Na vsebino
EN

018-294/04 Občina Brežice

Številka: 018-294/04-22-2250
Datum sprejema: 1. 12. 2004

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04, v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo Oš Bizeljsko in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje CRP d.o.o. Brežice, Finžgarjeva 1, Brežice, ki ga zastopa odvetnik šribar Drago, Cesta prvih borcev 43, Brežice (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice (v nadaljevanju: naročnik), dne 01.12.2004

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 29.07.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila (dokument št. 603-3/01). Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 85-87/04, z dne 06.08.2004, pod številko objave Ob-21291/04, objavil javni razpis za izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo Oš Bizeljsko. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 27.08.2004 je razvidno, da je naročnik prejel štiri pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 06.09.2004 izdal poročilo o oddaji javnega naročila, iz katerega je razvidno, da so bile ponudbe treh ponudnikov nepravilne, zaradi česar so bile izločene iz nadaljnjega postopka ocenjevanja prispelih ponudb. Naročnik je v istem dokumentu še zapisal, da je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva, ker naj bi bistveno odstopala od ocenjene vrednosti del obravnavanega javnega naročila. Naročnik je predmetno poročilo priložil k obvestilu, št. 603-3/01, z dne 14.09.2003, s katerim je vse ponudnike obvestil, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni bil izbran nihče od ponudnikov.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 20.09.2004, skladno s drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, ki mu jo je naročnik posredoval z dokumentom, št. 603-3/02, z dne 27.09.2004.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 11.10.2004, v katerem uvodoma navaja, da je oddal pravilno ponudbo, zaradi česar je naročnik nerazumljivo zaključil, da je njegovo ponudba nesprejemljiva iz razloga, ker naj bi bistveno odstopala od ocenjene vrednosti razpisanih del. Naročnik mu je v posredovani dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila samo deloma obrazložil svoje stališče in se pri tem skliceval na dejstvo, da naj bi ponudba vlagatelja v višini 19.500.000,00 SIT (z vključenim DDV) bistveno odstopala od ocenjene vrednosti javnega naročila. V obrazložitvi se je naročnik skliceval na pomanjkanje proračunskih sredstev, vendar ta trditev po vlagateljevem mnenju ne more držati, saj bi moral eventualni (izbrani) ponudnik v letošnjem letu iz naslova projektne dokumentacije po javnem razpisu opraviti dela v vrednosti cca. 8 mio SIT. Prav takšen znesek pa ima naročnik zagotovljen v svojem proračunu.
Vlagatelj poudarja, da predmetni razpis ni vseboval vseh potrebnih podatkov, zaradi česar je od naročnika zahteval dodatna pojasnila, naročnik pa je zaradi tega dopolnjeval razpisno dokumentacijo. V prvotnem razpisu ni bila navedena ocenjena vrednost obravnavanega javnega naročila, ki jo je naročnik navedel šele po intervenciji vlagatelja, in sicer v višini 12.000.000,00 SIT.
Vlagatelj svoje ponudbene cene ni oblikoval na pamet, temveč je pri tem uporabil tarifni pravilnik projektantskih in konzultantskih storitev Predpisi 2 (priročnik za konzultantske storitve v investicijski gradnji - prevod UCIN-a, ki ga je izdala Inženirska zbornica Slovenije), ki je edino uradno merilo za ocenjevanje projektantskih in konzultantskih del. Poleg tega je Ministrstvo za šolstvo znanost in šport izdalo tudi Sklep v zvezi z naložbami v vzgojno varstvene objekte, katerega vsebino je potrebno upoštevati pri vseh naložbah v vzgojno varstvene objekte in v katerem je točno določena vrednost projektne in tehnične dokumentacije (procent glede na vrednost m², priznanega s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport RS, ki pa je manjši od tržne vrednosti). Naročnik zgoraj navedenega pravilnika in sklepa ni upošteval, temveč je zgolj pavšalno ocenil vrednost del in s tem na laičen način poskušal izločiti vlagatelja. Vlagatelj je edini oddal pravilno ponudbo in bi zato moral biti izbran na predmetnem javnem razpisu kot najugodnejši ponudnik. Naročnika javni razpis zavezuje, saj si z njim ni izgovoril, da bi od le-tega lahko odstopil.
Vlagatelj predlaga, da naročnik ponovno preveri svojo odločitev in jo spremeni tako, da bo vlagatelj, kot najugodnejši ponudnik, izbran za izvajalca za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije za izgradnjo Oš Bizeljsko.

Naročnik je dne 14.10.2004 sprejel sklep št 603-3/02, s katerim je zahtevek za revizijo kot prepozen zavrgel.

Vlagatelj je zoper zgoraj naveden naročnikov sklep vložil pritožbo, z dne 20.10.2004, kateri je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-264/04-23-2000, z dne 26.10.2004 ugodila ter napotila naročnika naj ravna v skladu s 13., 16. in 17. členom ZRPJN.

Naročnik je s sklepom št. 603-3/01, z dne 08.11.2004, zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. Naročnik navaja, da je bila ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila določena na podlagi že izvedenih primerljivih projektov in je znašala 10.000.000 SIT brez DDV, kar je razvidno iz sklepa o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik pri tem poudarja, da UCIN, na katerega se sklicuje vlagatelj ni akt, ki bi bil obvezujoče narave. Naročnik dalje navaja, da je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport na naročnika naslovilo dopis Investicije v osnovno šolo Bizeljsko št. 407-26/2002 SČ, z dne 06.08.2004. Iz navedenega dopisa je evidentno, da tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport pri ocenjevanju vrednosti projektne in tehnične dokumentacije ne upošteva določil UCIN-a. Naročnik še navaja, da so bile cene polovice ponudnikov, ki so oddali ponudbe zelo blizu ocenjene vrednosti, ponudba vlagatelja pa je znašala 19.500.000,00 SIT z vključenim DDV, kar pomeni bistveno odstopanje od ocenjene vrednosti javnega naročila. Ob tem velja omeniti dejstvo, da bi vlagatelj že pred oddajo svoje ponudbe lahko vložil zahtevek za revizijo zaradi neustrezne ocenjene vrednosti javnega naročila, saj je naročnik z le-to seznanil vse ponudnike prav na zahtevo vlagatelja. Vlagatelj pa je šele po odpiranju ponudb, ko je naročnik kot nepravilne zavrnil ponudbe vseh preostalih ponudnikov, vložil najprej zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve ter kasneje še revizijski zahtevek.
Naročnik je tako vlagateljevo ponudbo na podlagi 77. člena ZJN-1 zavrnil, saj za predmetno javno naročilo v občinskem proračuni nima dovolj denarnih sredstev, vrednost vlagateljeve ponudbe pa je v veliki meri presegla znesek, ki je zagotovljen v ta namen.

Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 12.11.2004, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN dne 19.11.2004 (dopis z dne 17.11.2004) Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je dne 29.11.2004, na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN, od naročnika zahtevala dodatna pojasnila, ki jih je prejela še istega dne.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter prejetih dodatnih pojasnil, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

V obravnavanem primeru se vlagatelj ne strinja z izpodbijano odločitvijo naročnika o tem, da predmetnega javnega naročila ne bo oddal v izvedbo vlagatelju, ker naj bi le-ta ponudil (pre)visoko ceno glede na ocenjeno vrednost javnega naročila in/ali zato, ker je vlagateljeva cena presegala finančna sredstva, ki so bila v ta namen predvidena v občinskem proračunu.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da ZJN-1 objave ocenjene vrednosti ne prepoveduje, vendar pa tudi ne določa, da bi moral naročnik ocenjeno vrednost javnega naročila objaviti bodisi v objavi javnega razpisa (drugi odstavek 68. člena ZJN-1) bodisi v sami razpisni dokumentaciji (tretji odstavek 23. člena ZJN-1). Ocenjena vrednost javnega naročila je, v skladu s 4. točko prvega odstavka 2. člena Pravilnika o natančnejši vsebini sklepa za začetek postopka oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 32/04; v nadaljevanju: Pravilnik), ki je bil sprejet na podlagi drugega odstavka 21. člena ZJN-1, eden od elementov sklepa o začetku postopka, ki pa je interni akt naročnika. V obravnavani zadevi je Državna revizijska komisija ugotovila, da sklep o začetku postopka (dokument št. 603-3/01, z dne 29.07.2004) vsebuje vse elemente iz prvega odstavka 2. člena Pravilnika, vključno z navedbo ocenjene vrednosti javnega naročila. Tam navedena ocenjena vrednost, v višini 10.000.000,00 SIT, je skladno z drugim odstavkom 26. člena ZJN-1 določena brez davka na dodano vrednost, v njej pa je naročnik upošteval celotno plačilo storitev (prvi odstavek 28. člena ZJN-1- Posebna pravila za določitev vrednosti storitev).
Ker pa je naročnik v razpisni dokumentaciji enega izmed pogojev vezal na ocenjeno vrednost javnega naročila (naročnik je namreč v 8. točki navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, in sicer v podtočki g od ponudnikov zahteval, da imajo izkazan povprečni letni promet v zadnjih dveh letih v višini najmanj trikratne ocenjene vrednosti javnega naročila), je moral z ocenjeno vrednostjo seznaniti vse potencialne ponudnike. Sicer je to storil (šele) v postopku pojasnjevanja razpisne dokumentacije na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZJN-1, in sicer dne 18.08.2004, ko je vse potencialne ponudnike (na vprašanje, ki ga je postavil eden izmed njih) med drugim seznanil tudi z ocenjeno vrednostjo obravnavanega javnega naročila (dokument št. 603-3/01).

ZRPJN v petem odstavku 12. člena določa, da vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti. Pravilo uveljavlja načelo hitrosti (tretji odstavek 3. člena ZRPJN - Temeljna načela). Upravičenec do vložitve zahtevka za revizijo mora zoper kršitev reagirati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša preprečiti tudi morebitne špekulacije, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel od nje korist ter zavezuje ponudnike, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika, obenem pa jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo v veliki meri omejuje.
V obravnavanem primeru je bil vlagatelj z ocenjeno vrednostjo predmetnega javnega naročila seznanjen že od dne, ko je od naročnika v zvezi s tem prejel odgovor na postavljeno vprašanje (ki ga je tekom faze pojasnjevanja razpisne dokumentacije postavil prav on), in sicer dne 19.08.2004. Vlagatelj z orientacijsko vrednostjo povezanih vprašanj tekom postopka oddaje javnega naročila ni problematiziral (v smislu pravnega varstva), temveč je z njimi povezane očitke naročniku sprožil v zahtevku za revizijo, ki ga je vložil šele potem, ko je od naročnika že prejel izpodbijano odločitev (obvestilo št. 603-3/01, z dne 14.09.2004). Ob opisanem dejanskem stanju je potrebno ugotoviti, da je vlagatelj izrazil svoje očitke, ki se nanašajo na ocenjeno vrednost predmetnega javnega naročila, šele potem, ko je naročnik že zaključil postopek oddaje javnega naročila z izpodbijanim sklepom, zato je potrebno šteti, da so navedeni očitki vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozni, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen ter da vlagateljevih očitkov iz tega razloga po vsebini ni več mogoče meritorno obravnavati.
Na zgoraj navedeno ne more vplivati niti nedoslednost naročnika, ki je z zgoraj navedenim odgovorom ponudnike seznanil z ocenjeno vrednostjo (v višini 12.000.000,00 SIT), ki je (že) vključevala tudi davek na dodano vrednost. Vlagateljeva ponudba je namreč tudi v tem primeru bistveno presegala naročnikovo ocenjeno vrednost. Četudi bi namreč ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila znašala 12.000.000,00 SIT (brez davka na dodano vrednost) bi bila vlagateljeva cena še vedno višja od le-te, in sicer za 5.100.000,00 SIT.

Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS št. 33/04), ki je bil sprejet na podlagi šestega odstavka 20. člena ZJN-1, v drugi alinei 4. člena določa, da je ponudba nesprejemljiva, če ponudba presega višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo. Element, na podlagi katerega je v skladu s podzakonskim predpisom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba (ne)sprejemljiva, je torej (tudi) dejstvo, da le-ta presega (ali ne presega) višino zagotovljenih sredstev za predmetno naročilo.

Državna revizijska komisija je (kot že zgoraj navedeno) ob pregledu dokumentacije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki ji jo je odstopil naročnik, ugotovila, da je naročnik dne 29.07.2004, na podlagi 21. člena ZJN-1, sprejel sklep o začetku postopka za oddajo javnega naročila za izdelavo projektne dokumentacije za Oš Bizeljsko, v katerem je določil tudi vrednost javnega naročila, ki jo naročnik ocenjuje in pričakuje v ponudbah, in sicer v višini 10.000.000,00 SIT brez davka na dodano vrednost (oziroma 12.000.000,00 z davkom na dodano vrednost).
Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku od naročnika tudi zahtevala, naj pojasni, na kakšnih osnovah je oblikoval ocenjeno vrednost predmetnega javnega naročila in predvsem tudi odgovori, kako naj bi se predmetno javno naročilo financiralo ob upoštevanju dejstva, da naj bi se dela izvajala v letih 2004 in 2005. Iz prejetih pisnih pojasnil, ki jih je Državna revizijska komisija prejela 29.11.2004, je razvidno, da je naročnik v času sprejema sklepa o začetku oddaje predmetnega javnega naročila razpolagal le s finančnimi sredstvi, ki so bila potrebna za plačilo storitev predmetnega javnega naročila v tekočem letu (2004), in sicer z zneskom v višini 8.000.000,00 SIT (kot je pravilno ugotovil tudi vlagatelj), vendar pa je vlagateljeva cena (že) v tem segmentu bistveno presegala razpoložljiva sredstva. Ker je bil torej znaten delež finančnih sredstev za izvedbo predmetnega javnega naročila (glede na ocenjeno vrednost celotnega javnega naročila) predviden že za leto 2004, vlagatelj pa je že v tem delu presegel naročnikova sredstva, je naročnik ugotovil, da predmetnega javnega naročila ne bo mogel izpeljati na način, kot ga je predvidel v razpisni dokumentaciji, saj za to ni imel zagotovljenih dovolj potrebnih sredstev. Naročnik je tudi navedel, da je ocenjeno vrednost predmetnega javnega naročila oblikoval na podlagi že izvedenih enakovrstnih primerljivih projektov in da je bilo zadnje podobno naročilo izvedeno v letu 2001, ko je naročnik razpisal izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo Oš Pišece, vrednost del z davkom na dodano vrednost pa je takrat znašala 8.139.600,00 SIT.

Kot izhaja iz razpisne dokumentacije (tako iz 1. poglavja - Povabilo k oddaji ponudbe kot tudi iz 5. poglavja - Vzorec pogodbe) in prejetih dodatnih pojasnil naj bi se dela, ki so predmet obravnavanega javnega naročila, izvedla v obdobju 2004 in 2005. Izbrani ponudnik naj bi tako v tekočem letu, in sicer do 24.12.2004, dostavil naročniku projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), v letu 2005 pa še: projekt za razpis (do 11.02.2005 ), projekt za izvedbo (do 31.05.2005 ), projekt izvedenih del (do oddaje vloge za tehnični pregled ), projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta ter projekt za vpis v uradne evidence (oba projekta do tehničnega pregleda) in varnostni načrt za gradbišče (do 31.05.2005). Izbrani ponudnik bi v letu 2005 prav tako izvajal projektantski nadzor nad gradnjo. Ker je vlagatelj za dela, ki naj bi jih izvedel v letu 2004 (torej za projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD) ponudil ceno v višini 11.400.000,00 SIT, naročnik pa je imel za predmetna dela v proračunu v ta namen zagotovljenih (le) 8.000.000,00 SIT je naročnik povsem upravičeno sprejel izpodbijani sklep, s katerim se je odločil, da razpisanih del ne bo oddal v izvedbo nobenemu od ponudnikov. Kot izhaja iz dokumentacije iz spisa so namreč vsi trije (pre)ostali ponudniki (od katerih so vsi trije za dela predvidena v tem letu - torej za izdelavo PGD ponudili cene pod 8.000.000,00 SIT, dva izmed njih pa sta se s ponujeno ceno tudi sicer zelo približala ocenjeni vrednosti naročnika) oddali nepravilne ponudbe, ker niso predložili izjave o najmanj 60 dnevnem plačilnem roku.

Ob vsem zgoraj opisanem je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba presega višino zagotovljenih sredstev v občinskem proračunu (za tekoče leto) pa tudi sicer v veliki meri presega ocenjeno vrednost predmetnega javnega naročila in da je posledično ni mogoče obravnavati kot sprejemljivo ponudbo v smislu Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo. Kot rečeno, prej citirani pravilnik izrecno določa, da je ponudba nesprejemljiva, če ponudbena cena presega višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo, ZJN-1 pa določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne (prvi odstavek 76. člena ZJN-1 - Pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudbe). Zavrnitev nesprejemljive ponudbe je torej naročnikova dolžnost in torej ni prepuščena naročnikovi prosti presoji, kot si to morda predstavlja vlagatelj, ki navedeno utemeljuje z dejstvom, da je (edini) oddal pravilno ponudbo in bi moral biti zato izbran ter da naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel, da lahko odstopi od predmetnega javnega naročila.

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, naročnik svoje odločitve sicer ni oprl na prvi odstavek 76. člena ZJN-1, pri čemer pa njegovi odločitvi (iz zgoraj opisanih razlogov) po vsebini ni mogoče ničesar očitati. Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju v svojem zahtevku za revizijo ni uspelo dokazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-1 (in v nasprotju s podzakonskimi predpisi, ki so bili sprejeti na podlagi slednjega) oziroma da razlogi, na podlagi katerih je naročnik utemeljil svojo odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe, ne obstajajo. Po pregledu razpisne in ponudbene dokumentacije ter tekom revizijskega postopka pridobljenih dodatnih pojasnil, pa tudi Državna revizijska komisija nima utemeljenih razlogov, da bi naročnikovo obrazložitev zavrnitve vlagateljeve ponudbe označila kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija na koncu še opozarja vlagatelja na (pre)plačan znesek revizijske takse v višini 100.000,00 SIT. Prvi odstavek 22. člena ZRPJN namreč določa, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo ob vložitvi zahtevka plačati na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, takso v višini 100.000,00 tolarjev, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in storitve, oziroma 200.000,00 tolarjev, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje. Ker gre v obravnavanem primeru za postopek oddaje javnega naročila za oddajo storitve, lahko vlagatelj od Ministrstva za finance zahteva povrnitev preveč vplačanega zneska takse v višini 100.000,00 SIT.

Ob vsem zapisanem je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 01.12.2004


mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice
- odvetnik šribar Drago, Cesta prvih borcev 43, Brežice
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana

Natisni stran