018-155/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), poâ??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo notranje opreme za Osnovno šolo in telovadnico â??. in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â??.. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povračilo stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena. Zahteva za povračilo stroškov priprave ponudbe in izgubljenega dobička se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.04.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je objavil javni razpis za dobavo in montažo notranje opreme za Osnovno šolo in telovadnico â?? v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod št. objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 26.05.2003, je razvidno, da so pravočasno prispele štiri ponudbe. Naročnik je dne 04.06.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega je razvidno, da nobena izmed prejetih ponudb ni bila pravilna, zato ni izbral nobene ponudbe. S sklepom o začetku postopka s pogajanji brez predhodne objave, z dne 19.06.2003, je naročnik na pogajanja pozval vse štiri ponudnike, ki so v predhodnem odprtem postopku predložili nepravilne ponudbe. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 30.06.2003, je razvidno, da so pravočasno prispele tri ponudbe. Naročnik je dne 03.07.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??.. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 11.07.2003, v katerem navaja, da je naročnik v tretji alinei točke 4.7.8. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe v razpisni dokumentaciji (v nadaljevanju: navodila ponudnikom) določil, da mora ponudnik predložiti Izjavo o zagotavljanju kontrole kakovosti, s prilogo, in sicer ustreznim certifikatom. Izbrani ponudnik pa je predložil dokument, ki ne ustreza tem zahtevam, saj zagotavlja kakovost že izdelanega blaga in tako ne bi smel biti sprejet s strani naročnika. Vlagatelj poudarja, da je certifikat o zagotavljanju kakovosti dokument, ki izkazuje zagotavljanje ustreznega nivoja kakovosti v procesu proizvodnje, saj le na tak način lahko zagotavljamo kakovost izdelkov, ki bodo šele proizvedeni. Za pridobitev takšnega certifikata je tako potrebno imeti proizvodni proces, urejen v skladu z zahtevami skupka standardov ISO 9000. Ta proces mora biti podvržen preučevanju ustreznega pooblaščenega organa, ki na osnovi svojih ugotovitev izda certifikat, s katerim jamči, da bo podjetje tudi v bodoče pri proizvodnji teh izdelkov izpolnjevalo zahtevane nivoje kakovosti. Izbrani ponudnik ne more imeti ustreznega certifikata in brez ustreznega podizvajalca ne more izpolnjevati zahteve iz razpisne dokumentacije.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je po svojem predstavniku, na podlagi 1. točke drugega odstavka 41. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), na javnem odpiranju ponudb in v postopku s pogajanji, naročnika opozarjal na dolžnost, da izloči izbranega ponudnika, saj le-ta ne izpolnjuje zahtev po predložitvi ustrezne registracije. V postopku je bilo ugotovljeno, da izbrani ponudnik ni registriran za opravljanje dejavnosti iz naslova zadevnega javnega naročila, zato je predstavnik vlagatelja upravičeno zahteval izločitev. Vlagatelj meni, da gre za javno naročilo, ki je podvrženo ZJN-1, zato izjava izbranega ponudnika, da registracija ni predmet teh pogajanj, samo potrjuje, da registracija izbranega ponudnika dejansko ni zadostna ter da se njegov predstavnik tega tudi zaveda. Ustrezna registracija je pogoj za izvajanje dejavnosti.
V 5. točki prvega odstavka 41. člena ZJN-1, se zahteva izločitev vseh ponudnikov, ki nimajo veljavnega dovoljenja pristojnega organa, zato glede na to, da izbrani ponudnik ni ustrezno registriran, vlagatelj razume, da izbrani ponudnik nima niti ustreznega dovoljenja pristojnega organa.
Vlagatelj ugotavlja, da določba 7. točke prvega odstavka 41. člena ZJN-1 zahteva izločitev ponudnikov, ki ne razpolagajo z zadostnimi tehničnimi zmogljivosti. Ker je določene izdelke potrebno izdelati po naročilu ekskluzivno za ta objekt (tribune, košarkarske konstrukcije, pregradne zavese), izbrani ponudnik pa ni registriran za to dejavnost, niti ni usposobljen, bi lahko izbrani ponudnik izpolnil zahtevane pogoje le s podizvajalci, kar pa ni storil in zato ne izpolnjuje zahtev navedene določbe.
Vlagatelj navaja, da je moral izbrani ponudnik na zahtevo naročnika v postopku s pogajanji predložiti dokazilo o ustreznosti oziroma skladnosti s slovenskimi standardi za izvlečene tribune ter dvižno pregradno zaveso. To zahtevo je izbrani ponudnik poskušal izpolniti tako, da je za dvižno pregradno zaveso predložil dokument podjetja â??, za izvlečno tribuno pa dokument podjetja â??. S predloženimi dokumenti je izbrani ponudnik potrdil omenjeno pomanjkljivost lastnih tehničnih zmogljivosti. Da bi zadostil zahtevam ZJN-1, bi moral izbrani ponudnik omenjeni podjetji navesti kot podizvajalce in v skladu s tretjim odstavkom 42. člena ZJN-1 zanju tudi predložiti vse zahtevane dokumente, vključno s podpisanimi pogodbami o medsebojnem sodelovanju. Ker tega ni storil, vlagatelj upravičeno sumi, da je izbrani ponudnik omenjene listine predložil brez vednosti nosilcev teh listin. Vlagatelj še dodaja, da je podjetje â?? že nekaj časa v stečajnem postopku. Iz vsega tega izhaja, da je izbrani ponudnik zavestno zavajal naročnika in bi ga le-ta moral, na podlagi 8. točke prvega odstavka 41. člena ZJN-1, izločiti iz postopka.
Vlagatelj zato predlaga, da naročnik razveljavi sklep o dodelitvi javnega naročila, izbranega ponudnika v postopku pogajanj izloči kot neustreznega in javno naročilo dodeli naslednjemu najugodnejšemu ponudniku.
Vlagatelj priglaša stroške, nastale z revizijo, in sicer plačilo takse - 200.000,00 SIT, odvetniške storitve - 1000 odvetniških točk + 20% DDV. V kolikor bo revizija delno uspešna in bo postopek oddaje javnega naročila razveljavljen, ali pa bi se naročnik v primeru uspešne revizije sam odločil razveljaviti predmetni postopek, vlagatelj pričakuje tudi povrnitev stroškov priprave ponudbe v višini 828.435,00 SIT in izgubljenega dobička v višini 9.768.645,60 SIT.

