Na vsebino
EN

018-340/2005 Elektro - Slovenija d.o.o.

Številka: 018-340/2005-32-2716
Datum sprejema: 11. 11. 2005

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Vesni Cukrov, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "čiščenje poslovnih prostorov v poslovni stavbi ELES-a" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje ISS Servissystem d.o.o., Ptujska c. 95, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO-SLOVENIJA d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.11.2005

odločila:

1. Zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 22.02.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za storitev čiščenja poslovnih prostorov v poslovni stavbi ELES-a. Predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 71-71/2005, z dne 29.07.2005, pod številko objave Ob. 21026/05.

Naročnik je dne 01.09.2005 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 1680/09/Mš/41/05, s katero je predmetno javno naročilo kot najugodnejšemu ponudniku oddal podjetju Manicom d.o.o., Povšetova 65, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 13.09.2005, na podlagi določila drugega odstavka 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1), vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila in zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Naročnik je dne 23.09.2005 sprejel dodatno obrazložitev odločitev št. 1798/6/ar, v kateri lapidarno navaja razloge za svojo odločitev o oddaji javnega naročila.

Vlagatelj je dne 30.09.2005 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je bil dne 27.09.2005 na sedežu naročnika opravljen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ter, da je naročnik vlagatelju onemogočil vpogled v cenik storitev čiščenja objekta, čeprav le-ta po vlagateljevem mnenju ne more predstavljati poslovne skrivnosti v smislu 39. in 40. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 32/98, 37/98, 84/98, 6/99, 36/00, 45/01, 57/04, 63/04, 139/04, v nadaljevanju: ZGD), niti v smislu 6. člena ZJN-1. Vlagatelj navaja, da je naročnik v 3. točki Navodil ponudnikom kot pogoj za sodelovanje določil, da mora ponudnik dostaviti cenik dodatnih storitev, ki bo obvezujoč ob naročilu dodatnih storitev. Po vlagateljevem mnenju, glede na to, da je bil cenik dodatnih storitev pogoj za sodelovanje na predmetnem javnem razpisu, ter glede na določilo 10. točke 3. člena ZJN-1, za naročnikovo zavrnitev vpogleda v del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni moč najti pravne podlage. Vlagatelj meni, da ker je naročnik kot pogoj za sodelovanje zahteval cenik dodatnih storitev, ni imel pravice vlagatelju zahtevka za revizijo odreči vpogleda v ta dokument, predvsem glede na dejstvo "da je cenik zavezujoč, ob naročilu dodatnih storitev". Vlagatelj še navaja, da s tem, ko je naročnik zavrnil vpogled v del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, pa vlagatelj ne more vedeti, ali izbrani ponudnik v tem delu sploh izpolnjuje zahtevani pogoj razpisne dokumentacije. Nadalje vlagatelj navaja, da je z vpogledom ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika, razen bančne garancije za resnost ponudbe zvezana z vrvico, zaradi česar vlagatelj naročniku očita, da je vodil postopke netransparentno. Vlagatelj tudi navaja, da bančna garancija za resnost ponudbe ni bila izpolnjena tako, kot je zahteval naročnik v 12. točki Navodil ponudnikom. Nadalje vlagatelj navaja, da priložena bančna garancija za resnost ponudbe izbranega vlagatelja ne vsebuje vseh zahtev določenih v Pravilniku o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/04, v nadaljevanju: Pravilnik), in sicer naziv banke, kraj in datum, upravičenca in garancije za resnost ponudbe št.. Nadalje vlagatelj navaja da tudi bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ni izpolnjena tako, kot je zahteval naročnik, saj tudi ne vsebuje datuma, kraja, upravičenca, številke garancije. Vlagatelj še navaja, da se je na 12. strani ponudbe datum veljavnosti ponudbe spremenil, saj je očitno, da je bil datum 31. popravljen (z edigsom je bilo nekaj zbrisano in na novo napisano, ne da bi bil popravek parafiran s strani ponudnika). Vlagatelj tudi navaja, da ponudbi izbranega ponudnika ni priloženo mnenje pooblaščenega revizorja, ki ga je naročnik zahteval v točki 3.13. Navodil ponudnikom ter katerega predložitev se zahteva tudi skladno z 6. členom Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov (Uradni list RS, 71/99). Po vlagateljevem mnenju bi moral izbrani ponudnik glede na ponudbeno ceno in pridržano pravico naročnika, da podaljša naročilo še za dve leti mnenje pooblaščenega revizorja predložiti.
Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, z dne 01.09.2005, št. 1674/0/Mš/41/05. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov in sicer stroške vplačane takse v višini 200.000,00 SIT, stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1300 odvetniških točk, materialne stroške v višini 3%, povečano za 20% DDV, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Naročnik je dne 20.10.2005 sprejel sklep št. 1975/6/ar, s katerim je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil. Naročnik navaja, da vlagatelju ni bil omogočen vpogled v cenik storitve čiščenja objekta, saj je bil na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, z dne 27.09.2005, navzoč tudi direktor izbranega ponudnika, ki je zavrnil vpogled v tem delu ponudbe. Naročnik meni, da dejstvo, da je pooblaščenka vlagatelja videla cenik dodatnih storitev, ki je bil določen kot pogoj za sodelovanje, izkazuje, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje zahtevani pogoj. Naročnik navaja, da bi vpogled v vsebino cenika dodatnih storitev omogočil vlagatelju, da bi pridobil pomembno prednost, kar bi pomenilo kršitev 39. člena ZGD in kršitev načela enakopravnosti, glede na ostale ponudnike. Nadalje naročnik navaja, da je bila bančna garancija za resnost ponudbe pravočasno vložena v ponudbo, kar dokazuje tudi kopija ponudbe izbranega ponudnika, pri kateri je celotna ponudba zvezana in je del le-te tudi bančna garancija za resnost ponudbe. Nadalje naročnik navaja, da iz bančne garancije na resnost ponudbe izhaja, naziv banke, ki je garancijo izdala, kraj in datum izdaje, upravičenec in številka garancije. Nadalje naročnik navaja, da je v ponudbi predložen vzorec bančne garancije za izvedbo pogodbenih obveznosti parafiran in potrjen z žigom, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Glede očitka vlagatelja, da ponudbi izbranega ponudnika manjka mnenje pooblaščenega revizorja, naročnik navaja, da je v točki 3.13. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe predpisal, da je potrebno mnenje pooblaščenega revizorja predložiti, če ponudnikova celotna ponudbena vrednosti z vključenih DDV presega 50 mio. SIT, zato je glede na ponudbeno vrednost izbranega ponudnika mnenje pooblaščenega revizorja nepotrebno.

