018-261/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??.. v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo stiskalnice - balirke in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??.. (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnik â??.., zoper ravnanje naročnika â??.. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

odločila:

1.) Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2.) Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

3.) Dopolnitve zahtevka za revizijo, z dne 10.11.2003, se zavržejo.

4.) Zahteva naročnika za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â??., z dne â??., pod štev. objave Ob-â??., objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za dobavo stiskalnice - balirke.
Naročnik je z obvestilom o oddaji naročila, štev. 61/49, z dne 16.10.2003, vlagatelja obvestil, da je izvedbo naročila oddal podjetju â??.. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi obvestila je naročnik navedel, da je bila izmed petih pravilnih ponudb najbolje ocenjena ponudba izbranega ponudnika, ki je prejela največje število točk. Sestavni del obvestila o oddaji javnega naročila je tudi dokument z naslovom "Izbor najugodnejšega ponudnika", z dne 16.10.2003, ki vsebuje opis postopka ocenjevanja ter tabelarični prikaz rezultatov ocenjevanja prejetih ponudb. Obvestilo o izbiri nima pravnega pouka.

Vlagatelj je pravočasno zahteval revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V zahtevku za revizijo, z dne 27.10.2003, vlagatelj navaja, da naročnik po njegovem mnenju v postopku izbire ni primerno upošteval faktor cene in dejstvo, da stiskalnica izbranega ponudnika ni primerljiva z stiskalnicami ostalih ponudnikov. Že samo dejstvo, navaja vlagatelj, da izbrani ponudnik ponuja stiskalnico z 22KW instalirane moči, kaže, da omenjena stiskalnica nima enakih zmogljivosti kot stiskalnica drugih ponudnikov s 30KW instalirane moči. Vlagatelj meni, da je bil zaradi tega, ker navedena dva kriterija nista bila pravilno upoštevana, v postopku izbran drug ponudnik in ne vlagatelj.
V dopolnitvi zahtevka za revizijo, z dne 3.11.2003 (ki ga je vlagatelj predložil na podlagi poziva naročnika, z dne 29.10.2003, s katerim je naročnik vlagatelja pozval, da svoj zahtevek za revizijo dopolni v skladu z 4. odstavkom 12. člena ZRPJN), vlagatelj ugotavlja, da naročnik kljub izrecni zahtevi glede dimenzije iz 2. točke poglavja "Zahteve in pogoji naročnika" iz razpisne dokumentacije sprejema ponujene dimenzije bal, ki odstopajo od zaželenih. Vlagatelj se sklicuje na Zakon o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), ki določa, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji natančno opredeliti predmet javnega naročila in tehnične zahteve le-tega ter navaja, da je naročnik zahteve glede predmeta in tehničnih standardov tudi dejansko natančno opredelil, vendar lastnih zahtev v postopku ocenjevanja ni upošteval.
Vlagatelj dalje navaja, da je v dokumentu z naslovom "Izbor najugodnejšega ponudnika", ki je sestavni del obvestila o oddaji javnega naročila, navedeno, da bi naročnik zahtevo po predstiskanju vzel pod drobnogled le v primeru, če bi si bile vodilne ponudbe glede sumarnega števila točk relativno blizu. Vlagatelj poudarja, da je naročnik dejansko postavil zahtevo po predstiskanju in bi zato moral ponudbo izbranega ponudnika kot nepravilno izločiti iz nadaljnjega ocenjevanja. Kot nesmiselno in z dejanskim stanjem neskladno vlagatelj ocenjuje tudi naročnikovo argumentacijo, da bi dejstvo neopremljenosti stiskalnice izbranega ponudnika z zahtevanim sistemom predstiskanja