Na vsebino
EN

018-029/03

Številka: 018-29/03-24-245
Datum sprejema: 18. 2. 2003

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "izvajanje fizičnega varovanja oseb in objektov za potrebe â??" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v Obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 040801/2002, z dne 21.10.2002.

2. Dopolnitve zahtevka za revizijo z dne 19.12.2003, 1.2.2003 in 3.2.2003 se zavržejo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 03.09.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za opravljanje fizičnega varovanja oseb in objektov v â??, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??. Razpisno dokumentacijo je prevzelo 12 potencialnih ponudnikov, do roka za oddajo ponudb pa je naročnik prejel štiri ponudbe:â??.

Naročnik je dne 21.10.2002 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 040801/2002, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 30.10.2002, zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, z dopisom, z dne 6.11.2002, pa je zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo. Naročnik je obrazloženo obvestilo izdal dne 12.11.2002.

Dne 25.11.2002 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v katerem med drugim zatrjuje:

- kršitve transparentnosti javnega odpiranja ponudb,
- sum zavajajočih podatkov pri dveh ponudnikih (v povezavi z zavrnitvijo vpogleda v ponudbe drugih ponudnikov), kar naj bi po 8. točki 41. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 do 30/01, v nadaljevanju: ZJN-1) terjalo izločitev ponudnikov, ki so takšne podatke podali,
- da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev glede usposobljenosti delavcev za delo na rentgenski napravi ter da za redno izvajanje del nima dovolj usposobljenih delavcev, s katerimi mora zagotavljati nadomeščanja v primeru dopustov ali drugih odsotnosti delavcev, za kar bi moral biti izločen iz nadaljnjega postopka izbire,
- navajanje podatkov, ki pomenijo dejanje nelojalne konkurence po 13. členu Zakona o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93 in 56/99 - delna razveljavitev; v nadaljevanju: ZVK),
- obstoj znakov kartelnega sporazuma in prevladujočega položaja v smislu 3. in 10. člena ZVK,
- kršitve načel o javnosti postopka oziroma neutemeljenost sklicevanja na zaupnost podatkov v ponudbah in s tem tudi kršitev enakopravnosti,
- glede na kapitalsko povezavo družb â??., â??. in izbranega ponudnika obstoj pravnega položaja po 76. členu ZJN-1; prejem dveh ponudb kapitalsko povezanih družb,
- navajanje ponudbene cene, ki so pod zakonsko določenim minimumom, pri čemer se vlagatelj sklicuje (tudi) na četrti odstavek točke 7.2. Cena, kjer je naročnik zapisal, da mora ponudnik na obrazcih iz priloge H/2 podati strukturo cene za izvajanje storitve fizičnega varovanja z receptorskimi deli; struktura cene pa mora dokazovati, da cene v ponudbi pokrivajo vse stroške, ki jih bo imel z realizacijo naročila ter podajanje zavajajočih podatkov v tem okviru (z navedeno in priloženo specifikacijo cene),
- da so ponudbene cene izbranega ponudnika in skupne ponudbe tudi neobičajno nizke in ne pokrivajo niti minimalnih osebnih dohodkov varnostnikov (neposrednih izvajalcev razpisane storitve),
- vplivanje na izid postopka oddaje javnega naročila z nagovarjanjem vlagateljevih delavcev, da prestopijo v delovno razmerje k izbranemu ponudniku in s tem kršitev 15. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zasebnega varovanja,
- (druge) kršitve Zakona o delovnih razmerjih (pri izbranem ponudniku).

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se ponudbi izbranega ponudnika in skupne ponudbe ponovno preveri ter jih zaradi podane neobičajno nizke cene in zavajajočih podatkov izloči na osnovi ZJN-1 ter ostale zakonodaje navedene v zahtevku za revizijo.

Naročnik je ugotovil, da je bil zahtevek za revizijo pravočasen in podan po upravičenem vlagatelju. Ker ni bilo razvidno, ali je vlagatelj vplačal takso, je naročnik vlagatelja pozval k plačilu takse za vloženo revizijo, ki jo je vlagatelj plačal v roku.

Naročnik je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen (sklep, št. Su 040801/2002, z dne 13.12.2002). Pri pojasnjevanju razlogov se naročnik "v celoti sklicuje tudi na že podano obrazloženo obvestilo, z dne 12.11.2002". V zvezi z vlagateljevimi pripombami in pomisleki z obravnavanjem referenc pa se je naročnik skliceval na določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN. Na isto podlago se je (med drugim) tudi skliceval ob vlagateljevih navedbah, da nekateri ponudniki ne razpolagajo z zadostnim številom usposobljenih varnostnikov.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.12.2002, zahteval nadaljevanje revizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je dne 6.1.2003 sprejela sklep, št. 018-289/02-24-9, s katerim je razveljavila odločitev (sklep) naročnika o zahtevku za revizijo, št. Su 040801/2002, z dne 13.12.2002 in odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN. V obrazložitvi sklepa je Državna revizijska komisija zapisala, da je iz predložene dokumentacije razvidno, da naročnik odločitve o zahtevku za revizijo (sklep, št. Su 040801/2002, z dne 13.12.2002) ni obrazložil. Na tej podlagi je sklenila, da mora v skladu s 16. členom ZRPJN o zahtevku za revizijo naročnik odločiti na formalno pravilen način (odločitev o zahtevku za revizijo mora obrazložiti), postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz 17. člena ZRPJN.

Naročnik je dne 27.1.2003 sprejel nov sklep, št. Su 040801/2002, v katerem navedbam iz sklepa z dne 13.12.2002 dodaja še stališče v zvezi z vlagateljevimi navedbami glede vrednotenja ponudb po merilu reference, posebej glede vprašanja vpogleda v ponudbeno dokumentacijo drugih ponudnikov. V tej zvezi naročnik zapiše, da je vpogled v ponudbeno dokumentacijo vlagatelj zahteval šele 6.11.2002, pri čemer mu je bil vpogled tudi omogočen in sicer v delu, ki je bil javno obravnavan tudi na odpiranju ponudb in za vrednotenje na podlagi merila reference relevanten, saj bi vpogled v celotno dokumentacijo, po naročnikovem mnenju, lahko pomenil kršitev načela enakopravnosti glede na ostale ponudnike. Naročnik tudi navaja trditve, s katerimi zavrača očitke o neobičajno nizki ceni izbranega ponudnika, pojasnjuje razloge za odločitev, da je izbrani ponudnik izpolnil zahtevo, vsebovano v 6. točki dopisa vsem ponudnikom, št. Su 040801/2002, z dne 14.10.2002, kot brezpredmetne pa zavrača očitke o nagovarjanju delavcev k prestopu v delovno razmerje k izbranemu ponudniku. V zvezi z vlagateljevimi trditvami o obstoju znakov kartelnega sporazuma in prevladujočega položaja v smislu 3. in 10. člena ZVK pa naročnik med drugim opozarja na to, da je 14. julija 1999 prenehala veljati večina določb tega predpisa, med temi tudi določbe, ki se nanašajo na omejevanje konkurence. Naročnik še ugotavlja, da vlagatelj tudi ni predložil dokazov za obstoj zatrjevanega pravnega položaja po 76. členu ZJN-1.
Razloge za odločitev naročnik zaključuje s poudarkom, da je vlagateljev namen predvsem zavlačevanje izvedbe postopka oddaje javnega naročila in posledično ohranjanje obstoječega stanja glede opravljanja storitev varovanja na sodiščih ljubljanskega sodnega okrožja, medtem ko takšno postopanje naročniku onemogoča slediti načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 1.2.2003, podal zahtevo za nadaljevanje postopka revizije javnega razpisa za izvajanje storitev fizičnega varovanja, s katero delno povzema razloge v zahtevku za revizijo, deloma navedbe dopolnjuje, predvsem pa se opredeljuje do stališča naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Naročnik je z dopisom, št. Su 040801/2002, z dne 4.2.2003, zadevo odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji. Odstopu dokumentacije je naročnik priložil tudi mnenje po 17. členu ZRPJN, v katerem pa pretežno navaja enake argumente kot v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Naročnik je dne 10.2.2002 prejel vlagateljevo dopolnitev zahteve za nadaljevanje postopka revizije javnega razpisa za izvajanje storitev fizičnega varovanja, z dne 3.2.2003. Naročnik je dopolnitev zahteve za nadaljevanje postopka odstopil Državni revizijski komisiji z dopisom, št. Su 040801/2002, z dne 13.2.2003.


Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo vlagatelja dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.


V zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj sum zavajajočih podatkov pri dveh ponudnikih, v delu, ki se nanaša na reference, kar naj bi po 8. točki 41. člena ZJN-1 terjalo izločitev ponudnikov, ki so takšne podatke podali. Po njegovem mnenju je nenavadno dejstvo, da so ravno pri tem javnem razpisu reference izbranega ponudnika in skupne ponudbe postale poslovna tajna. Nenavadno je to tudi iz razloga, dodaja vlagatelj, ker so reference ponudnikov eden od elementov, s katerimi se ti javno ponašajo in objavljajo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je (sedaj) vlagatelj v zahtevi za obrazloženo obvestilo (dopis, z dne 30.10.2002, poročilo o oddaji del - obrazloženo obvestilo) med drugim od naročnika zahteval "podrobno razlago točkovanja po posameznih merilih za ponudnike z navedbo podatkov po posameznih merilih ter posameznih referenc, â??".

Iz navedb strank je nesporno, da na "vpogledu", ki je bil opravljen dne 7.11.2002 (glede na predloženo dokumentacijo ni razvidno, da bi naročnik vsebino opravljenega procesnega dejanja ustrezno evidentiral; arg. 10. člen ZJN-1), naročnik vlagatelju ni dovolil vpogleda v imena referentov oziroma mu je bil vpogled v dokumentacijo omogočen le v delu, ki je bil javno obravnavan na odpiranju ponudb. V obrazloženem obvestilu naročnik v tej zvezi "še dodaja, da je obravnavane podatke potrebno obravnavati kot poslovno tajnost ponudnika, saj ga k temu v okviru spoštovanja pozitivne zakonodaje zavezuje drugi odstavek 40. člena ZGD". V nadaljevanju postopka oziroma znotraj revizijskega postopka (sklep o zavrnitvi, mnenje) naročnik več ne omenja varovanja poslovnih tajnosti, temveč vztraja pri trditvah, da bi vpogled v celotno dokumentacijo posamezne ponudbe lahko pomenil tudi kršitev načela enakopravnosti glede na ostale ponudnike.

Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik le-temu neupravičeno onemogočil vpogled v ponudbe, v delu, ki niso bile javno predstavljene na javnem odpiranju ponudb (imena referentov), Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi naročnik moral vlagatelju dopustiti vpogled v ponudbeno dokumentacijo drugih ponudnikov, v tiste dele, ki so javni. To predstavljajo ne le podatki, ki so objavljeni ob javnem odpiranju ponudb, temveč tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ocenjuje in med seboj primerja ponudbe in skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Nedvomno pa je vpogled vlagatelju potrebno dovoliti (ob upoštevanju v nadaljevanju zapisanega) takrat, ko le-ta potrebuje podatke iz drugih ponudb zaradi vložitve zahtevka za revizijo.

Ob zapisanem mora naročnik pri tem presojati morebitno zaupnost posameznih delov dokumentacije, v kolikor jih kot take označi ponudnik. Ne glede na to pa mora naročnik upoštevati določilo 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.: 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/99, 6/99, 54/99, 45/01, 59/01; v nadaljevanju: ZGD), kjer je določeno, da za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Poslovna skrivnost je lahko vsak podatek (informacija, dejstvo), ki je za določeno podjetje specifičen, zanj pomeni konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu in (hkrati) je (oziroma sme biti) po volji podjetja znan le določenemu krogu ljudi. K temu pa je potrebno dodati, da za obravnavanje določenih podatkov (dejstev, ki zadevajo poslovanje podjetja in za to podjetje pomenijo konkurenčno prednost) kot zaupnih v smislu določil 39. in 40. člena ZGD ni vedno potrebno, da jih podjetje izrecno označi kot poslovno skrivnost. ZGD namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da se ne glede na to, ali so kot taki določeni s sklepi podjetja, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba ter da so družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe odgovorne za kršitev, če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov. Navedeno pomeni, da je kot poslovno skrivnost v smislu določil 39. in 40. člena ZGD potrebno obravnavati ne samo tista dejstva (podatke), ki jih je kot take izrecno (s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39.člena ZGD) določilo podjetje (subjektivni kriterij), temveč tudi določena dejstva (podatke), ki jih kot takšne določa sam zakon (objektivni kriterij) - to pa so v skladu z zakonom vsi tisti "podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba". K varovanju slednjih podatkov ZGD zavezuje tako osebe znotraj podjetja kot tudi tretje osebe (ki sicer niso del organizacijske strukture podjetja), s tem ko določa odgovornost teh oseb za kršitev, "â??če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov". Odgovornost navedenih oseb za varstvo poslovne skrivnosti je krivdna in se presoja po tem, ali je v konkretnem primeru (upoštevaje spremljajoče okoliščine vsakega posameznega primera) potreba po varstvu določenih podatkov "očitna" - to pa pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu subjektu (družbeniku, delavcu ali drugi osebi) jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Potrebno je torej poudariti, da ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost celotne ponudbe, v kolikor pa kot tak označi njen del, je naročnik dolžan upoštevati razumne interese ponudnika.

Na drugi strani pa je ZJN-1 javnost postopkov povzdignil v načelo, ko je v drugem odstavku 6. člena določil: "Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom." Tako opredeljeno načelo transparentnosti je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, ki je še zlasti pomembno pri ugotavljanju pravilnosti izbire najugodnejšega ponudnika.

Čeprav Državna revizijska komisija v tem postopku ni presojala naročnikove trditve o tem, da naj bi šlo za "poslovno tajnost" (skrivnost), saj se le-ta v postopku revizije na to ne sklicuje, pa dodaja, da niti v obrazloženem obvestilu za njegova opozorila, da je podatke potrebno obravnavati kot poslovno tajnost ponudnika, ne navaja niti dejanske baze, niti prilaga oziroma predlaga nikakršnih dokazov.

Glede na zgoraj zapisano tako ni mogoče obiti stališča, ki ga je tudi Državna revizijska komisija sprejela že v nekaj primerih (na primer v zadevi št. 018-129/02, 018-212/02), in sicer, da velja za ponudbe v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev in meril, praviloma načelo javnosti. Tako gre zaključiti, da naročnik neizbranemu ponudniku, sedaj vlagatelju, neupravičeno ni dovolil vpogleda v ponudbe drugih ponudnikov (zlasti izbranega), v delu, ki se nanaša na izpolnjevanja pogojev oziroma meril. Če se pri tem omejimo zgolj na povezavo med vlagateljevo zahtevo po vpogledu v ponudbe in merilom reference (10. stran razpisne dokumentacije: II. Reference: "Pri tem merilu se bodo ocenjevale reference (naročila z gospodarskimi družbami in naročniki opredeljenimi v 3. členu ZJN-1) v preteklem letu na področju izvajanja varovanja oseb in objektov"), namreč ugotovimo, da je v tem delu vpogled v ponudbe bistvenega pomena za to, da lahko vlagatelj učinkovito uveljavlja pravno varstvo.

Glede na zgoraj navedeno je potrebno zahtevku za revizijo ugoditi iz že navedenih razlogov, ki se nanašajo na možnost vpogleda v ponudbeno dokumentacijo drugih ponudnikov. Nasprotno stališče bi namreč pomenilo onemogočanje učinkovitega pravnega varstva ponudnika, ki mu ga zagotavlja ZRPJN. Ob tem velja, glede na izrek odločitve tega sklepa, tudi opozoriti, da gre v tem primeru za kršitve naročnika, storjene v postopku oddaje javnega naročila in ne postopka pravnega varstva.

Ne glede na gornje stališče pa mora Državna revizijska komisija podati pojasnilo v zvezi z navedbami vlagatelja v zahtevku za revizijo, češ, da je "svojem poročilu št. 018-15/02-24-182 potrdila, da je v tem primeru storjeno tudi kaznivo dejanje po 217. členu KZ (preslepitev naročnika z namenom pridobitve materialne koristi)". Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-15/02-24-182 v zvezi z vlagateljevo navedbo, da je eden izmed ponudnikov predložil neresnično listino, ki jo je pridobil s preslepitvijo naročnika Okrožnega sodišča v â?? ter da je s tem storil tudi kaznivo dejanje po 217. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94, 23/99; v nadaljevanju: KZ), zapisala: "Glede navedb vlagatelja, da je ponudnik â?? s predložitvijo domnevno neresničnih listin, ki naj bi jih pridobil s preslepitvijo naročnika Okrožno sodišče v â??., storil kaznivo dejanje po 217. členu KZ, Državna revizijska komisija pripominja, da lahko vlagatelj, če meni, da obstaja sum storitve kaznivega dejanja, v skladu s 146. oz. 147. členom Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94, 72/98, 6/99, 66/00, 111/01) poda ovadbo pristojnemu državnemu tožilcu. Ker predpostavke za vsebinsko odločanje v tem delu zahtevka niso bile podane, Državna revizijska komisija ni ugotavljala resničnosti vlagateljevih navedb, zato tudi ni mogla presojati, ali obstajajo okoliščine, ki narekujejo vložitev kazenske ovadbe."


V zvezi z vlagateljevo navedbo, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev glede usposobljenosti delavcev za delo na rentgenski napravi ter da za redno izvajanje del nima dovolj usposobljenih delavcev, s katerimi mora zagotavljati nadomeščanja v primeru dopustov ali drugih odsotnosti delavcev, za kar bi moral biti izločen iz nadaljnjega postopka izbire, naročnik med drugim ugotavlja, da ima ustrezno število delavcev izbranega ponudnika pridobljeno strokovno usposobljenost za naziv varnostnik operater za delo na teh napravah. Tako izkazana usposobljenost pa po prepričanju naročnika v celoti zadostuje zahtevam razpisne dokumentacije oziroma potrebam naročnika v zvezi z izvajanjem službe varovanja. V zvezi z navedenimi trditvami naročnika Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da so v tej fazi postopka oddaje javnega naročila zahteve razpisne dokumentacije nekakšen aksiom (arg. petega odstavka 12. člena ZRPJN). Tako kot jih po eni strani ni mogoče več izpodbijati, jih po drugi strani tudi ni mogoče interpretirati drugače, ožje ali pa širše, kot so zapisane. V zvezi s presojo navedbe vlagatelja pa gre ugotoviti, da je naročnik na podlagi sporočila, ki ga vsebuje 6. točka dopisa vsem ponudnikom, št. Su 040801/2002, z dne 14.10.2002, in prejetih ponudb, usposobljenost ponudnikov ocenjeval tudi z vidika "vsebine tega sporočila", pri čemer Državna revijska komisija ni mogla preveriti, kakšne so potrebe naročnika, skladno s katerimi je očitno (glede na zgoraj navedeno) naročnik presojal ponudbe. Vsebina 6. točke sporočila namreč tega pojma ne opredeljuje. Tudi sicer iz njene vsebine ni razvidno, kje je meja med izpolnitvijo zahteve oziroma njeno ne-izpolnitvijo.

Ne glede na to, da subsumpcija vsebine 6. točke sporočila pod zahteve razpisne dokumentacije med strankama očitno ni sporna, temveč je sporno zgolj to, ali je izbrani ponudnik njene zahteve izpolnil, česar pa iz predložene dokumentacije, glede na vsebino 6. točke, sploh ni bilo mogoče ugotavljati, pa Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da v nadaljevanju postopka ponovno preveri, ali ima vsebina 6. točke sporočila, glede na njegovo obliko, čas (arg. četrtega odstavka 25. člena ZJN-1), ko je bilo posredovano ponudnikom in zlasti njegovo vsebino in povezavo z vprašanjem enega izmed ponudnikov, sploh značaj zahteve razpisne dokumentacija oziroma ali je dokazovanje izpolnjevanja pogojev za delavce, ki bodo delali (!) na rentgenski napravi, sploh predmet razpisne faze postopka oddaje javnega naročila.


Glede na zgoraj navedene kršitve je presoja preostalih vlagateljevih navedb v tem revizijskem postopku brezpredmetna in jih Državna revizijska komisija, v skladu z načelom hitrosti (3. člen ZRPJN), kot enim izmed temeljnih načel revizijskega postopka, pri odločanju o vloženem zahtevku za revizijo ni presojala.


Dopolnitev zahtevka za revizijo z novotami, ki jih je vlagatelj podal v obeh zahtevah za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, z dne 19.12.2002, 1.2.2003 in v dopisu z dne 3.2.2003, Državna revizijska komisija pri presojanju ne more upoštevati, saj je glede teh nastopila prekluzija. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do odločanja v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo in utemeljenost zahtevka za revizijo se presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo (ex nunc). V kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa postavljati novih dejstev in novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, tedaj ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Nasprotno tolmačenje pa bi postavilo določbo o predhodnem odločanju naročnika o revizijskem zahtevku kot (v) nepotrebno zavlačevanje postopka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu. Državna revizijska komisija dodaja, da bi vlagatelj novote iz nadaljevanja lahko uveljavljal kvečjemu na način, da bi znotraj rokov, določenih v 12. členu ZRPJN, vložil "nov" zahtevek za revizijo oziroma zahtevek za revizijo dopolnjeval znotraj teh rokov.


Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določila ZJN-1, je skladno z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik mora v nadaljevanju postopka, skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN, ustrezno upoštevati napotke, ki jih je v obrazložitvi podala Državna revizijska komisija, ustrezno pa naj pretehta tudi tiste vlagateljeve navedbe, ki jih Državna revizijska komisija (zaradi odločanja skladno z načelom hitrosti ali pa zaradi prekluzije) ni vsebinsko obravnavala.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne

Natisni stran