Po prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (dopis z dne 24.10.2005), je naročnik z dopisom, z dne 27.10.2005 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z vso dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik neupravičeno zavrnil vpogled v del ponudbe izbranega ponudnika, in sicer v cenik storitev čiščenja objekta.
V zvezi s pravico vpogleda v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov, gre ugotoviti, da določilo 6. člena ZJN-1 uvaja načelo transparentnosti porabe. Zahteva po transparentnosti postopkov javnega naročanja vključuje tudi načelo javnosti, kar se primarno zagotavlja skozi objave javnih naročil v javnih glasilih. Namen načela transparentnosti oziroma javnosti je v zagotavljanju konkurence, enakopravnega položaja vseh ponudnikov na trgu javnih naročil in posledično gospodarne porabe javnih sredstev, po drugi strani pa predstavlja javnost postopka vrednotenja in ocenjevanja ponudb ter s tem povezana možnost vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila nujen predpogoj za uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, ki ga ponudnikom kot enega izmed temeljnih načel zagotavlja ZRPJN.
Državna revizijska komisija ob tem opozarja, da zagotavljanje javnosti v postopkih javnega naročanja ni neomejeno. Skladno z zahtevo 8. člena ZJN-1 je naročnik dolžan varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in podatke, ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis. Naročnik je tako dolžan odkloniti dajanja tistih obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah. Omenjeno določilo ZJN-1 napotuje na uporabo določb ZGD, ki se nanašajo na poslovno skrivnost in prepoved konkurence. Skladno z določilom 39. člena ZGD, za poslovno skrivnost štejejo tisti podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektiven način) ter, ne glede na to, ali so posamezni podatki kot zaupni že določeni s sklepi družbe, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektiven način). Pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti je vrsta podatka odvisna od podjetja, ki lahko kot zaupne določi tudi manj pomembne podatke, pri objektivnem načinu pa mora biti potreba po varstvu očitna - torej, le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Nastanek občutne škode pa je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.
Zaupnost podatkov varuje tudi določilo 43. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da mora naročnik dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih tehničnih in poslovnih skrivnosti. Tako lahko naročnik, skladno z določilom 78. člena ZJN-1, zavrne zahtevo za dodatno obrazložitev delno ali v celoti, če bi bilo lahko razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika ali če bi lahko sporočeni podatki vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki in drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili ZJN-1 o varstvu podatkov.