Naročnik je s sklepom, z dne 15.07.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je bila točka 4.7.8. navodil ponudnikom jasna, saj je naročnik zahteval izjavo o zagotavljanju kontrole kakovosti s prilogo certifikatom ustreznosti. Iz vsebine izjave izhaja, "da mora ponudnik razpolagati s službo za kontrolo kakovosti izdelkov, ki jih nudi v ponudbi, oziroma ima za kontrolo kakovosti pooblaščen pristojni organ in razpolaga s certifikatom o ustreznosti ponujene opreme in montaže". Naročnik dodaja, da ni bil dan pogoj, da mora služba za zagotavljanje kontrole kakovosti imeti pridobljene ISO standarde. Obvezni pogoj je bil podpisana in žigosana izjava ponudnika, s katero se je ponudnik zavezal, da ima službo za kontrolo kakovosti izdelkov, ki jih nudi ter priložene certifikate za ponujene izdelke. Naročnik je v postopku pregleda ustreznosti priloženih izjav pridobil tudi mnenje neodvisnega strokovnjaka, pooblaščenega za svetovanje in presojo sistemov kakovosti. Če se ugotovi, da dobava in montaža notranje opreme za osnovno šolo in telovadnico na â?? ni ustrezne kvalitete ali da se kontrola ne opravlja, lahko naročnik v tem primeru vnovči bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.
Trditev vlagatelja, da mora ponudnik poleg registracije podjetja priložiti še veljavno dovoljenje upravnega organa za opravljanje dejavnosti, ni točna. Skladno s spremembami in dopolnitvami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 45/2001), pogoj za opravljanje dejavnosti ni več veljavna registracija in odločba upravnega organa za dovolitev opravljanja dejavnosti, kar so navodila v razpisni dokumentaciji tudi vsebovala.
Po temeljitem pregledu ponudbe naročnik ponovno ugotavlja, da izbrani ponudnik naročnika ni zavajal in ni razlogov za izločitev njegove ponudbe.
Naročnik je pozval, da ima zoper izdani sklep predlagatelj zahtevka za revizijo možnost pritožbe na Državno revizijsko komisijo v roku treh dni po prejemu sklepa.

Vlagatelj je na Državno revizijsko komisijo, skladno z določili 17. člena ZRPJN, naslovil pritožbo na sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 23.07.2003, v katerem obvešča, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, zato ga je le-ta obravnavala kot regularno nadaljevanje zahtevka za revizijo. Vlagatelj ponavlja očitke iz zahtevka za revizijo in dodaja, da se mora certifikat o zagotavljanju kakovosti nanašati na proizvodni proces in ne na posamezni izdelek. Vlagatelj sklepa, da se certifikat, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, ne nanaša na opremo, proizvedeno v tem podjetju, kar pomeni, da certifikat nima nobene povezave z zagotavljanjem kakovosti v podjetju izbranega ponudnika, prav tako pa je prepričan, da le-ta spada v skupek certifikatov, ki so bili pred nedavnim preklicani s strani izdajatelja. Ker se izbrani ponudnik ne ukvarja s proizvodnjo športne opreme, je vlagatelj prepričan, da priložene izjave in certifikati predstavljajo zavajanje naročnika.
Vlagatelj poudarja, da naročnik sploh ni odgovoril na nekatere izmed v zahtevku za revizijo očitanih kršitev.
Vlagatelj primarnem zahtevku priglašenim stroškom dodaja še stroške priprave pritožbe na sklep, v višini 1000 odvetniških točk + 20% DDV ter opozarja na napačen pravni pouk v sklepu, s katerim je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-155/03-25-1101, z dne 28.07.2003, skladno z določbo drugega odstavka 17. člena ZRPJN, naročnika pozvala, naj v roku treh dni od prejema tega dopisa posreduje relevantno dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je dokumentacijo posredoval kot prilogo dopisa, z dne 31.07.2003, v katerem Državni revizijski komisiji še predlaga, da le-ta sprejme sklep, da vložen zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Svoj predlog naročnik utemeljuje s tem, da je bila â??. zaradi toče v letu 2001 poškodovana do take mere, da jo je bilo potrebno v celoti sanirati, del z učilnicami nižjih razredov, ki je bil najhuje poškodovan, pa je bilo potrebno porušiti in zgraditi na novo. V mesecu juliju se zaključujejo gradbeno obrtniška in instalacijska dela, s septembrom pa bo potrebno izvajati obvezni program devetletke, ki pa bo zaradi neopremljene â??., nemogoče.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo vlagatelja dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal svojo ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo razdeliti na dva sklopa in ju obravnavati ločeno. V prvem sklopu vlagatelj navaja, da je naročnik s tem ko je kot najugodnejšega ponudnika izbral izbranega ponudnika, kršil 1. in 5. točko prvega odstavka 41. člena ZJN-1 (Obvezni pogoji), saj le-ta ni ustrezno registriran za izvajanje razpisanih storitev in dobave blaga oziroma nima veljavnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila ter da posledično brez podizvajalcev ni sposoben izvesti predmetnega javnega naročila. Ugotoviti je potrebno, da so te vlagateljeve navedbe pravno formalno prepozne.

ZRPJN v petem odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načelo hitrosti in načelo učinkovitosti (3. člen ZRPJN) revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev naročnika reagirati takoj, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša obenem preprečiti tudi morebitne pravne situacije, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel v postopku korist.

V obravnavanem primeru vlagatelj naročniku očita, da je izbral ponudnika, ki ni registriran za izvajanje razpisanih dejavnosti oziroma da le-ta nima odločbe za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega razpisa. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo poizkušal oddati po odprtem postopku, v skladu z 18. členom ZJN-1, vendar je le-tega v skladu z zahtevami prvega in drugega odstavka 76. člena ZJN-1 zaključil, ker ni dobil nobene pravilne ponudbe, o razlogih za nepravilnost prejetih ponudb pa je vse ponudnike obvestil z obvestilom, št. 414-04-6/2003, z dne 04.06.2003.

Naročnik je s sklepom o začetku postopka pogajanj brez predhodne objave, št. 414-04-6/2003, z dne 19.06.2003, začel postopek s pogajanji na podlagi prvega odstavka 20. člena ZJN-1. Z omenjenim sklepom, ki ga je naročnik posredoval vsem ponudnikom, je le-ta pozval na pogajanja vse štiri ponudnike, ki so oddali v odprtem postopku nepravilne ponudbe. Naročnik je v točki III. tega sklepa za vsakega od ponudnikov navedel, katero mankajočo dokumentacijo so dolžni predložiti do začetka pogajanj. Za izbranega ponudnika je navedel, da je le-ta dolžan predložiti le dokazilo o ustreznosti oziroma skladnosti slovenskim standardom, ki ga izda pristojni organ v postopku v postopku ugotavljanja ustreznosti. Iz zapisnika o javnem odpiranju dokumentacije na pogajanjih, z dne 30.06.2003, je razvidno, da je izbrani ponudnik dostavil mankajoče dokumente. Iz navedenih dokumentov (sklepa o začetku postopka pogajanj brez predhodne objave, št. 414-04-6/2003, z dne 19.06.2003, zapisnika o javnem odpiranju dokumentacije na pogajanjih, z dne 30.06.2003) je mogoče ugotoviti, da je bila ponudba izbranega ponudba za naročnika glede drugih njegovih zahtev iz razpisne dokumentacije ustrezna, s čimer pa je bil nedvomno seznanjen tudi vlagatelj (o čemer pričata povratnici, z dne 20.06.2003 in 03.07.2003). Na omenjeni zapisnik je celo vlagateljev predstavnik med drugim podal tudi pripombo oziroma zahtevo, da se izbranega ponudnika izloči z utemeljitvijo, da ni registriran za opravljanje vseh razpisanih dejavnosti, ne da bi uvedel podizvajalce. Vlagatelj je bil torej z okoliščinami, ki jih zatrjuje kot razlog za nepravilnost ponudbe (registracija, odločba za opravljanje dejavnosti, podizvajalci) izbranega ponudnika seznanjen že na samem začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila s pogajanji (še pred rokom za oddajo mankajoče dokumentacije), zaradi česar je bil v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan svoje eventualne očitke, ki zadevajo njihovo vsebino, uveljavljati čim prej oziroma najkasneje do prejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Zaradi tega je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil petega odstavka 12. člena ZRPJN formalno prepozne, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen in ga v tej smeri po vsebini ni več mogoče obravnavati.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v drugem sklopu revizijskih navedb očital naročniku, da je izbral izbranega ponudnika, kljub temu, da le-ta ni izpolnil njegove zahteve iz točke 4.7.8 navodil ponudnikom oziroma je priložil neustrezne dokumente.

Naročnik je v navodilih ponudnikom v točki 4.7.8. Izpolnjene, podpisane in žigosane izjave od ponudnikov zahteval, da za pravilnost ponudbe predložijo tudi:
- Izjavo ponudnika o nezavajujočih podatkih - OBR 11,
- Izjavo o plačilnih pogojih in dobavi opreme . OBR 12,
- Izjavo o zagotavljanju kontrole kakovosti - OBR 13, s prilogo: certifikat ustreznosti.
V samega obrazca OBR 13 pa je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval, da podpišejo izjavo: "da imamo službo za kontrolo kakovosti izdelkov, ki jih nudimo, oziroma imamo za kontrolo kakovosti pooblaščen pristojni organ in razpolagamo s certifikati o ustreznosti ponujene opreme in montaže."

Državna revizijska komisija na podlagi citiranih določb razpisne dokumentacije ugotavlja, da naročnik ponudnikom v razpisni dokumentaciji ni podal nadaljnjih natančnejših navodil o tem, kateri so zahtevani certifikati, kar se odraža tudi v pridobljenih ponudbah. Na podlagi vpogleda v ponudbeni dokumentaciji vlagatelja in izbranega ponudnika gre namreč ugotoviti, da sta oba pravilno, tako kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, izpolnila Izjavo o zagotavljanju kontrole kakovosti - OBR 13, jo podpisala in žigosala ter jo priložila v ponudbeno dokumentacijo. S tem sta izpolnila zahtevo naročnika v razpisni dokumentaciji. Poleg te izjave sta v ponudbeno dokumentacijo priložila tudi več dokumentov - certifikatov, ki dokazujejo, da imajo zagotovljeno kontrolo kakovosti izdelkov tako za opremo, ki je predmet razpisanih storitev, kot tudi za opremo, ki ni predmet razpisanih storitev oziroma certifikate, ki dokazujejo sistem vodenja kakovosti. Poleg tega iz strokovnega mnenja o ustreznosti predloženih certifikatov, z dne 01.07.2003, ki ga je v revizijskem postopku pridobil naročnik, izhaja, da bo moral izbrani ponudnik dokazovati kakovost za konkretno vgrajene proizvode in storitve ob dobavi ali po montaži izvedenih storitev.

Glede na ugotovljeno nedefiniranost zahteve po predloženih certifikatih v razpisni dokumentaciji (že sam vlagatelj v tem kontekstu navaja tudi certifikate kakovosti poslovanja) in na fazo postopka oddaje javnega naročila (po odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila) ter oziraje se na okoliščino, da sta tako vlagatelj kot tudi izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji poleg izjave o zagotavljanju kontrole kakovosti priložila vsaj en dokument - certifikat, s katerim je potrjena skladnost oziroma ustreznost ponujene opreme, je potrebno ugotoviti, da je naročnik ravnal pravilno, ko je v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb izbranega ponudnika in vlagatelja, ugotovil, da sta tozadevno oba ponudnika izpolnila vse njegove zahteve in sta njuni ponudbi pravilni. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena namreč določa, da je: "pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije". Naročnik za drugačno odločitev v razpisni dokumentaciji in ZJN-1 nima pravne podlage.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik v predmetnem postopku ni kršil določil razpisne dokumentacije in ZJN-1, zato je na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija tudi ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, ampak je meritorno odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila. Suspenzivnost zahtevka za revizijo velja od trenutka vložitve zahtevka za revizijo do odločitve Državne revizijske komisije (bodisi o predlogu za nezadržanje po 11. členu ZRPJN, bodisi o vsebini zahtevka za revizijo po 23. členu ZRPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijsko komisija zahtevku ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka. Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov priprave ponudbe v višini 828.435,00 SIT in izgubljenega dobička v višini 9.768.645,60 SIT, vendar pa Državna revizijska komisija v skladu s svojimi pristojnostmi, ki jih ji daje ZRPJN, ni pristojna za odločanje o le-teh.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran