Na vsebino
EN

018-099/2005 SNAGA d.o.o.

Številka: 018-99/05-31-751
Datum sprejema: 6. 4. 2005

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici mag. Metki Cerar, ob sodelovanju svetovalke Saše Rode, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za storitve prevoza delavcev, ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil Janez Trobec, s.p., španova pot 4, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Emil Lipovec, Tivolska 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Snaga javno podjetje d.o.o., Povšetova 6, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 06.04.2005

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 16.02.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti, št. JNMV S 16/05 in k oddaji ponudb z dopisom, z dne 23.02.2005, povabil tri ponudnike.

Dne 03.03.2005 je naročnik sprejel sklep o oddaji javnega naročila, št. JNMV S 16/05, ter ponudnike z obvestilom, z dne 03.03.2005, tudi obvestil, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral E -TOURS PREVOZI, Fikret EkiÄ" s.p., Poljanska 66, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 10.03.2005, v katerem navaja, da je naročnik kršil Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju: ZJN-1) s tem, da:
- je poziv za zbiranje ponudb vseboval navedbo, da se postopek izvaja po notranjih predpisih, vendar ti niso bili navedeni in priloženi razpisni dokumentaciji;
- razpisna dokumentacija ne vsebuje skoraj ničesar, kar predpisuje ZJN-1 kot obvezno vsebino razpisne;
- je naročnik v razpisni dokumentaciji zahtevala izkazovanje referenc ponudnika, ne da bi podrobneje opredelil, kaj se bo upoštevalo kot referenca;
- je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval seznam vozil in strokovnega kadra, vendar ni določil, kakšne zahteve morajo biti izpolnjene;
- obvestilo o oddaji javnega naročila ni vsebovalo pravnega pouka in ni temeljijo na sklepu naročnika o izboru.
Nadalje vlagatelj navaja, da naročnik ni izvedel postopka za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, saj je bilo v obvestilu o izboru zapisano le, da so vse ponudbe pravilne. Tako vlagatelj ni mogel preveriti, ali izbrana ponudba vsebuje vse potrebne elemente za priznanje sposobnosti. Vlagatelj tako navaja, da glede na njemu znane okoliščine izbrani ponudnik nima nobenih referenc za avtobusne prevoze in da voznik nima nobenih priznanih izkušenj pri prevozu ljudi. Vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik v rednem delovnem razmerju pri naročniku in zato ne more sodelovati na razpisu ter da bi moral naročnik upoštevati, da izbrani izvajalec v rednem delovnem času 8 ur opravlja prevoze s tovornjakom in da tako upoštevajoč prometne predpise ne more opravljati dodatnega prevoza oseb neposredno pred in po rednem delovnem času. Vlagatelj meni, da je bil izbrani izvajalec v privilegiranem položaju glede na ostale ponudnike, ker opravi le del voženj saj ostane naprej v službi na namembnem mestu, poleg tega pa mu kot samostojnemu podjetniku ni potrebno plačevati prispevkov, saj je redno zaposlen pri naročniku. Vlagatelj zahteva, da naročnik razveljavi obvestilo o izboru najugodnejšega ponudnika in ponovno preveri sposobnost izbranega ponudnika.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 14.03.2005, pozval, da dopolni zahtevek za revizijo v skladu z 12. členom ZRPJN s predložitvijo potrdila o plačilu takse, ki mu ga je vlagatelj tudi posredoval.

Naročnik je vlagatelju poslal sklep, št. JNMV S 16/05, z dne 22.03.2005, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil.
Naročnik ugotavlja, da so navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN prepozne, saj bi jih moral vlagatelj uveljavljati do prejema odločitve o dodelitvi naročila. Pri tem naročnik navaja, da notranji predpis oddaji javnih naročil male vrednosti objavljen na njegovih spletnih straneh ter da je bila razpisna dokumentacija tudi za vlagatelja razumljiva, saj je oddal pravilno ponudbo.
Naročnik prav tako navaja, da je preveril sposobnost izbranega ponudnika in ugotovil, da je izbrani ponudnik priložil vsa zahtevana dokazila in da njegova ponudba ustreza razpisnim pogojem, saj je v njej predložena licenco RS Ministrstva za promet, ki jo je dne 25.04.2003 izdala Obrtna zbornica Slovenije, obrtno dovoljenje z dne 05.05.2003, Potrdilo o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za pridobitev licence v cestnem prometu ter izpisek iz registracije. Naročnik navaja, da uradnih dokumentov ni posebej preverjal, saj za to ni imel nobene potrebe. Izbrani ponudnik je v ponudbi navedel tudi vozni park.
Naročnik navaja, da trditev vlagatelja, da izbrani ponudnik ne more sodelovati na razpisu, ker je redno zaposlen pri naročniku, nima pravne podlage, saj naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki ob tem pa je dolžan izročiti razpisno dokumentacijo oziroma omogočiti sodelovanje vsakemu zainteresiranemu ponudniku. Naročnik poudarja, da je izbrani ponudnik res zaposlen pri naročniku, vendar v nobeni fazi postopka, ni bil favoriziran, niti ni sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije, saj opravlja delo v okviru druge delovne enote, prav tako pa naročnik z ponudnikom ni sodeloval pri pripravi ponudbe ali mu nudil kakršnekoli dodatnih informacij. V primeru, da bi naročnik ponudbo izbranega ponudnika zavrnil iz razloga, ker je zaposlen pri naročniku, bi kršil načelo zagotavljanje konkurence.
Navedba, da obvestilo o izboru najugodnejšega ponudnika ni temeljilo na sklepu naročnika, ne drži, saj je naročnik dne 03.03.2005 izdal sklep o svoji odločitvi. Sklep ponudnikom ni bil posredovan, pač pa so bili ponudniki o izboru obveščeni. Obvestilo res ni vsebovalo pravnega pouka, vendar pa za primer pritožbe veljajo tudi v postopkih naročil male vrednosti določbe ZJN-1 in ZRPJN, tako je tudi vlagatelj svojo pravico izkoristil, kar posledično pomeni, da je ta navedba irelevantna.
Glede navedbe, da je izbrani izvajalec glede na ostale ponudnike v privilegiranem položaju, saj opravi le del voženj, saj ostane naprej v službi na namembnem mestu, poleg tega pa mu kot samostojnemu podjetniku ni potrebno plačevati prispevkov, ker je v rednem delovnem razmerju pri naročniku, naročnik ugotavlja, da je dejstvo, da ponudnik pusti vozilo na namembnem mestu in od tam ponovno opravi drugi del vožnje, stvar vsakega ponudnika. V zvezi s plačevanjem prispevkov naročnik navaja, da se mora izbrani ponudnik, tako kot vsi ostali ponudniki držati predpisov ter da bi v primeru izločitve izbranega ponudnika zaradi tega razloga, ravnal v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov.
Naročnik je vlagatelja skladno s 17. členom ZRPJN tudi pozval, da mu v roku treh dni po prejemu sklepa, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Po prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, je naročnik z dopisom, št. JNMV S 16/05 -2134, z dne 29.03.2005, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V zvezi z navedbami vlagatelja, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije (poziv za zbiranje ponudb vseboval navedbo, da se postopek izvaja po notranjih predpisih, vendar ti niso bili navedeni in priloženi razpisni dokumentaciji, razpisna dokumentacija ne vsebuje skoraj ničesar, kar predpisuje ZJN-1 kot obvezno vsebino razpisne, naročnik v razpisni dokumentaciji zahtevala izkazovanje referenc ponudnika, ne da bi podrobneje opredelil, kaj se bo upoštevalo kot referenca, naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval seznam vozil in strokovnega kadra, vendar ni določil, kakšne zahteve morajo biti izpolnjene) je Državna revizijska komisija ugotovila, da meritorna presoja očitanih kršitve v tej fazi postopka ni več mogoča oziroma dopustna.
ZRPJN v petem odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Pravilo uveljavlja načelo hitrosti in učinkovitosti. Upravičenec do vložitve zahtevka za revizijo mora zoper kršitev reagirati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša preprečiti tudi morebitne pravne položaje, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel od nje korist ter zavezuje ponudnike, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika.
V skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN bi torej moral vlagatelj zahtevek za revizijo glede domnevnih kršitev, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, vložiti takoj, ko je prejel razpisno dokumentacijo, najkasneje pa do prejema odločitve naročnika o dodelitvi naročila. prepozni. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so navedeni očitki vlagatelja formalno prepozni ter jih iz tega razloga po vsebini ni (več) mogoče vsebinsko obravnavati.

Državna revizijska komisija je tako presojala zgolj navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na obvestilo o oddaji javnega naročila in na ponudbo izbranega ponudnika oziroma dejstvo, da po mnenju vlagatelja izbrani ponudnik ni sposoben izvesti javnega naročila ter navedbo, da izbrani ponudnik ne bi smel sodelovati na javnem razpisu (ker je pri naročniku zaposlen), saj je bil v privilegiranemu položaju.

V zvezi z obvestilom o oddaji javnega naročila velja poudariti, da ZJN-1 v prvem odstavku 78. člena določa: "Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. O svoji odločitvi mora naročnik obvestiti ponudnike.". Iz navedenega izhaja, da mora naročnik svojo odločitev manifestirati na način, da z njo seznani ponudnike (oziroma sodelujoče v postopku), zakon pa ne določa s kakšnim aktom to naročnik stori, niti kako natančna je vsebina akta s katerim naročnik seznani ponudnike s svojo odločitvijo. ZJN-1 od naročnikov ne zahteva, da navedejo razloge za sprejem svoje odločitve kakor tudi ne določa, da mora (obvestilo) vsebovati pravni pouk. Velja zavzeti stališče, da skladno s to določbo, naročniki niso dolžni natančneje obrazložiti svoje odločitve o oddaji javnega naročila, niti niso dolžni podati pravnega pouka, saj tudi Uredba o skupnih osnovah za pripravo notranjega akta za oddajo javnih naročil male vrednosti (Uradni list RS, št. 84/2004, v nadaljevanju: Uredba) v vzorcu obrazca obvestila o oddaji javnega naročila (OBR3) kot obvezne sestavine ne določa navedbo razlogov za odločitev naročnika (obrazložitev) in pravnega pouka. Tudi iz naročnikovih internih navodil za oddajo javnih naročil male vrednosti (zadnji odstavek točke 4.2.3. Navodil za oddajo javnih naročil male vrednosti) izhaja zgolj obveznost naročnika, da ponudnike pisno obvesti o izboru, ne pa tudi, da mora svojo odločitev obrazložiti in podati pravni pouk.
Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik ni kršil določil ZJN-1, Uredbe in internih Navodil za oddajo javnih naročil male vrednosti, s tem, ko v obvestilu (s katerim je ponudnike obvestil o izboru) ni navedel razlogov za svojo odločitev in pravnega pouka.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je neutemeljen tudi očitek vlagatelja, da obvestilo o oddaji javnega naročila ne temelji na sklepu naročnika, saj je v posredovani dokumentaciji predložen sklep naročnika o oddaji javnega naročila, št. JNMV S 16/05, z dne 03.03.2005. Ne glede na dejstvo, da obvestilo o oddaji javnega naročila temelji na sklepu naročnika, Državna revizijska komisija vlagatelja na tem mestu zgolj opozarja, da niti ZJN-1 in Uredba, niti naročnikova interna Navodila za oddajo javnih naročil male vrednosti ne določata obveznosti naročnika, da pred izdajo obvestila o oddaji sprejme poseben sklep o oddaji javnega naročila. Uredba namreč naročnika zgolj zavezuje, da obvesti ponudnike o oddaji javnega naročila in (kasneje) pripravi tudi poročilo o oddaji javnega naročila male vrednosti.

Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik nima nobenih referenc za avtobusni prevoz ter da voznik nima nobenih priznanih izkušenj s prevozom ljudi. V zvezi s to navedbo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dopisu ponudnikom "Zbiranje ponudb za prevoze delavcev" v zvezi z referencami v točki 5. zapisal: "Ponudba mora vsebovati reference ponudnika s področja prevozov enakih ali podobnih razpisanim.". Tako vlagatelj zahtevka za revizijo, kot tudi izbrani ponudnik, sta v ponudbi zgolj navedla reference, nista pa predložila nobenih izjav, ki bi te reference potrjevale. Tako je izbrani ponudnik v svoji ponudbi zapisal, da trenutno opravlja prevoze v mednarodnem prometu, vendar samo ob vikendih in sicer s sodobno opremljenim avtobusom Mercedes Benz, minibusom Mercedes Benz ter občasno s kombijem Renault trafic. Upoštevajoč zahtevo naročnika v zvezi z referencami velja zaključiti, da je vlagatelj z navedbo storitev, ki jih trenutno opravlja, izkazal reference v skladu z zahtevami naročnika iz dopisa "Zbiranje ponudb za prevoze delavcev". Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje vse zahteve iz dopisa "Zbiranje ponudb za prevoze delavcev" in je iz tega razloga ni mogoče šteti za nepravilno. Prav tako velja tudi ugotoviti, da naročnik v tem delu ni neenakopravno obravnaval ponudnike, saj sta, tako vlagatelj kot tudi izbrani ponudnik, reference izkazala na enak (za naročnika) ustrezen način, to je zgolj z navedbo podobnih storitev, ki jih trenutno opravljata.

V zvezi z očitkom vlagatelja, da je izbrani ponudnik zaposlen pri naročniku in iz tega razloga ne bi smel sodelovati kot ponudnik v postopku oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da upoštevajoč določbe ZJN-1 ni mogoče zaključiti, da delavec, ki je zaposlen pri naročniku ne bi smel sodelovati kot ponudnik v postopkih oddaje javnih naročil pri naročniku. Takšno omejevanje bi namreč pomenilo kršitev načela enakopravnega obravnavanja ponudnikov (7. člen ZJN-1) in načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1), saj tudi tretji odstavek 3. člena ZJN-1 določa, da je ponudnik lahko vsaka pravna ali fizična oseba. ZJN-1 v 2. odstavku 5. člena sicer določa, da pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec, vendar v konkretnem primeru Državna revizijska komisija ni našla dokazov, da bi izbrani ponudnik sodeloval z naročnikom pri pripravi razpisne dokumentacije oziroma njenih delov. Glede na navedeno je zahtevek za revizijo tudi v tem delu neutemeljen.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da je izbrani ponudnik v privilegiranem položaju, ker opravi samo del vožnje (saj vozilo pusti na namembnem kraju), Državna revizijska komisija ugotavlja, da se ta očitek nanaša na način organizacije dela izbranega ponudnika, kar pa ne more biti predmet revizijskega zahtevka. Gre namreč za avtonomno odločitev vsakega ponudnika o načinu izvajanja predmeta javnega naročila.
Glede vlagateljevih očitkov, da je izbrani ponudnik v privilegiranem položaju, ker svojo dejavnost kot samostojni podjetnik opravlja zgolj kot dopolnilno dejavnost, Državna revizijska komisija opozarja, da bi kakršno koli omejevanje sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila samostojnim podjetnikom (iz razloga, ker svojo dejavnost opravljajo zgolj dopolnilno) pomenilo kršitev načel enakopravnega obravnavanja ponudnikov in zagotavljanja konkurence med ponudniki ter tretjega odstavka 3. člena ZJN-1.
V obravnavanem postopku oddaje javnega naročila tako ni bilo možno slediti navedbam vlagatelja, da je naročnik obravnaval izbranega ponudnika privilegirano.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 06.04.2005

mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Odvetnik Emil Lipovec, Tivolska 48, Ljubljana
- Snaga javno podjetje d.o.o., Povšetova 6, Ljubljana
- E -TOURS PREVOZI, Fikret EkiÄ" s.p., Poljanska 66, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran