018-203/03
Številka: 018-203/03-21-1443Datum sprejema: 26. 9. 2003
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup in montažo notranje opreme ter na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila, ki ga je vložilo podjetje â??, ki ga zastopa odvetnik â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Dopolnitve zahtevka za revizijo z dne 29.8.2003 se zavržejo.
3. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev:
Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â??, z dne â??, pod štev. objave Ob-â??, objavil javni razpis za nakup in montažo notranje opreme. Naročnik je dne 21.5.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, štev. 1372/KH, iz katerega je razvidno, da je predmetno javno naročilo oddal ponudniku â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi obvestila naročnik navaja, da je pravočasno prejel pravilno opremljene ponudbe treh ponudnikov ter da je bilo na javnem odpiranju ponudb ugotovljeno, sta ponudbi izbranega ponudnika in â??, izdelani v skladu z Navodili ponudnikom za izdelavo ponudb iz razpisne dokumentacije (v nadaljevanju: Navodila), medtem ko je bilo po preverjanju obveznih pogojev za vlagateljevo ponudbo ugotovljeno, da vlagatelj popisa del ni žigosal in podpisal, zato je naročnik njegovo ponudbo izločil. Naročnik dalje navaja, da je dne 18.7.2003 od vlagatelja prejel ugovor na zapisnik o javnem odpiranju ponudb, z dne 9.7.2003, po preučitvi ugovora pa je dne 16.7.2003 vsem ponudnikom posredoval pismeno obvestilo, da je vlagatelj ponudbo izdelal v skladu z Navodili in da bo njegovo ponudbo upošteval pri nadaljnjem ocenjevanju. Naročnik navaja, da je njegova strokovna komisija v času od 9.7. do 21.7.2003 pregledala celotno ponudbeno dokumentacijo vseh treh ponudnikov in ugotovila naslednje pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi: Vlagatelj v svoji ponudbi ni priložil zahtevanega števila (5) strokovnih priporočil za vodjo projekta, ampak je za navedenega vodjo projekta priložil le 3 strokovna priporočila, dodatno pa je priložil še strokovna priporočila za zaposlene podizvajalce, ki jih naročnik ni zahteval. Vlagatelj v svoji ponudbi tudi ni priložil zahtevanega števila (5) strokovnih priporočil za ponudnika, ampak le 3 strokovna priporočila ter dodatno še strokovna priporočila za podizvajalca, ki jih naročnik ni zahteval. Ob navedenem je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nepravilno. Naročnik je dalje ugotovil, da sta preostala dva ponudnika predložila dokazila za priznanje usposobljenosti in sposobnosti v skladu z Navodili ter da oba izpolnjujeta vse obvezne pogoje, navedene v razpisni dokumentaciji, zato je v skladu z merili iz razpisne dokumentacije kot najugodnejšo ponudbo izbral ponudbo izbranega ponudnika.
Zoper zgornjo odločitve naročnika je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo, z dne 25.7.2003, v katerem predlaga, naj naročnik razveljavi postopek oddaje javnega naročila v delu, ki se nanaša na izbiro najugodnejšega ponudnika ter po ponovni oceni vseh prispelih veljavnih ponudb, to je tudi ponudbe vlagatelja, izbere najugodnejšega ponudnika; podrejeno pa, da naročnik v celoti razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila. Vlagatelj predvsem nasprotuje odločitvi naročnika, da se njegova ponudba zavrne kot nepravilna. Vlagatelj opozarja, da tudi v primeru, če bi bile ugotovitve naročnika glede števila predloženih strokovnih priporočil točne, to dejstvo ne more biti razlog za izločitev ponudnikove ponudbe iz vrednotenja prispelih veljavnih ponudb. Vlagatelj navaja, da je naročnik kot eno izmed meril opredelil merilo strokovnih priporočil, zaradi česar bi procesno pravilno ravnal samo v primeru, če bi ponudbo vlagatelja, ki je izpolnjevala vse formalne pogoje, ovrednotil v skladu z postavljenimi merili, česar pa ni storil, saj je veljavno ponudbo zavrnil in je sploh ni ovrednotil. Vlagatelj dalje navaja, da je na tem javnem razpisu nastopal skupaj z podjetjem â??, pri čemer je za tak nastop dobil izrecno pisno soglasje od naročnika, ki je vlagatelju posredoval tudi navodila o tem, katero dodatno dokumentacijo je treba predložiti (dopis z dne 16.6.2003), ki jih je vlagatelj v celoti upošteval in v smislu skupne ponudbe po določbi 47. člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) predložil tudi pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju in skupnem nastopanju na zadevnem javnem razpisu. Vlagatelj navaja, da je skupaj s skupino izvajalcev oz. â??, v okviru skupne ponudbe, predložil skupaj 11 referenc za ponudnika (vlagatelj - 3, â?? - 11) in 11 referenc za vodje projektov, naročnik pa je očitno napačno štel, kakor da gre v primeru â?? za podizvajalca, čeprav gre dejansko za soizvajalca in za skupni nastop obeh ponudnikov z vlagateljem kot nosilcem posla v smislu sklenjene pogodbe ter v skladu z navodili naročnika, z dne 16.6.2003. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik njegovo ponudbo ocenjevati kot skupno ponudbo v smislu določbe 47. člena ZJN-l, saj je bilo v smislu skupne ponudbe nedvomno predloženo zadostno število strokovnih priporočil, to je več kot 5. Pač pa po prepričanju vlagatelja dejansko ni bilo mogoče kot popolno oceniti ponudbo izbranega ponudnika, ki po njegovem mnenju dejansko sploh ne izpolnjuje pogojev za prevzem posla, ker, razen ustrezne registracije v sodnem registru, nima tudi ustrezne upravne odločbe o izpolnjevanju tehničnih pogojev, ki jo izdajajo inšpekcijski organi. Zato po vlagateljevem mnenju ni pravilna ugotovitev naročnika, da izbrani ponudnik izpolnjuje vse obvezne pogoje, navedene v razpisni dokumentaciji, kajti gola registracija dejavnosti v sodnem registru še ne pomeni, da podjetje izpolnjuje pogoje za izvedbo posla oz. da lahko dejansko opravlja dejavnost. Vlagatelj na koncu zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka po priloženem stroškovniku, in sicer odvetniške stroške v višini 361.593,60 SIT, stroške takse v višini 100.000,00 SIT in 10.000,00 SIT za razpisno dokumentacijo.
Naročnik je s sklepom, štev. 1432/KH, z dne 30.7.2003, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navedenega sklepa naročnik navaja, da je dne 16/06-2003 po elektronski pošti prejel vprašanje ponudnika ter da je naročnik kot odgovor v dopisu, z dne 16.6.2003, ki ga je posredoval vsem, ki so prejeli razpisno dokumentacijo, spremenil Navodila (5. odstavek, točka 3.1.5 - Veljavnost in urejenost razpisne dokumentacije). Naročnik poudarja, da z navedenim dopisom ni podal soglasja k skupni ponudbi, temveč je le dopolnil Navodila. Naročnik dalje navaja, da je na javnem odpiranju ponudb, dne 9.7.2003, sodelovala pooblaščena predstavnica vlagatelja, ga. â??, ki glasno prebrani ugotovitvi, da vlagatelj nastopa s podizvajalcem â??, ni nasprotovala - še več, na zapisnik ni podala nobene pripombe, prav tako pa je ob zaključku javnega odpiranja ponudb zapisnik podpisala in s podpisom potrdila njegov prejem. Naročnik nadaljuje, da je dne 18.7.2003 prejel vlagateljev ugovor na zapisnik o javnem odpiranju ponudb, v katerem pa vlagatelj ni oporekal podatku v zapisniku o navedbi podizvajalca ... Naročnik dalje navaja, da je po pregledu dokumentacije ugotovil, da je vlagatelj priložil svoji ponudbi vse zahtevane dokumente za podizvajalce (točka 3.3.1) vključno z izpolnjenim obrazcem za podizvajalce, iz katerega je nedvomno razvidno, da je â??, njegov podizvajalec (obrazec je podpisan in žigosan s strani vlagatelja), izjavo vseh v svoji ponudbi navedenih podizvajalcev, ki bodo sodelovali pri realizaciji naročila, da je ponudnik pravočasno in pravilno poravnal svoje obveznosti do njih (podpisano in žigosano s strani vlagatelja), izjavo ponudnika, da bo v primeru morebitne zamenjave podizvajalca pred zamenjavo pridobil o tem pisno soglasje naročnika (podpisano in žigosano s strani vlagatelja) ter obrazec ponudbe, v katerem navaja kot svojega podizvajalca â??, in pogodbo o izvedbi javnega naročila, kjer prav tako navaja kot svojega podizvajalca â??. Iz vseh navedenih dokumentov je po prepričanju naročnika nedvomno razvidno, da vlagatelj navaja â??, kot svojega podizvajalca. V kolikor pa bi držale trditve vlagatelja, navaja naročnik, da z omenjenim podjetjem nastopa v skupni ponudbi, potem so vsi dokumenti, v katerih vlagatelj le-tega navaja kot podizvajalca, zavajajoči in neresnični in bi ponudba morala biti izločena iz tega razloga. Naročnik opozarja tudi, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponudnik priloži svoji ponudbi pogodbo o skupnem nastopanju, če ponudnik zagotavlja kapacitete s podizvajalcem ali v obliki poslovnega sodelovanja ter da je vlagatelj ponudbi priložil pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju in o skupnem nastopanju, v kateri pa niso bile natančno opredeljene naloge in odgovornosti posameznih izvajalcev za izvedbo naročila kot to zahteval naročnik v Navodilih in kot je bilo to dodatno pojasnjeno z odgovorom na vprašanje, v dopisu, z dne 16.6.2003. Naročnik je tako na podlagi priloženih dokumentov vlagatelja nedvomno ugotovil, da le-ta nastopa s podizvajalcem â??. Naročnik dalje navaja, da je v Navodilih, v točki 3.2 (Obvezni pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik) v 15. alinei zahteval, da ima vodja projekta vsaj 5 strokovnih priporočil na podobnih projektih v vrednosti nad 30 mio SIT ter da se v primeru, če ponudnik priloži več kot 5 obveznih strokovnih priporočil, le-ta na podlagi meril dodatno ovrednotijo, naročnik pa je v razpisni dokumentaciji tudi posebej opozoril, če obvezni pogoji v ponudbi niso izpolnjeni v celoti, se ponudba izloči iz nadaljnjega ocenjevanja. Naročnik ugotavlja, da je vlagatelj v svoji ponudbi za vodjo projekta navedel ga. ..., za katero je priložil tri (3) izpolnjene obrazce strokovnih priporočil na podobnih projektih v vrednosti nad 30 mio SIT, dodatno pa je priložil še strokovna priporočila za zaposlene podizvajalca, ki jih naročnik ni zahteval. Naročnik navaja tudi, da je v Navodilih, točki 3.2 (Obvezni pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik), v 16. alinei zahteval, da ima ponudnik vsaj 5 strokovnih priporočil na podobnih projektih v vrednosti nad 30 mio SIT ter da se, v kolikor ponudnik priloži več kot 5 obveznih strokovnih priporočil, le-ta na podlagi meril dodatno ovrednotijo, prav tako pa je v razpisni dokumentaciji posebej opozoril, če obvezni pogoji v ponudbi niso izpolnjeni v celoti, se ponudba izloči iz nadaljnjega ocenjevanja. Naročnik ugotavlja, da je vlagatelj v svoji ponudbi priložil le 3 strokovna priporočila za ponudnika, dodatno pa je priložil še strokovna priporočila za podizvajalca, ki pa jih naročnik ni zahteval ter da zato vlagatelj ni izpolnil obveznega pogoja v celoti. Naročnik navaja še, da v Navodilih ni zahteval upravne odločbe za opravljanje dejavnosti, ker na podlagi novela Zakona o gospodarskih družbah, Ur.l. RS, štev. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 37/98, 84/98, 6/99 in 45/01- v nadaljevanju: ZGD) gospodarska družba pridobi lastnost pravne osebe z vpisom gospodarske družbe v sodni register, po izvedenem vpisu pa si morajo novo ustanovljeni gospodarski subjekti pridobiti še davčno številko, status zavezanca za plačevanja davka na dodano vrednost in si odpreti transakcijski oz. žiro račun pri izbrani poslovni banki. Po tem gospodarska družba lahko prične poslovati razen, če za opravljanje njihove registrirane dejavnosti niso s posebnimi predpisi določeni pogoji za opravljanje teh dejavnosti. Naročnik navaja, da za dejavnost proizvodnje sedežnega pohištva (šifra 3611) in za proizvodnjo pohištva za poslovne in prodajne prostore, razen sedežnega (šifra 3612) niso s posebnimi predpisi določeni posebni pogoji za opravljanje teh dejavnosti.
Naročnik je na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 29.8.2003, skladno s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj ponovno poudarja, da je šlo pri njegovi ponudbi za ponudbo skupine izvajalcev v smislu določbe 47. člena ZJN-1 ter da v smislu določbe naročnik od skupine izvajalcev lahko zahteva zgolj, da predložijo pravni akt o skupni izvedbi naročila, kar je naročnik v konkretni zadevi tudi storil, v skladu z dodatnimi navodili ponudnikom, z dne 16.6.2003. Vlagatelj navaja, da je v skladu z zadevnimi navodili naročnika v svoji ponudbi predložil tudi pravni akt o skupni izvedbi naročila s â??, katere korektnosti naročnik ob odpiranju ponudb in kasneje ni oporekal in morebitne njene pomanjkljivosti tudi ni navajal kot razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe. Glede na zadevni pravni akt o skupni izvedbi naročila po prepričanju vlagatelja ni moglo biti nobenega dvoma o tem, da gre za skupno ponudbo v smislu določbe 47. člena ZJN-1, z nosilcem posla â??, in ne za ponudbo s podizvajalci, kot v obrazložitvi svoje odločbe navaja naročnik.
Vlagatelj opozarja tudi, da je naročnik v obrazložitvi svoje odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo zapisal, da je "v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponudnik priloži svoji ponudbi pogodbo o skupnem nastopanju, če ponudnik zagotavlja kapacitete s podizvajalcem ali v obliki poslovnega sodelovanja". Ne glede na irelevantnost takšnega stališča, saj iz ZJN-1 jasno izhaja, da lahko naročnik morebitni pravni akt zahteva samo v primeru, ko gre za skupno ponudbo skupine izvajalcev in se torej pogodba (tudi in zlasti takšna, kot jo je predložil vlagatelj te zahteve) ne more nanašati na nastop s podizvajalci, vlagatelj mimogrede opozarja tudi na vsebino ponudbe izbranega ponudnika, ki se po njegovem mnenju ob stališču naročnika, da je šlo pri vlagatelju za ponudbo s podizvajalci, zanesljivo izkaže za neustrezno in bi jo bilo kot tako treba izločiti. Vlagatelj opozarja, da je izbrani ponudnik (kot je razvidno tudi iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 9.7.2003) kot edinega podizvajalca navedel družbo â??, ki je registrana za proizvodnjo pisarniškega pohištva, medtem ko ni navedel nobenega podizvajalca za proizvodnjo pisarniških stolov. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik sam nima nikakršnih kapacitet za izdelavo pohištva in pohištvene opreme (nima nobenih proizvodnih obratov), kakor tudi da nima nobenih kapacitet za montažo opreme (nima nobenih monterjev), ampak za izvedbo naročenih del ponuja kapacitete svojih podizvajalcev. Ob navedenem vlagatelj meni, da v kolikor bi naročnik ravnal dosledno v smislu spredaj citiranega stavka iz obrazložitve, potem bi moral (1) za podizvajalca ... od izbranega ponudnika zahtevati ustrezno pogodbo; (2) ponudbo izbranega ponudnika izločiti, ker le-ta ni navedel podizvajalca za proizvodnjo pisarniških stolov. Skratka, naročnik po prepričanju vlagatelja v tej zadevi očitno tudi neenako obravnava ponudnike, kar predstavlja kršitev načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1).
V zvezi z izpolnjevanjem pogojev za prevzem posla izbranega ponudnika vlagatelj v zvezi z navedbami naročnika, ki se sklicuje na podatke o registrirani dejavnosti izbranega ponudnika v sodnem registru, ponovno opozarja, da izbrani ponudnik kljub registriranim dejavnostim (kar ni sporno) po njegovem mnenju ne izpolnjuje pogojev za prevzem posla, ker nima ustrezne upravne odločbe o izpolnjevanju tehničnih pogojev. Vlagatelj opozarja, da je zadevno upravno odločbo mogoče pridobiti na podlagi registriranih dejavnosti ter pod pogojem, da podjetje izpolnjuje minimalne tehnične pogoje za izvajanje registrirane dejavnosti. Res je sicer, navaja vlagatelj, da pridobitev zadevne odločbe ni pogoj za registracijo podjetja, vendar podjetje registrirane dejavnosti dejansko ne more opravljati, če nima ustrezne upravne odločbe o izpolnjevanju minimalnih tehničnih pogojev, saj lahko inšpekcijski organi v takšnem primeru celo prepovejo opravljanje dejavnosti do pridobitve ustrezne odločbe.
Naročnik je z dopisom, štev. 1593/IH-sp, z dne 3.9.2003, vlagatelja seznanil s svojim sklepom, da se vlagateljeva zahteva za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo se zavrže kot prepozna. V obrazložitev navedene odločitve je naročnik zapisal, da je 1.8.2003 sklep, s katerim je zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, poslal vlagatelju in ga je le-ta prejel 4.8.2003 ter da je glede na to, da vlagatelj v roku treh dni ni podal zahteve za nadaljevaje postopka pred Državno revizijsko komisijo, postalo obvestilo o oddaji javnega naročila pravnomočno.
Kot odgovor na zgoraj omenjeni dopis je vlagatelj dne 9.9.2003 ponovno zahteval nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, v kateri navaja, da je odločitev naročnika glede zavrženja njegove zahteve za nadaljevanje revizijskega postopka nepravilna in nezakonita ter se pri tem sklicuje na določbo 137. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l.RS, štev. 26/99 in 96/02 - v nadaljevanju: ZPP), ki se subsidiarno uporablja v postopkih revizije in v skladu s katero se v primerih, ko ima stranka pooblaščenca (odvetnika), vročajo pisanja pooblaščencu, od dneva vročitve pisanja pooblaščencu pa teče tudi rok za opravo potrebnih procesnih dejanj. Vlagatelj opozarja, da je naročnik sklep, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, vročil pooblaščencu dne 26.8.2003, ki je, v zastopanju vlagatelja, dne 29.8.2003, torej v zakonskem roku 3 dni po vročitvi odločbe naročnika, vložil zahtevo za nadaljevanje postopka revizije. Vročitev, ki jo je naročnik opravil dne 4.8.2003, je po prepričanju vlagatelja povsem brezpredmetna in nanjo ni mogoče vezati nobenih pravnih posledic, saj dokler naročnik svoje odločbe ni vročil pooblaščencu v smislu določbe 137. člena ZPP, rok za zahtevo za nadaljevanje postopka ni mogel pričeti teči. Zahteva vlagatelja za nadaljevanje postopka revizije je bila torej po vlagateljevem mnenju vložena pravočasno in je ni bilo mogoče zavreči kot prepozno. Glede na povedano je vlagatelj zahteval, da naročnik nemudoma odstopi celotno zadevo v obravnavanje Državni revizijski komisiji.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 8.9.2003, Državno revizijsko komisijo obvestil o dotedanjem poteku postopka ter jo v dvomu o bodočem postopanju naročnika zaprosil, naj tudi sama naročnika pozove, naj ji zadevni spis odstopi v reševanje.
Državna revizijska komisija je z dopisom, štev. NVD 954/03-1363, z dne 10.9.2003, od naročnika zahtevala, naj ji skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN nemudoma odstopi vso dokumentacijo, ki se nanaša na predmetni javni razpis kot tudi dokumentacijo, ki se nanaša na vodenje postopka oddaje predmetnega javnega naročila.
Naročnik je z dopisom, štev. 1688/KH, z dne 12.9.2003, Državni revizijski komisiji odstopil del dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, preostalo dokumentacijo pa je posredoval 18.9.2003.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2.) "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."
Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi uvodoma preverila, ali je bilo vlagateljevo obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo vloženo pravočasno. V skladu z določili ZRPJN je namreč Državna revizijska komisija tista, ki preveri pravočasnost obvestila o nadaljevanju revizijskega postopka (1. alinea 1. odstavka 23. člena ZRPJN), medtem ko ZRPJN naročniku ne daje takšne pristojnosti in tudi ne predvideva, da bi naročnik v katerikoli fazi revizijskega postopka lahko sprejel odločitev, ki bi temeljila na presoji pravočasnosti obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.
Po pregledu dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, ki se nanaša na izpolnjevanje procesnih predpostavk, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo obvestilo vlagatelja o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne z 29.8.2003, vloženo pravočasno, to je v roku iz 1. odstavka 17. člena ZRPJN. V zvezi z navedenim vlagatelj povsem upravičeno opozarja na določbo 137. člena ZPP (ki se v povezavi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN smiselno uporablja tudi v postopkih revizije oddaje javnih naročil), v skladu s katero se pisanja v primeru, ko ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vročajo pooblaščencu. V obravnavanem primeru ni sporno, da je imel vlagatelj ves čas revizijskega postopka pooblaščenca (pooblastilo, z dne 25.7.2003), zato je potrebno šteti, da je bila vročitev naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, štev. 1432/KH, z dne 30.7.2003, pravilno opravljena (šele) dne 26.8.2003, ko je bil navedeni sklep vročen pooblaščencu vlagatelja in ne dne 4.8.2003, ko ga je prejel vlagatelj.
V zvezi z navedbami vlagatelja v zahtevku za revizijo je Državna revizijska komisija najprej preverila vlagateljevo trditev, da je naročnik sporno zahtevo po predložitvi strokovnih priporočil opredelil kot eno izmed meril za izbiro najugodnejše ponudbe in ne kot pogoj, zaradi česar bi moral vlagateljevo ponudbo (ki naj bi po njegovem mnenju tudi sicer izpolnjevala vse formalne pogoje iz razpisne dokumentacije) ovrednotiti v skladu z postavljenimi merili.
V zvezi z navedeno trditvijo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na 17. strani razpisne dokumentacije, pod točko 3.2 (Obvezni pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik) med pogoji za sodelovanje na predmetnem javnem razpisu navedel tudi zahtevo, "â?? da ima vodja projekta vsaj pet (5) strokovnih priporočil na podobnih projektih v vrednosti nad 30 mio SIT" ter zahtevo, "â??da ima ponudnik vsaj pet (5) strokovnih priporočil na podobnih projektih v vrednosti nad 30 mio SIT" (14. in 15. alinea točke 3.2 Navodil). Pod točko 3.2 Navodil je naročnik tudi opozoril: "Če obvezni pogoji v ponudbi niso izpolnjeni v celoti, se ponudba izloči iz nadaljnjega ocenjevanja.". Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je tudi iz opisa posameznih meril za izbiro najugodnejše ponudbe na 21. strani razpisne dokumentacije (točka 3.5 - Vrednotenje in način uporabe merila) razvidno, da strokovna priporočila iz točke 3.2 Navodil ne predstavljajo merilo za izbiro najugodnejše ponudbe. Naročnik je v podtočki 3.5.2.1 (Strokovna priporočila ponudnika) namreč izrecno zapisal, da "â?? Pri vrednotenju tega merila naročnik ne bo upošteval strokovnih priporočil ponudnika, ki izhajajo iz strokovnih priporočil, ki so z razpisno dokumentacijo določena kot obvezni pogoj.". Ob spredaj navedenih določilih razpisne dokumentacije je jasno, da je sporne zahteve po predložitvi strokovnih priporočil v obravnavanem primeru ne predstavljajo merila za izbiro najugodnejše ponudbe, temveč jih je potrebno obravnavati kot pogoj v smislu 12. točke 1. odstavka 3. člena ZJN-1, ki določa, da je pogoj "â?? element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave". Naročnik sme poleg obveznih pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila (41. člen ZJN-1 - Obvezni pogoji in 42. člen ZJN-1 - Dokazovanje izpolnjevanja pogojev), v razpisni dokumentaciji določiti tudi druge dodatne elemente za ugotovitev sposobnosti (2. odstavek 45. člena ZJN-1 - Ugotovitev sposobnosti), izpolnjevanje (obveznih in drugih) pogojev, ki so določeni v razpisni dokumentaciji, pa se dokazuje z listinami, ki jih morajo predložiti ponudnik v svojih ponudbah tako, kot je to zahtevano v zakonu in/ali razpisni dokumentaciji.
V obravnavanem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji na 18. strani, pod točko 3.3 (Dokazila o usposobljenosti in sposobnosti ponudnika) kot dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 14. in 15. alinea točke 3.2 Navodil zahteval naslednje listine: "â?? izjava, da ima vodja projekta vsaj pet (5) strokovnih priporočil na podobnih projektih v vrednosti nad 30 mio SIT" in "â?? izjava, da ima ponudnik vsaj pet (5) strokovnih priporočil na podobnih projektih v vrednosti nad 30 mio SIT" (17. alinea in 18. alinea točke 3.3). Na koncu točke 3.3 Navodil (stran 19 razpisne dokumentacije) je naročnik ponovno opozoril, da v primeru, "â?? če ponudbi niso predložene vse zahtevane listine, se ponudba izloči iz nadaljnjega ocenjevanja.".
Kot je razvidno iz ponudbene dokumentacije vlagatelja, je le-ta v svoji ponudbi med drugimi ponudbenimi dokumenti naročniku predložil enajst izpolnjenih obrazcev 5.13 (Obrazec potrdila o strokovnih priporočilih za vodjo projekta), od katerih pa se le trije glasijo na vlagatelja. Na vseh preostalih obrazcih je kot prejemnik strokovnega priporočila vpisano podjetje â??. Pregled ponudbene dokumentacije vlagatelja potrjuje tudi ugotovitve naročnika, ki se nanašajo na predložitev dokazila o izpolnjevanju pogoja iz 15. alinea točke 3.2 Navodil (strokovna priporočila ponudnika), in sicer, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil enajst izpolnjenih obrazcev 5. 14 (Obrazec potrdila o strokovnih priporočilih ponudnika) ter da se od teh (samo) trije glasijo na vlagatelja, preostali pa na podjetje â??
Ob vsem doslej navedenem je potrebno ugotoviti, da je trditev vlagatelja o tem, da je naročniku pravilno predložil zahtevana dokazila o strokovnih priporočil iz točke 3.2 oziroma 3.3 Navodil, nima podlage v ugotovljenem dejanskem stanju ter da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu neutemeljen.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer trdi, da je na predmetnem javnem razpisu nastopal skupaj z podjetjem â?? ter da je šlo pri tem za skupno ponudbo v smislu 47. člena ZJN-1, zaradi česar bi naročnik po njegovem mnenju moral šteti, da je v vlagateljevi ponudbi predloženo zadostno število strokovnih priporočil v skladu z zahtevami iz točk 3.2 oziroma 3.3 Navodil. Navedenim vlagateljevim trditvam Državna revizijska komisija ni mogla slediti.
ZJN-1 v 47. členu (Predložitev skupne ponudbe) določa, da ponudbo lahko predloži tudi skupina izvajalcev ter da naročnik od take skupine ne sme zahtevati, da se povežejo v kakšno pravno formalno obliko, da bi predložili skupno ponudbo (1. odstavek 47. člena). Obenem pa ZJN-1 določa, da lahko naročnik od takšne skupine izvajalcev v razpisni dokumentaciji že vnaprej zahteva, da v svoji ponudbi predložijo pravni akt o skupni izvedbi naročila, če bodo izbrani na javnem razpisu - pri tem pa zakon tudi izrecno zahteva, da mora pravni akt o skupni izvedbi naročila natančno opredeliti odgovornost posameznih izvajalcev za izvedbo naročila (2. odstavek 47. člena).
Zakon torej izrecno dopušča, da lahko kot ponudnik nastopi tudi skupina ponudnikov. Ta se razlikuje od ponudnika s podizvajalci. V primeru ponudnika s podizvajalci bo naročnik (če bo ponudnikova ponudba izbrana kot najugodnejša) v pogodbenem razmerju le z eno osebo - izvajalcem (čeprav ve, da bo ta prepustil dela podizvajalcem in čeprav je ponudnik naročniku že vnaprej povedal, kdo bodo njegovi podizvajalci). Kot ponudnik v takšnem primeru nastopa le en subjekt. V primeru skupne ponudbe pa na strani ponudnika nastopa več subjektov. Če bo njihova ponudba izbrana kot najugodnejša, bo naročnik vstopil v pogodbeno razmerje z več izvajalci, vsebina njihovega pogodbenega razmerja z naročnikom pa bo odvisna od pravne oblike, v katero bodo povezani člani skupine. Prav zaradi navedenega zakon določa, da sme naročnik od ponudnikov, ki nastopajo v okviru skupne ponudbe, že vnaprej zahtevati predložitev pravnega akta o skupni izvedbi naročila (za primer če bodo ponudniki, ki nastopajo s skupno ponudbo, izbrani na javnem razpisu) ter obenem izrecno zahteva, da mora pravni akt o skupni izvedbi naročila mora natančno opredeliti odgovornost posameznih izvajalcev za izvedbo naročila.
V obravnavanem primeru je iz vsebine ponudbene dokumentacije vlagatelja (obrazec 5.2 - Ponudba, 5.3. - Podatki o podizvajalcu in naslednji) mogoče jasno razbrati, da vlagatelj nastopa kot samostojni ponudnik (nosilec posla, izvajalec), ki podjetje â?? navaja (le) kot svojega podizvajalca. Na podlagi navedenega ne more biti nobenega dvoma o tem, da v primeru vlagateljeve ponudbe ne gre za skupno ponudbo v smislu 47. člena ZJN-1, temveč gre za samostojno ponudbo enega ponudnika z (znanim) podizvajalcem. Na takšen zaključek ne more vplivati niti v vlagateljevi ponudbi predložena Pogodba o poslovno tehničnem sodelovanju â?? , z dne 24.6.2003, za katero je potrebno ugotoviti, da (četudi iz njene vsebine izhaja, da gre za določeno obliko poslovne povezave, ki zadeva morebitno izvedbo predmetnega javnega naročila) ureja izključno segment poslovnega sodelovanja med vlagateljem in podjetjem â?? (dobava izdelkov v skladu z vsakokratnim naročilom vlagatelja na podlagi posamičnih vlagateljevih naročil ter po veljavnem ceniku izvajalca "... oziroma posebej izdelano ponudbo in dodatnimi dogovori"), medtem ko v njej (vkljub izrecni zahtevi iz 2. odstavka 47. člena ZJN-1) ni nobenega govora o kakršnikoli ureditvi odgovornosti obeh pogodbenih strank proti naročniku za (skupno) izvedbo naročila. Ob navedenem je jasno, da omenjene pogodbe ni mogoče obravnavati kot akt o skupni izvedbi naročila iz 2. odstavka 47. člena ZJN-1.
ZJN-1 v 18. točki 1. odstavka 3. člena (Definicije pojmov) določa, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Element, na podlagi katerega je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba (ne)pravilna, je torej dejstvo, da le-ta izpolnjuje (oziroma ne izpolnjuje) naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije.
V obravnavanem primeru je bilo tekom postopka nedvoumno ugotovljeno, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje zahtev naročnika (pogojev) iz 14. in 15. alinea točke 3.2 Navodil, zato jo ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1. ZJN-1 v 2. odstavku 76. člena naročnika obvezuje, da mora v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti, zato naročniku ni mogoče očitati, da je s tem, ko vlagateljevo ponudbo kot nepravilno izločil iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila, ravnal v nasprotju z zakonom.
Kar zadeva vlagateljev očitek o tem, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev za prevzem posla, ker ni predložil ustrezne upravne odločbe o izpolnjevanju minimalnih tehničnih pogojev za opravljanje dejavnosti ter da njegova ponudba zato ni pravilna, je potrebno ugotoviti, da naročnik v obravnavanem primeru v razpisni dokumentaciji od ponudnikov sploh ni zahteval, da bi morali kot pogoj za sodelovanje na tem razpisu med dokazili o usposobljenosti za izvedbo predmeta javnega naročila predložiti tudi ustrezne upravne odločbe o izpolnjevanju tehničnih pogojev, ki naj bi jo po vlagateljevih navedbah izdajali inšpekcijski organi. Prav tako je iz ponudbene dokumentacije vseh treh na razpisu sodelujočih ponudnikov razvidno, da nobeden od njih (vključno z vlagateljem) k svoji ponudbi ni priložil tovrstne odločbe. Ob upoštevanju dejstva, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil pogoja oziroma zahteval ustreznega dokazila v zvezi z izpolnjevanjem minimalnih tehničnih pogojev za opravljanje dejavnosti, je vlagateljev očitek o tem, da ponudbe izbranega ponudnika zato ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu18. točke 1. odstavka 3. člena ZJN-1, potrebno zavrniti kot neutemeljen. Če pa je bil vlagatelj prepričan, da bi morali ponudniki glede na naravo predmeta obravnavanega javnega naročila kot pogoj za sodelovanje na tem razpisu predložiti tudi ustrezno upravno odločbo inšpekcijskega organa o izpolnjevanju minimalnih tehničnih pogojev za opravljanje dejavnosti, bi moral v skladu z določilom 5. odstavka 12. člena ZRPJN, iz tega razloga vložiti zahtevek za revizijo še pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila.
Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu s 1. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.
Dopolnitev zahtevka za revizijo z novotami, ki jih je vlagatelj podal v obrazložitvi zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, z dne 29.8.2003 (trditve vlagatelja o tem, da izbrani ponudnik sam nima kapacitet /proizvodnih obratov/ za izdelavo pohištva in pohištvene opreme, kakor tudi da nima kapacitet za montažo opreme /monterjev/ itd.), Državna revizijska komisija pri presojanju ni mogla upoštevati, saj je glede teh nastopila prekluzija. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo namreč le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do odločanja v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo in utemeljenost zahtevka za revizijo se presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo "ex nunc". V kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa postavljati novih dejstev in novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, tedaj ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Nasprotno tolmačenje pa bi postavilo določbo o predhodnem odločanju naročnika o revizijskem zahtevku kot (v) nepotrebno zavlačevanje postopka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.
Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).
V Ljubljani, dne