obravnaval le, če bi si bile vodilne ponudbe glede sumarnega števila točk relativno blizu. Iz ocenitve ponudb namreč izhaja, da je ponudba izbranega ponudnika dosegla oceno 86,3 točk, ponudba vlagatelja pa 81,0 točk, medtem ko so ponudbe ostalih ponudnikov bistveno odstopale. Na podlagi navedenega vlagatelj zaključuje, da bi naročnik ne le moral vzeti pod drobnogled dejstvo neopremljenosti s strani izbranega ponudnika ponujene stiskalnice s sistemom predstiskanja, temveč bi moral ponudbo izbranega ponudnika kot nepravilno izločiti iz postopka nadaljnjega ocenjevanja, ker ni skladna z izrecno določenimi tehničnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Če bi naročnik omenjeno ponudbo kot nepravilno izločil, trdi vlagatelj, bi bila kot najugodnejša izbrana sedaj drugouvrščena ponudba (ponudba vlagatelja).
Podrejeno vlagatelj navaja, da spričo karakteristik prispelih ponudb izbor najugodnejšega ponudnika po njegovem mnenju sploh ni mogoč. V postopku oddaje javnega naročila naročnik namreč ni pridobil med seboj primerljivih ponudb, kar je predpogoj za njihovo evaluacijo. Vlagatelj je prepričan, da je to ugotovil tudi naročnik sam, saj sam navaja, da ponudbe niso popolnoma primerljive. Neprimerljivost se po vlagateljevem mnenju kaže v tem, da nekateri ponudniki ponujajo stiskalnico fco kupec, drugi pa fco tovarna, pri čemer je treba upoštevati, da je to eden izmed sestavnih delov cene. Poleg cene prevoza pa je potrebno upoštevati tudi čas prehoda nevarnosti za uničenje blaga, kar bi se dalo skozi ustrezno zavarovalniško premijo tudi opredeliti kot del sestavni del ponudbene cene.
Na koncu vlagatelj naročniku predlaga, da razveljavi sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika ter izda sklep o izbiri naslednjega najugodnejšega ponudnika, oziroma podrejeno, da postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi. Vlagatelj od naročnika zahteva tudi, da mu povrne prijavljene odvetniške stroške skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje ponovnega sklepa o izbiri pa do dneva plačila, in sicer po naslednji specifikaciji: posvet s stranko 100 točk, pregled dokumentacije 200 točk, sestava zahtevka za revizijo 1000 točk, 2% materialni stroški 26 točk, 20% DDV in taksa za zahtevo za revizijo 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, štev. 61/57, z dne 6.11.2003, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da dimenzija bale, ki jo proizvede balirka izbranega ponudnika znaša 0,75 m x 1,1 m, kar ustreza zahtevi iz razpisne dokumentacije, ki je opredeljena kot ~ 0,8 m x 1,0 m, pri čemer znak ~ pomeni približno (okrog) in zato ponujene dimenzije (ki praktično skoraj ne odstopajo od razpisanih) ustrezajo razpisanim. Naročnik dalje navaja, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje tudi zahtevo po predstiskanju (pokrov za predstiskanje), kar je razvidno iz prospektne dokumentacije (točka 13) ter dodatne izjave izbranega ponudnika, enako pa je bilo navedeno tudi v sporočilu ponudnikom (pred podpičjem namreč piše, da izbrani ponudnik ponuja dvojni pokrov). Naročnik se ne strinja z vlagateljem, da prejete ponudbe niso popolnoma primerljive ter opozarja, da je, če nekateri ponudniki ponujajo več kot je zahtevano (npr. vključen luknjač za PET steklenice), to pač stvar ponudnika, kot tudi, da je, če ponudba ustreza zahtevam in pogojem iz razpisne dokumentacije, treba pri ocenjevanju upoštevati merila. Pripomba vlagatelja o kraju dobave je po mnenju naročnika nesmiselna, saj sta oba ponudnika (izbrani in vlagatelj) iz istega kraja, torej se zaradi tega vrstni red med njima ne more spremeniti. Na koncu naročnik navaja, da bo, v kolikor se bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo, od vlagatelja zahteval tudi povrnitev stroškov skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti od dneva odločitve.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 10.11.2003, skladno s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem dopisu vlagatelj navaja, da je naročnik z navedbami o znaku "približno" de facto sam navedel, da pri postopku oddaje naročila ni ravnal v skladu z določbo ZJN-1, ki določa, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji natančno opredeliti predmet javnega naročila in tehnične zahteve le-tega. Vlagatelj poudarja, da tehničnih zahtev (v danem primeru dimenzij) predmeta javnega naročila ni dovoljeno navajati z znakom "približno", ampak bi jih moral naročnik natančno podati, če pa bi naročnik želel, da so dimenzije predmeta v določenem razponu, bi moral le-tega tudi natančno navesti. Z uporabo znaka, ki naj bi pomenil "približno", je naročnik po vlagateljevem mnenju kršil določila zakona, saj je tolmačenje tolerance znaka "približno" najprej prepustil ponudnikom, nato pa je samovoljno in arbitrarno o tem odločil sam. Vlagatelj posebej poudarja, da v danem primeru ravno velikost bal predmeta javnega naročila pomeni največjo postavko pri porabi materiala, vgrajenih komponent in posledično cene. Tako je po izračunih vlagatelja zahtevka za revizijo razlika v teži stiskalnice z gabariti 0,8 m x 1,0 m in stiskalnice z gabariti 0,8 m x 0,9 m okoli 3 tone, kar pomeni bistveno spremenjeno postavko pri porabi repromateriala in tudi dela, kar se neizpodbitno in v občutni meri odraža tudi v ceni, ki jo za takšno ali drugačno stiskalnico (lahko) ponudi posamezen ponudnik. S takšno kršitvijo ZJN-1 je naročnik po vlagateljevem mnenju povzročil situacijo, ko ponudbe med seboj nikakor niso bile primerljive, saj so morali ponudniki sami ugibati o toleranci znaka "približno" in so ponudili stiskalnice različnih dimenzij in tudi zato s posledično različnimi cenami. Podobno nejasnost in s tem kršitev zakona je naročnik po vlagateljevem mnenju povzročil s tem, ko ni določil incoterms klavzule kraja izročitve predmeta javnega naročila, s čimer je pri ponudnikih povzročil različno oceno stroškov povezanih s transportom in zavarovanjem rizika naključnega uničenja ter ustvaril dodatno netransparentnost pri ponujenih cenah. Na podlagi navedenega je moč zaključiti, da ponudbe med seboj nikakor niso bile primerljive. Po prepričanju vlagatelja je tudi evidentno, da s strani izbranega ponudnika ponujena stiskalnica nima sistema predstiskanja, ki je bil izrecno zahtevan, zato bi moral naročnik ponudbo tega ponudnika zavrniti in izbrati ponudbo naslednjega najugodnejšega ponudnika. Nadalje pa želi vlagatelj opozoriti tudi na dejstvo, da je naročnik kršil določbe zakona tudi pri samem točkovanju prispelih ponudb, kajti pri točkovanju pod kategorijo servis je vlagatelju dodelil samo 8 od možnih 10 točk (kolikor jih je v tej kategoriji dobil izbran ponudnik), čeprav je tudi vlagatelj zagotavljal servis v â??.. - kraju sedeža naročnika. Na podlagi vsega navedenega vlagatelj vztraja pri predlogu iz zahtevka za revizijo, zahteva pa tudi, da mu naročnik povrne prijavljene odvetniške stroške skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje ponovnega sklepa o izbiri pa do dneva plačila, pri čemer podaja naslednjo specifikacijo stroškov: posvet s stranko 100 točk, sestava obrazloženega obvestila o nadaljevanju postopka 500 točk, poročilo stranki 50 točk, 2% materialni stroški 13 točk in 20% DDV.

Naročnik je z dopisom, štev. 61/60-BA, z dne 12.11.2003, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 14.11.2003, na podlagi 2. odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Naročnik predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevek v celoti zavrne, vlagatelju pa naloži povrnitev stroškov, ki jih je imel naročnik z revizijo, skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti od dneva odločitve Državne revizijske komisije pa do dneva plačila, in sicer: v višini 1326 + 653 točk + 20% DDV (kar je enako kot zahteva vlagatelj zahtevka za revizijo, ker naročnik smatra, da je dela obeh strani v zvezi z zahtevkom enako) ter v višini 14.175.576,00 SIT, kolikor znaša vrednost izbrane ponudbe. To plačilo naročnik zahteva v primeru, da javno naročilo po krivdi vlagatelja ne bo realizirano v skladu odločbo o oprostitvi plačila takse (naročnik pojasnjuje, da je plačilo stiskalnice predvideno iz sredstev republiške takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2.) "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je najprej preverila vlagateljevo trditev o tem, da naročnik v postopku izbire ni primerno upošteval merilo cene in dejstvo, da stiskalnica izbranega ponudnika ni primerljiva z stiskalnicami ostalih ponudnikov.

V obravnavanem primeru je cena eno izmed meril za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe v smislu 2. odstavka 51. člena ZJN-1. Merila za izbiro najugodnejše ponudbe so v razpisni dokumentaciji navedena pod 8.3 točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, in sicer: najnižja cena (55%), plačilni rok (5%), garancijska doba (10%), rok dobave (5%), servis (10%) ter reference (15%). Kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila (poročilo naročnika o pregledu in ocenjevanju ponudb, štev. 61/49, z dne 16.10.2003, s pripadajočim ocenjevalnim listom), je naročnik vseh pet pravilnih ponudb ocenil na podlagi navedenih meril, ki so uporabljena na način, kot je podrobno opisan v razpisni dokumentaciji (3. in 4. odstavek 50. člena ZJN-1). Očitek vlagatelja, da naročnik "â?? v postopku izbire ni primerno upošteval faktor cene" se tako izkaže kot neutemeljen. V razpisni dokumentaciji (stran 4) je namreč pod 9. točko zapisano, da mora biti cena v ponudbi fiksna (izražena v tolarjih, z besedo in številko) ter "â?? na način, naveden v poglavju Zahteve in pogoji naročnika pri izdelavi ponudbe in ponudbenega predračuna". V poglavju "Zahteve in pogoji naročnika pri izdelavi ponudbe in ponudbenega predračuna za dobavo stiskalnice - barilke za odpadke", je naročnik pod 2. točko ("Zahteve in pogoji naročnika pri izdelavi ponudbe in ponudbenega predračuna") med drugim zahteval, da je ponudbena cena fiksna, da ponudnik ponudi stiskalnico kot celoto ter da v svoji ponudbi predloži ustrezne prospekte. Pregled ponudbene dokumentacije vlagatelja in izbranega ponudnika pokaže, da sta oba ponudnika v celoti sledila navedenim zahtevam iz razpisne dokumentacije, in sicer sta ponudila: vlagatelj stiskalnico (tip S-60 KV) po fiksni ceni 19.997.616,00 SIT (z DDV) in izbrani ponudnik stiskalnico (tip ATS 110-75) po fiksni ceni 14.175.576,00 SIT (z DDV). Kot je razvidno iz poročila o pregledu in oceni ponudb, ki ga je v skladu z 78. členom ZJN-1 sestavil naročnik, je naročnik obe ponudbi po merilu "cena" pravilno ocenil s pomočjo (v podtočki 8.3.1.) formule ("cena v točkah = najnižja cena x 55/ ponujena cena"), pri čemer je ponudba izbranega ponudnika prejela 55 točk, ponudba vlagatelja pa 39 točk. Po opravljenem preverjanju Državne revizijske komisije je matematični izračun točk pri obeh ponudbah pravilen.

Kar zadeva trditev vlagatelja, da cena ponujenih stiskalnic iz različnih razlogov (vlagatelj navaja razlike v moči motorja, kraju dobave ter s tem povezane stroške zavarovanja rizika poškodovanja in/ali uničenja blaga) v resnici ni primerljiva ter da bi lahko bil vlagatelj, če bi sam ponudil enako stiskalnico kot izbrani ponudnik, izbran kot najugodnejši ponudnik, je potrebno ugotoviti, da nobena od okoliščin, na katere se v zahtevku za revizijo sklicuje vlagatelj, nikjer v razpisni dokumentaciji ni navedena niti kot merilo za izbiro najugodnejše ponudbe niti kot pogoj v smislu 12. točke 1. odstavka 3. člena ZJN-1. Ob ugotovljenem ni mogoče trditi, da je naročnik s tem, ko navedenih okoliščin ni upošteval pri vrednotenju ponudb (bodisi v okviru cenovnega merila ali kakorkoli drugače), ravnal v nasprotju z zakonom in/ali pravili lastne razpisne dokumentacije. Glede na to, da naročnik navedenih vprašanj v razpisni dokumentaciji ni izrecno uredil, je potrebno tudi ugotoviti, da je imel vlagatelj (enako kot vsi drugi ponudniki) možnost ponuditi tudi drugačen (kot sam trdi, cenovno ugodnejši) model stiskalnice (ob čemer bi njegova ponudba v skladu z obstoječimi merili za izbiro najugodnejše ponudbe, kjer cena predstavlja 55% vrednostno utež, morda res lahko prejela drugačno skupno oceno), vendar takšne možnosti ni izkoristil. Prav tako je potrebno upoštevati, da je imel vlagatelj, če bi imel v fazi priprave ponudbe kakršnekoli dvome in/ali pomisleke v zvezi s primerljivostjo možnih elementov, ki vplivajo na strukturo ponudbene cene in s tem tudi na izbiro najugodnejše ponudbe, v skladu z določilom 3. odstavka 25. člena ZJN-1 možnost v zvezi s pripravo ponudbe od naročnika zahtevati kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, vendar tudi takšne možnosti ni izkoristil. Ne nazadnje je imel vlagatelj v zvezi z morebitnimi spornimi vprašanji, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije, možnost vložiti zahtevek za revizijo še preden je naročnik sprejel odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe, česar prav tako ni storil. Problematizirati vprašanja, ki se tičejo vsebine razpisne dokumentacije potem, ko je naročnik že sprejel odločitev o dodelitvi naročila, pa v skladu z določilom 5. odstavka 12. člena ZRPJN, ni več možno.

Državna revizijska komisija je preverila tudi trditve vlagatelja, ki se nanašajo na domnevno neizpolnjevanje naročnikovih (tehničnih) zahtev razpisne dokumentacije iz 2. točke poglavja "Zahteve in pogoji naročnika pri izdelavi ponudbe in ponudbenega predračuna za dobavo stiskalnice - barilke za odpadke" glede ponujene dimenzije bal (te naj bi po prepričanju vlagatelja pri izbranem ponudniku odstopale od zaželenih) ter glede zahteve po predstiskanju (zaradi česar bi moral naročnik po vlagateljevem mnenju ponudbo izbranega ponudnika kot nepravilno izločiti iz nadaljnjega ocenjevanja). Pregled dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila navedenih vlagateljevih očitkov ne potrjuje.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v poglavju "Zahteve in pogoji naročnika pri izdelavi ponudbe in ponudbenega predračuna za dobavo stiskalnice - barilke za odpadke", pod 2. točko ("Zahtevane tehnične karakteristike za dobavo stiskalnice - barilke" zapisal naslednje:
"Horizontalna kontinuirna izvedba z vsipnim jaškom prirejenim za polnjenje s pomočjo grabeža na nakladalcu in možnostjo naknadne priključitve transporterja. Cikel avtomatski, avtomatska vezalna naprava. Pokrov za predstiskanje. Drča za bale na izhodu.
Sila stiskanja plošče: ~ 60 ton
Dimenzije bal: ~ 0.8X1m
Kapaciteta: ~5 ton/uro (za ostanke odpadkov)."

Ob zgoraj citiranem besedilu razpisne dokumentacije je najprej potrebno pritrditi naročniku, ki v zvezi z zahtevanimi tehničnimi značilnostmi stiskalnice opozarja na uporabo matematične oznake za približno vrednost (~). Naročnik se je v obravnavanem primeru očitno odločil za zelo splošen opis tehničnih zahtev v zvezi s predmetom javnega naročila pri čemer je svoje zahteve glede sile stiskanja plošče, dimenzije bal in kapacitete omejil le na približne vrednosti. Ker gre pri navedenem za tehnični opis predmeta javnega naročila, ki je naročniku znan že od dne, ko je od naročnika prejel izvod razpisne dokumentacije, le-teh v skladu z določbo 5. odstavka 12. člena ZRPJN po vsebini ni več mogoče presojati, pač pa je mogoče le še preveriti, ali je naročnik pri presoji prejetih ponudb zapisane zahteve spoštoval (takšne, kot so zapisane).

Kot je razvidno iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, znašajo dimenzije bal, ki jih proizvede stiskalnica-balirka, ki je predmet njegove ponudbe, 0,75m x 1,1m. Iz predložene dokumentacije naročnika o postopku ocenjevanja ponudb izhaja, da je naročnik navedene dimenzije sprejel kot ustrezen približek v razpisni dokumentaciji zahtevanih vrednosti. Glede na prej omenjeni opis predmeta javnega naročila (ki predvideva le približne dimenzije bal), naročniku ni mogoče očitati, da je s tem, ko je dimenzije bal v ponudbi izbranega ponudnika označil kot ustrezne, ravnal v nasprotju s pravili lastne razpisne dokumentacije. Vlagateljevemu očitku, da naročnik v postopku ocenjevanja ni upošteval lastnih (tehničnih) zahtev glede predmeta obravnavanega javnega naročila (dimenzije bal), v tem smislu torej ni mogoče pritrditi.

Prav tako ni mogoče pritrditi očitku vlagatelja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika kot nepravilno izločiti iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ker naj ne bi izpolnjevala zahteve po predstiskanju bal. Iz pregleda ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je namreč jasno razvidno, da ponujena stiskalnica-balirka vključuje tudi sistem za predstiskanje (med opisi serijske opreme stiskalnice tipa ATS 110-75, ki je predmet ponudbe izbranega ponudnika, so izrecno navedene posamezne tehnične karakteristike, ki se nanašajo na predstiskanje, enako pa je razvidno tudi iz priloženih tehničnih risb). Poleg navedenega je iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila razvidno, da je naročnik ob reševanju vlagateljevega zahtevka za revizijo omenjeno dejstvo dodatno preveril, pri čemer mu je izbrani ponudnik na njegovo zahtevo posredoval še dodatno pisno zagotovilo, s katerim pod materialno odgovornostjo izjavlja, da ponujena stiskalnica-balirka vključuje sistem za predstiskanje, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji za predmetni razpis.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevo vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alinejo 1. odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Dopolnitev zahtevka za revizijo z novotami, ki jih je vlagatelj podal v zahtevi za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, z dne 10.11.2003, Državna revizijska komisija pri presojanju ne more upoštevati, saj je glede teh nastopila prekluzija. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do odločanja v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo in utemeljenost zahtevka za revizijo se presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo (ex nunc). V kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa postavljati novih dejstev in novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, tedaj ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Nasprotno tolmačenje pa bi postavilo določbo o predhodnem odločanju naročnika o revizijskem zahtevku kot (v) nepotrebno zavlačevanje postopka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu. Državna revizijska komisija dodaja, da bi vlagatelj novote iz nadaljevanja lahko uveljavljal kvečjemu na način, da bi znotraj rokov, določenih v 12. členu ZRPJN, vložil "nov" zahtevek za revizijo oziroma zahtevek za revizijo dopolnjeval znotraj teh rokov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

Naročnik je v dokumentu, štev. 61/60-BA, z dne 12.11.2003, s katerim je Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje revizijski zahtevek, zahteval povračilo stroškov, ki jih je imel z revizijo, skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti od dneva odločitve Državne revizijske komisije pa do dneva plačila, in sicer: v višini 1326 + 653 točk + 20% DDV (kar je enako kot je zahteval vlagatelj zahtevka za revizijo, ker naročnik smatra, da je dela obeh strani v zvezi z zahtevkom enako) ter v višini 14.175.576,00 SIT, kolikor znaša vrednost izbrane ponudbe, v primeru, da javno naročilo po krivdi vlagatelja ne bo realizirano.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahteva za povračilo stroškov, skladno s 4. odstavkom 22. člena ZRPJN, neutemeljena. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da gre pri pripravi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo ter dopisa, s katerim je naročnik odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila za stroške, ki so povezani z opravili, ki sodijo v okvir naročnikovih rednih aktivnosti, določenih z zakonom, in katere je naročnik dolžan opraviti na podlagi 16. in 17. člena ZRPJN. Odločanje o morebitnem odškodninskem zahtevku naročnika za primer, da (kot navaja naročnik) "â??javno naročilo po krivdi vlagatelja ne bo realizirano v skladu odločbo o oprostitvi plačila takse" pa ni v pristojnosti Državne revizijske komisije, temveč je v pristojnosti rednega sodišča.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 4. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??..

Natisni stran