Kot izhaja iz zapisnika o vpogledu v ponudbo, z dne 13.09.2005, je pooblaščenka vlagatelja želela vpogled v celotno ponudbo izbranega ponudnika, vendar je direktor izbranega ponudnika vpogled v specifikacijo ponudbene cene in cenik čiščenja storitev zavrnil.
V zahtevku za revizijo vlagatelj prereka zgolj zavrnitev vpogleda v cenik čiščenja objektov. Po pregledu ponudbe izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ceniku čiščenja objektov podrobno razdelal stroške storitve čiščenja objektov. Državna revizijska komisija ugotavlja, da tovrstna analiza stroškov storitve čiščenja predstavlja interno dokumentacijo, ki ponudniku služi za izračun stroškov čiščenja posameznega objekta. Upoštevati je potrebno, da je analiza stroškov čiščenja pridobljena na podlagi prednosti delovne opreme, ki jo poseduje izbrani ponudnik, usposobljenosti njegovih kadrov, organizacije dela ter postopka izvedbe posameznega čiščenja. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da se v analizi stroškov čiščenja odražajo vlaganja izbranega ponudnika v razvojne študije, kadre in opremo, torej v razvoj in napredek, s čimer si izbrani ponudnik zagotavlja določeno konkurenčno prednost na relevantnem trgu. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je potrebno cenik storitev čiščenja objektov obravnavati kot poslovno skrivnost v smislu določila drugega odstavka 39. člena ZGD, saj bi si vlagatelj z vpogledom v analizo stroškov čiščenja objektov cenik dejanska lahko pridobil konkurenčno prednost, s čimer bi izbranemu ponudniku nastala občutna škoda.
Nadalje Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v tretji alineji 3. točki Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila), kot pogoj za sodelovanje določil cenik dodatnih storitev, ki bo ob naročilu dodatnih storitev obvezujoč. Izhajajoč iz omenjene zahteve razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da za izpolnitev omenjenega pogoja zadostuje zgolj predložitev zahtevanega dokumenta - cenika dodatnih storitev, saj je obligatornost vsebine cenika dodatnih storitev naročnik določil le ob morebitnem dodatnem naročilu. Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je le-ta v ponudbi predložil cenik storitev čiščenja objektov, s čimer je izpolnil pogoj iz tretje alineje 3. točke Navodila. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj z vpogledom v cenik storitev čiščenja objektov izbranega ponudnika, razen morebitne konkurenčne prednosti, ne bi pridobil nikakršnih informacij, ki bi lahko vplivale na morebitno neizpolnjevanje pogoja za sodelovanje izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na cenik dodatnih storitev. Upoštevajoč zapisano, Državna revizijska komisija navedbo vlagatelja, da naročnik ne bi smel odreči vpogleda v cenik dodatnih storitev, ker se je le-ta zahteval kot pogoj za sodelovanje, označuje kot neutemeljeno.
Državna revizijska komisija tako zaključuje, da naročnik ni ravnal v nasprotju z določili ZJN-1, ko je zavrnil vpogled v cenik storitev čiščenja objektov priloženega v ponudbi izbranega ponudnika.

Nadalje je Državna revizijska komisija preverila navedbo vlagatelja, da je naročnik vodil postopek netransparentno, saj so vsi deli ponudbe izbranega ponudnika, razen bančne garancije za resnost ponudbe zvezani z vrvico. Državna revizijska komisija ob pregledu razpisne dokumentacije ugotavlja, da je naročnik v 5. točki Navodila med drugim zahteval, da se ponudbeno dokumentacijo predloži v dveh izvodih (označiti original) in sicer osebno ali po pošti. Ob pregledu ponudbe izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik, na dan roka za oddajo ponudbe, predložil ponudbo v dveh izvodih, od katerih je enega, razen bančne garancije za resnost ponudbe zvezal z vrvico in označil, kot original, v drugem izvodu, pa je celotno ponudbo (vključno z bančno garancijo za resnost ponudbe) zvezal z vrvico, izvod pa označil kot kopijo.
Državna revizijska komisija po temeljitem pregledu razpisne dokumentacije ugotavlja, da naročnik ni zahteval, da morajo ponudniki oddati ponudbo preluknjano in zvezano z vrvico ter, da tudi iz določil ZJN-1 ne izhaja nikakršna obveza ponudnikov, da predložijo ponudbe, ki so zvezane z vrvico. Pravno podlago, da se ponudbe preluknja in zveže je moč najti v Navodilu o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/01), ki v tretjem odstavku 5. člena dopušča možnost, da se med odpiranjem ponudb lahko označi vse dele tako, da se prepreči možnost poznejše zamenjave (npr. preluknja in zveže, podpiše ali na drug način označi), vendar Državna revizijska komisija ob pregledu celotne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ugotavlja, da se naročnik te možnosti ni poslužil.
Upoštevajoč zapisano in dejstvo, da je bila kopija ponudbe zvezana, vključno z bančno garancijo za resnost ponudbe, je Državna revizijska komisija navedbo vlagatelja, da je postopek vodil netranparentno, ker so vsi deli ponudbe izbranega ponudnika, razen bančne garancije za resnost ponudbe zvezani z vrvico, označila kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija je preverila navedbo vlagatelja, da bančna garancija za resnost ponudbe ni bila izpolnjena tako, kot je zahteval naročnik v 12. točki Navodil. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 12. točki Navodil zapisal, da morajo biti bančne garancije po vsebini identične vzorčnim garancijam priloženim k razpisni dokumentaciji. Po primerjavi bančne garancije za resnost ponudbe, ki jo je k ponudbi priložil izbrani ponudnik in vzorčni garanciji, ki jo je naročnik priložil v razpisni dokumentaciji, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bančna garancija za resnost ponudbe, ki jo je izdala Banka Domžale d.d., skupina NLB za izbranega ponudnika, kot upravičenca, identična vzorčni garanciji iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija je zato obravnavano navedbo vlagatelja označila kot neutemeljeno.
Državna revizijska komisija je preverila tudi navedbo vlagatelja, da bančna garancija za resnost ponudbe izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtev iz Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, s katerim ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/2004, v nadaljevanju: Pravilnik) in sicer naziva banke, kraj in datum, upravičenca in številko garancije za resnost ponudbe. Državna revizijska komisija je pregledala bančno garancijo za resnost ponudbe in ugotovila, da le-ta vsebuje vse zahteve iz določila prvega odstavka 6. člena Pravilnika (razen zadnje alineje, ker garancije ni izdala tuja banka), zato je tudi to navedbo vlagatelja označila kot neutemeljeno.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverila navedbo vlagatelja, da tudi bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije, saj na garanciji ni navedeno, datuma, kraja, upravičenca in št. garancije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 3.11. točki Navodil določil, da mora ponudnik k ponudbi predložiti vzorec bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki je s strani ponudnika parafiran in žigosan. Po pregledu ponudbe izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik k ponudbi predložil podpisan in žigosan vzorec bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Na tem mestu Državna revizijska komisija pojasnjuje, da banka izda banka bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti na podlagi že sklenjene pogodbe (torej po opravljenem izboru najugodnejšega ponudnika), zato je njena izpolnitev, v smislu kot očita vlagatelj, (datum, kraj, št. garancije..) že ob predložitvi ponudbe nemogoča. Glede na zapisano, je Državna revizijska komisija tudi to navedbo vlagatelja označila kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija je obravnavala navedbo vlagatelja, da je bil na 12. strani ponudbe datum veljavnosti ponudbe popravljen, ne da bi bil popravek parafiran s strani ponudnika. Državna revizijska komisija poudarja, da iz določila 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 10/04; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, izhaja pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, v skladu s katerim mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Izpostaviti je potrebno, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika. V predmetnem revizijskem postopku vlagatelj zgolj navaja, da je bil na 12. strani ponudbe izbranega ponudnika datum veljavnosti ponudbe popravljen, ne da bi bil popravek parafiran s strani ponudnika, medtem ko ne navaja, kakšno domnevno kršitev določil ZJN-1 s tem naročniku očita. Upoštevajoč zapisano je Državna revizijska komisija navedbo vlagatelja označila kot neutemeljeno

Kot slednjo je Državna revizijska komisija obravnavala navedbo vlagatelja, da izbrani ponudnik ni predložil mnenja pooblaščenega revizorja, ki bi ga glede na ponudbeno ceno in pridržano pravico naročnika, da podaljša javno naročilo še za dve leti, moral predložiti.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 14. točki Navodila med drugim zapisal, da bo z izbranim ponudnikom sklenil ustrezno pogodbo za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja za največ dve leti. Na tem mestu Državna revizijska komisija izpostavlja določilo drugega odstavka 97. člena ZJN-1, ki naročniku dopušča, da odda javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, če je to možnost predvidel že v prvi objavi razpisa in če gre za nove storitve, ki so ponovitev podobnih storitev in jih izvaja isti izvajalec, ki mu je oddal naročnik prejšnje naročilo, vendar pod pogojem, da take storitve ustrezajo osnovnemu projektu, za katerega je bilo oddano prvo naročilo po javnem razpisu. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da si je naročnik pridržal možnost skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom še za dve leti. Nadalje iz 3.13. točke razpisne dokumentacije izhaja, da mora ponudnik, v kolikor ponudnikova celotna ponudbena vrednost z vključenim DDV presega 50 mio SIT, predložiti mnenje pooblaščenega revizorja v skladu s 6. členom Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov (Uradni list RS, št. 71/99, 78/99 in 64/01, v nadaljevanju: Odredba). Naročnik je torej predložitev mnenja pooblaščenega revizorja v ponudbi predvidel kadar celotna ponudbena vrednost ponudbe z vključenim DDV presega 50 mio SIT. Državna revizijska komisija pa ugotavlja, da naročnik ni jano določil kaj pojem "celotna ponudbena vrednost ponudbe" zajema. Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, določilo 6. člena Odredbe veže predložitev poročila pooblaščenega revizorja če znaša "vrednost javnega naročila" več kot 50 mio SIT. Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi iz zahteve 6. člena Odredbe ne izhaja, na kaj se vrednost javnega naročila nanaša. Ob pregledu celotne dokumentacije o predmetnem javnem razpisu, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so ponudniki zahtevo po predložitvi mnenja pooblaščenega revizorja razumeli različno, saj je en ponudnik predložil mnenje pooblaščenega revizorja, ostali ponudniki pa mnenja pooblaščenega revizorja niso predložili, iz česar izhaja, da so ponudniki v večji meri razpisno dokumentacijo razumeli tako, da glede na ponujeno vrednost ponudbe (sklenitev pogodbe za eno leto), mnenja pooblaščenega revizorja ni potrebno predložiti. Kakor je Državna revizijska komisija v svojih sklepih že večkrat zapisala, nejasnosti in dvoumnosti razpisne dokumentacije ni mogoče presojati v škodo ponudnikov, zato v predmetnem revizijskem postopku ugotavlja, da je ponudba izbranega ponudnika skladna z zahtevo razpisne dokumentacije in je obravnavano navedbo vlagatelja označila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, določilo tretjega odstavka 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

VLjubljani,dne11.11.2005
Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12a, Ljubljana
- ELEKTRO-SLOVENIJA d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran