) - priporočeno s povratnico, organizacijska enota, ki izvaja postopek oddaje javnega naročila pa ga je prejela ob 11:00 uri).
Naročnik pojasnjuje, da je pri pregledu revizijskega zahtevka ugotovil, da vlagatelj ni izpolnil zahteve iz 9. člena ZRPJN, s katero bi izkazal aktivno legitimacijo v postopku revizije, saj se njegov revizijski zahtevek ne nanaša na kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila z oznako MORS-410/2007-0DP, temveč na pogodbo, katere veljavnost poteče 31.12.2007. Prav tako vlagatelj revizijskega zahtevka, v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN, le tega ni vložil v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije v 10 dneh od dneva objave na portalu javnih naročil, kjer je bila poleg objave objavljena tudi razpisna dokumentacija. Glede možnosti, da bi revizijo lahko vložil tudi do preteka roka za oddajo ponudb, v kolikor bi izkazal, da za objavo ni vedel, naročnik ugotavlja na podlagi uradnih zaznamkov, da je vlagatelj revizijskega zahtevka pravočasno vedel za objavo in pravočasno oddal tudi svojo ponudbo. Z oddajo svoje ponudbe je vlagatelj revizijskega zahtevka po prepričanju naročnika pravzaprav potrdil pravilnost naročnikove odločitve za izvedbo postopka oddaje naročila, kakor tudi vsebino razpisne dokumentacije. Glede na navedeno naročnik predlaga Državni revizijski komisiji, da sprejme sklep, s katerim zavrže predmetni zahtevek za revizijo.
V nadaljevanju svoje vloge pa naročnik pojasnjuje, da vlagatelj ne navaja oziroma ne objektivizira sledečih dejstev:
- da je bila pogodba sklenjena na podlagi ocenjene vrednosti faze prenove oziroma gradbenih del v znesku 2.000.000.000,00 SIT (leto 2004), kar izkazuje že predmet samega naročila "Izvajanje svetovalnega inženiringa z vključenim strokovnim nadzorom in koordinacijo varnosti in zdravja za fazo izvedbe prenove objekta Kadetnica v Mariboru", saj je naročnik po fazah oddajal tudi gradnjo oziroma prenovo objekta; ker pa je oddana gradbena faza presegla ocenjeno vrednost pogodbe, je naročnik z vlagateljem revizijskega zahtevka sklenil aneks do 50%, po takratni veljavni zakonodaji (ZJN-1),
- da je bil ob fiksnem odstotku 1,75% od ocenjene vrednosti prenove oziroma gradbenih del naveden tudi fiksen mesečni znesek za plačilo v znesku 1.208.880,00 SIT z DDV, ki ga je vlagatelj dobil kot plačilo ne glede na vrednost mesečne izvedbe prenove oziroma gradbenih del do višine 90%, zadržanih 10% pa je predmet končnega obračuna na podlagi dejansko izvedenih GOI del do 31.12.2007,
- da je naročnik z vlagateljem sklenil dva aneksa, in sicer prvega št. 404-09-226/2004-27, z dne 31.05.2005, ter drugega št. 404-09-226/2004-43, z dne 30.12.2007 (očitna pomota - pravilna letnica je 2005, opomba Državne revizijske komisije; naročnik pogodbo in anekse prilaga k vlogi), s katerim je jasno definiral oziroma spremenil določilo pogodbe o roku dokončanja del, to je 31.12.2007, ki je bil predviden 30 mesecev od podpisa pogodbe; s tem je naročnik maksimalno podaljšal predmetno pogodbo, saj bi v nasprotnem primeru ravnal v nasprotju z veljavnimi predpisi, tako s finančnega področja, kot tudi področja javnega naročanja.
Naročnik nadaljuje, da je glede na gornja dejstva sprejel odločitev in na podlagi sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila št. 430-602/2007-1 z dne 17.10.2007 začel s postopkom oddaje javnega naročila za izvajanje svetovalno nadzornih storitev in koordinacije varnosti in zdravja za GOI dela, za zunanjo ureditev in za dobavo ter montažo opreme v Kadetnici Maribor, torej ne zgolj fazo prenove, temveč za finalizacijo objekta ter tudi zunanjo ureditev, dobavo in montažo opreme. Vzporedno z navedenimi aktivnostmi je zato naročnik pripravljal celosten projekt Kadetnice v Mariboru, katerega del je rekonstrukcija oziroma prenova objekta, ki bo lokacijsko prevzela dejavnost naročnika po predaji vojaškega kompleksa šentvid Nadškofiji Ljubljana. Naročnik navaja, da je zaradi roka, ki je bil določen s pogodbo o prevzemu, pospešil aktivnosti za prenovo Kadetnice, ter da sta v pripravi oddaji naročil za zunanjo ureditev in dobavo in montažo opreme. Naročnik dalje navaja, da je z Nadškofijo Ljubljana, Ciril-Metodov trg 4, Ljubljana, na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije, št. 49000-7/2005/7, z dne 10.11.2005, sklenil izvenupravno poravnalno pogodbo, šifra: 430-01-145/1997-101, z dne 17.11.2005, za nepremičnine bivšega vojaškega kompleksa šentvid. S to pogodbo se naročnik obvezuje, da bo izročil nepremičnine, ki jih uporablja, drugemu pogodbenemu partnerju (Nadškofiji Ljubljana) v neposredno posest najkasneje do 31.12.2008, v zameno za navedeno izročitev pa se vojaški kompleks v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani vpiše lastninska pravica na drugo pogodbeno stranko, Nadškofija Ljubljana pa se hkrati zavezuje, da bo z nepremičnin oziroma posesti, ki so navedene v pogodbi, umaknila zahtevke za denacionalizacijo. Naročnik v nadaljevanju pojasnjuje, da so GOI dela pri rekonstrukciji oziroma prenovi Kadetnice zelo obsežen in zahteven poseg, ki lahko z določeno tako finančno kot časovno dimenzijo v primeru zaustavitve aktivnosti oddaje javnega naročila pomenijo neizpolnitev rokov naročnika, s katerimi se je pogodbeno zavezal s pogodbenim partnerjem Nadškofija Ljubljana, kar bi pomenilo tudi uveljavljanje odškodninskega zahtevka s strani Nadškofije Ljubljana, saj bi bil naročnik v primeru neoddaje javnega naročila za izvajanje nadzorno svetovalnih storitev, na podlagi Zakona o graditvi objektov dolžan zaustaviti gradnjo do sklenitve pogodbe z novim izvajalcem (sedanjemu izvajalcu - vlagatelju pogodbeni rok poteče z 31.12.2007) in bi posledično naročnik kasneje predal objekte Nadškofiji Ljubljana. Naročnik dodaja, da sta v pripravi oddaji naročil za zunanjo ureditev in dobavo in montažo opreme, neoddaja vseh omenjenih naročil bi naročniku povzročila resne težave pri izvajanju procesov tudi vojaškega šolstva, kar bi imelo dolgoročne posledice pri vzpostavljanju zmogljivosti, ki jih je Republika Slovenija prevzela za razvoj Slovenske vojske na podlagi mednarodnih pogodb (NATO in Evropska unija). Glede na obseg usposabljanja in aktivnosti, ki jih Slovenska vojska izvaja v vojaškem kompleksu šentvid in katerih prenos oziroma (pre)selitev je predvidena v Kadetnico, ni mogoče izvesti selitev na kakršnokoli drugo, tudi začasno lokacijo. Naročnik zatrjuje, da bi neizpolnitev zgoraj navedenih dejstev (zahtev oziroma rokov), nemoč izvedbe selitve na drugo začasno lokacijo za Republiko Slovenijo kot tudi naročnika pomenilo povzročitev škodljivih posledic ne samo v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, ampak tudi dolgoročnega sistemskega delovanja naročnika oziroma Slovenske vojske, zato naročnik ocenjuje, da so razlogi za nezadržanje postopka oddaje javnega naročila močnejši od razlogov za zadržanje. Navedeni celostni projekt Kadetnice Maribor za naročnika pomeni izvesti zelo obsežno, kompleksno in zahtevno logistično nalogo (prenova objekta, ureditev okolice, dobava in montaža opreme ter preselitev osebja z nastanitvijo), saj mora ob navedenem roku zagotoviti vzpostavitev nemotenega in neprekinjenega delovnega in učnega procesa, ki je temeljnega pomena za razvoj Slovenske vojske.

Naročnik v zaključku vloge zapiše, da navedbe vlagatelja zahtevka za revizijo v celoti zavrača kot neutemeljene. Pri tehtanju interesov vseh udeležencev v postopku javnega naročanja in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami naročnik poudarja, da bi le-to za naročnika pomenilo dvakratni odškodninski zahtevek: 1. s strani Nadškofije Ljubljana, zaradi nepravočasne izročitve prostorov, 2. s strani gradbenega izvajalca, zaradi potrebne zaustavitve gradbišča.
Vsled navedenega naročnik pričakuje izdajo sklepa o zavrženju revizijskega zahtevka oziroma izdajo sklepa za nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila s sklenitvijo predmetne pogodbe za predmetno javno naročilo.


Po preučitvi navedb naročnika je Državna revizijska komisija o naročnikovem predlogu za sprejem sklepa za nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila s sklenitvijo predmetne pogodbe za predmetno javno naročilo odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.


Državna revizijska komisija v zvezi z naročnikovo vlogo z dne 27.11.2007 v delu, ki se nanaša na naročnikovo mnenje o vlagateljem zahtevku za revizijo, ter izrecen predlog naročnika, ko v le-tej predlaga Državni revizijski komisiji, da sprejme sklep, s katerim zavrže predmetni zahtevek za revizijo, poudarja, da za sprejetje takšnega sklepa v danem trenutku ni najti pravne podlage v zakonu. ZRPJN namreč določa izrecno vložitev zahtevka za revizijo pri naročniku (12. člen ZRPJN), o katerem mora najprej odločiti naročnik v skladu z določbami ZRPJN ter to odločitev (sklep) s pravnim poukom tudi posredovati vlagatelju.

V konkretnem primeru iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi naročnik odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo kot določa zakon, zato se Državna revizijska komisija z obravnavo (niti v procesnem niti v vsebinskem smislu) vlagateljevega zahtevka za revizijo v danem trenutku ni ukvarjala, saj za obravnavo le-tega ni najti pravne podlage v ZRPJN.

Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju presojala naročnikovo vlogo z dne 27.11.2007 zgolj v delu, ki se nanaša na izrecen predlog naročnika, ko v le-tej predlaga Državni revizijski komisiji, da sprejme sklep, da lahko nadaljuje postopek oddaje javnega naročila s sklenitvijo pogodbe za predmetno javno naročilo. V zvezi z naročnikovim predlogom za nadaljevanje aktivnosti do sklenitve pogodbe, Državna revizijska komisija poudarja, da je nadaljevanje aktivnosti do sklenitve pogodbe dopuščeno že z zakonom, razen če Državna revizijska komisija morebitnemu predlogu vlagatelja po zadržanju nadaljnjih aktivnosti ugodi, kar bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila. Drugi odstavek 11. člena ZRPJN pa določa, da lahko naročnik ne glede na vložen zahtevek za revizijo nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ter da sme naročnik skleniti pogodbo o oddaji javnega naročila skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Tretji odstavek 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da naročnik lahko ob prejemu zahtevka za revizijo odloči, da se ne glede na prvi odstavek 11. člena ZRPJN izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije in o tem najpozneje v treh dneh obvesti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila. Četrti odstavek 11. člena ZRPJN pa določa, da lahko Državna revizijska komisija na predlog vlagatelja zahtevka za revizijo sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, da pri odločanju o predlogu vlagatelja Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ter da če Državna revizijska komisija predlogu ugodi, mora naročnik o tem obvestiti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila.

Prvi odstavek 11a. člena ZRPJN določa, da lahko Državna revizijska komisija na obrazloženi predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila. Drugi odstavek 11a. člena ZRPJN pa določa, da naročnik posreduje predlog iz prvega odstavka 11a. člena ZRPJN tudi vlagatelju zahtevka za revizijo, ter da lahko da vlagatelj zahtevka o predlogu naročnika mnenje v treh dneh od njegovega prejema in ga pošlje Državni revizijski komisiji in naročniku. Tretji odstavek 11a. člena ZRPJN določa, da pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami nezadržanja sklenitve pogodbe in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila.

Iz zgoraj navedenega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da ZRPJN kot osnovno pravilo določa nesuspenzivnost zahtevka za revizijo, pri čemer pa velja prepoved sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, oziroma zadrži le sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila (torej aktivnosti pred sklenitvijo pogodbe o oddaji javnega naročila) pridržana za primer, ko se naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo sam odloči, da bo zadržal nadaljnje aktivnosti (tretji odstavek 11. člena ZRPJN), oziroma za primer ko vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga zadržanje nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje v celoti ali le deloma (četrti odstavek 11. člena ZRPJN).

Iz zgoraj navedenega besedila 11a. člena ZRPJN pa je razvidno, da je možnost nezadržanja sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila pridržana za primer, ko naročnik to predlaga Državni revizijski komisiji (prvi odstavek 11a. člena ZRPJN) in seveda ob hkratnem izpolnjevanju ustreznih pogojev za dovolitev sklenitve pogodbe.

Na tem mestu gre poudariti, da je odločanje Državne revizijske komisije na predlog vlagatelja zahtevka za revizijo v okviru 11. člena ZRPJN torej po naravi stvari odločanje o zadržanju / nezadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika, ki naj bi jih naročnik izvedel pred sklenitvijo pogodbe, ne pa odločanja o dovolitvi / nedovolitvi sklenitve pogodbe po 11a. členu ZRPJN. Z drugimi besedami: odločitev Državne revizijske komisije, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti (oziroma neugoditev predlogu vlagatelja) nikakor ne pomeni (hkratne) dovolitve naročniku, da lahko sklene pogodbo. Pravica do predložitve predloga s strani vlagatelja zahtevka za revizijo na podlagi četrtega odstavka 11. člena ZRPJN (da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma) se namreč izrecno nanaša na odmik na "manj" oz. "navzdol" kot je določeno s splošnim pravilom nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo s prepovedjo sklenitve pogodbe (arg. drugega odstavka 11. čelna ZRPJN). Pravica do predložitve predloga s strani naročnika na podlagi prvega odstavka 11a. člena ZRPJN (da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila) pa se namreč izrecno nanaša na odmik na "več" oz. "navzgor" (v primerjavi z odmikom po 11. členu ZRPJN) kot je določeno s splošnim pravilom nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo s prepovedjo sklenitve pogodbe (arg. drugega odstavka 11. čelna ZRPJN).

Tako možnost zadržanja nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali le deloma po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN, kot tudi možnost dovolitve sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila po prvem odstavku 11a. členu ZRPJN sta pridržani le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. Bodisi zadržanje nadaljnjih aktivnosti naročnika v celoti ali le deloma v postopku oddaje javnega naročila na predlog vlagatelja, bodisi dovolitev sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila na predlog naročnika predstavljata torej odmik od t.i. splošne nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo po prvem in drugem odstavku 11. člena ZRPJN. Zakon torej v osnovi preprečuje sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila, ne preprečuje pa nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila (npr. pregledovanje in vrednotenje ponudb, priprava, sprejem in izdaja odločitve o oddaji). Z načelno prepovedjo sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila je preprečena možnost nastanka morebitne škode neizbranemu ponudniku zaradi morebitne nezakonite odločitve o oddaji posla, ki je predmet javnega naročila, izbranemu ponudniku. Iz generalno določene nesuspenzivnosti vloženega zahtevka za revizijo pa gre razbrati tudi, da vsekakor prevladuje javni interes za nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (seveda brez sklenitve pogodbe oziroma je sklenitev le-te mogoča le pod zakonsko določenimi pogoji). Zakonodajalec je z novelo ZRPJN (ZRPJN-E) očitno želel v splošnem preprečiti situacije, ki bi zadrževale potek oddaje javnega naročila, prepovedal (oziroma jo je dovolil samo pod določenimi pogoji) pa je sklenitev pogodbe kot varovalko, ki preprečuje nastanek morebitne škode morebitnim neizbranim ponudnikom s sklenitvijo pogodbe z morebitnim nezakonito izbranim ponudnikom.

ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek (v smislu siceršnje prepovedi sklenitve pogodbe) zaradi uveljavljanja instituta iz prvega odstavka 11a. člena ZRPJN, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami nezadržanja sklenitve pogodbe in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev, in torej, ali so podani zakonski znaki iz tretjega odstavka 11a. člena ZRPJN. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija tako praviloma ugotoviti, ali so izpolnjeni naslednji pogoji: obstajati mora dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode; pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami nezadržanja / dovolitve sklenitve pogodbe in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila, morajo biti razlogi za nezadržanje / dovolitev sklenitve pogodbe močnejši od razlogov za zadržanje / nedovolitev sklenitve pogodbe.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po prvem odstavku 11a. člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb), za njeno odločitev o takšnem predlogu pa so tako irelevantna tudi (morebitna) stališča naročnika do revizijskega zahtevka; odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano gre posebej izpostaviti tudi, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po prvem odstavku 11a. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo, če pride do nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Zgoraj navedeno pa pomeni tudi, da predstavljajo podlago odločitve Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po prvem odstavku 11a. člena ZRPJN zgolj argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja (predloži) naročnik, in argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog naročnika morebiti navaja (predloži) vlagatelj. Zgolj na podlagi teh Državna revizijska komisija opravi tudi tehtanje, kot ga predvideva tretji odstavek 11a. člena ZRPJN. Izhajajoč iz tega, da: 1.) predstavlja institut iz prvega odstavka 11a. člena ZRPJN izjemo glede na določbo prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN, izjeme pa je treba interpretirati ozko, 2.) sprejem ukrepa po prvem odstavku 11a. člena ZRPJN uveljavlja naročnik, 3.) mora biti naročnikov predlog, kot to zahteva 11a. člen ZRPJN, obrazložen, je na naročniku dokazno breme, da izkaže argumente, ki bodo podlaga Državni revizijski komisiji pri presoji, da je uporaba tega instituta v konkretnem primeru upravičena.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da naročnik v vlogi z dne 27.11.2007 gradi svojo argumentacijo za izdajo sklepa za nadaljevanje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila z dovolitvijo sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila na izvenupravni poravnalni pogodbi, šifra: 430-01-145/1997-101, z dne 17.11.2005, za nepremičnine bivšega vojaškega kompleksa šentvid, s katero se naročnik obvezuje, da bo izročil nepremičnine, ki jih uporablja, drugemu pogodbenemu partnerju (Nadškofiji Ljubljana) v neposredno posest najkasneje do 31.12.2008, v zameno za navedeno izročitev pa se za vojaški kompleks v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani vpiše lastninska pravica na drugo pogodbeno stranko, Nadškofija Ljubljana pa se hkrati zavezuje, da bo z nepremičnin oziroma posesti, ki so navedene v pogodbi, umaknila zahtevke za denacionalizacijo. Nadalje naročnik svoj predlog utemeljuje z dejstvom, da je podpisal z vlagateljem pogodbo št. 404-09-226/2004-1, z dne 02.08.2004, za "izvajanje svetovalnega inženiringa z vključenim strokovnim nadzorom in koordinacijo varnosti in zdravja za fazo izvedbe prenove objekta Kadetnica v Mariboru", ter aneks št. 404-09-226/2004-27, z dne 31.05.2005, in aneks št. 404-09-226/2004-43, z dne 30.12.2007 (očitna pomota - pravilna letnica je 2005, opomba Državne revizijske komisije), s katerim je jasno definiral oziroma spremenil določilo pogodbe o roku dokončanja del, to je 31.12.2007, ki je bil predviden 30 mesecev od podpisa pogodbe. Dodatno naročnik svoj predlog utemeljuje tudi z dejstvom, da bi bil naročnik v primeru neoddaje javnega naročila za izvajanje nadzorno svetovalnih storitev, na podlagi Zakona o graditvi objektov dolžan zaustaviti gradnjo do sklenitve pogodbe z novim izvajalcem, saj sedanjemu izvajalcu - vlagatelju pogodbeni rok poteče 31.12.2007, to pa bi posledično pomenilo kasnejšo predajo objektov Nadškofiji Ljubljana.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik argumentacije za dovolitev sklenitve pogodbe na osnovi postopka oddaje predmetnega javnega naročila ne podkrepi z dokazi, ki bi nakazovali na to, da se bo terminsko "podrla" t.i. veriga rokov, ki naj bi bila očitno tako usodna za prekoračitev ključnega roka, to je 31.12.2008. Naročnikovi argumentaciji za dovolitev sklenitve pogodbe ne govori v prid niti sama razpisna dokumentacija (št. 430-480/2007-, z dne 12.10.2007), ki v Povabilu, točka 8 (Veljavnost ponudbe), določa med drugim, da mora ponudba veljati do vključno 15.04.2008, v Povabilu, točka 9 (Predviden čas izvedbe storitev), pa določa med drugim, da je predvideni rok začetka izvajanja del takoj po podpisu pogodbe in uvedbe v delo, skladno z določili iz priloženega vzorca pogodbe, to je predvidoma od januarja 2008 do marca 2009.

V obravnavanem primeru, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, naročnik s svojimi argumenti ni v zadostni meri izkazal, da je uporaba instituta dovolitve sklenitve pogodbe v konkretnem primeru upravičena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 03.12.2007


Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije





















Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana
- Odvetnik Marjan Feguš, Prešernova 23a, Celje
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, Ljubljana

Natisni stran