Izobraževalno srečanje o praktičnih izzivih na področju javnih naročil z vidika skladnosti in integritete
Državna revizijska komisija je skupaj s Slovenskim državnim holdingom, d.d., in Komisijo za preprečevanje korupcije organizirala izobraževalno srečanje »Praktični izzivi na področju javnih naročil z vidika skladnosti in integritete«, ki je potekalo včeraj, 19. oktobra 2023, v ljubljanskem Austria Trend Hotelu. Namen dogodka je bil razširiti in poglobiti znanje in izkušnje s področja javnega naročanja, predvsem z vidika integritete, skladnosti poslovanja in drugih povezanih elementov ter analizirati primere iz prakse z razpravo o možnih rešitvah.
Udeleženci izobraževalnega srečanja
Med uvodnimi govorci je bil poleg mag. Žige Debeljaka, predsednik uprave Slovenski državni holding, d.d., in dr. Roberta Šumija, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, tudi Aleksander Petrovčič, član Državne revizijske komisije, ki je v pozdravnem nagovoru izpostavil, da je pojem integritete podstat Državne revizijske komisije, ki se začne že pri imenovanju njenega predsednika in članov, ko postopek preverjanja ustreznosti in primernosti kandidatov opravi Komisija za presojo ustreznosti kandidatov Sodnega sveta, ki na osnovi zahtevanih strokovnih referenc, temelječih na osebnostni integriteti z visokimi etičnimi normami, predlaga kandidate mandatno-volilni komisiji Državnega zbora RS. Petrovčič, ki je v uvodnem delu zaradi bolezni nadomestil Sama Červeka, predsednika Državne revizijske komisije, je še navedel, da je Sodišče EU v zadevi iz leta 2017 odločilo, da je mogoče šteti Državno revizijsko komisijo za sodišče države članice, kar pomeni, da morajo biti člani senata popolnoma neodvisni in samostojni pri svojih odločitvah, z visoko mero verodostojnosti in etičnosti, ter dodal, da so vse odločitve Državne revizijske komisije v skladu z zakonodajo, transparentne in verodostojne, kot je tudi delovanje institucije. Pri tem je poudaril, da je odličnemu rezultatu poslovanja in obvladovanju notranjih kontrol pritrdilo tudi Računsko sodišče Republike Slovenije, ki je v letu 2021 obsežno revidiralo pravilnost poslovanja Državne revizijske komisije za leto 2021 in izreklo pozitivno mnenje. Petrovčič je izpostavil, da podano stališče najvišjega organa kontrole poslovanja institucij javnega sektorja dokazuje, da je Državna revizijska komisija organ, ki dosledno spoštuje za poslovanje organa področno zakonodajo in pregledno ter zanesljivo skrbi za gospodarno porabo proračunskega denarja. Pozdravni nagovor je zaključil z mislijo, da Državna revizijska komisija ob visoki strokovnosti zaposlenih zakonito in pregledno izvršuje svoje prisojnosti ter utrjuje poslanstvo za doseganje hitrega in učinkovitega pravnega varstva v javnem naročanju. Tudi nizko število sproženih upravnih sporov zoper odločitve komisije nakazuje, da je delo tega samostojnega in neodvisnega državnega organa izjemno uspešno in kakovostno, kar botruje tudi h krepitvi ugleda komisije pri strokovni in drugih zainteresiranih javnosti.
Član DKOM Aleksander Petrovčič med uvodnim nagovorom
Že uvodoma je bilo izpostavljeno, da je integriteta pojem, ki ga največkrat povezujemo s področjem etike in morale, in pomeni skladno, dobro, etično delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij. Gre za delovanje, s katerim se prizadeva za preprečevanje in odpravljanje tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji, etičnimi kodeksi ter v škodo posamezniku ali organizaciji. Organizacija z integriteto je organizacija, ki ima zaposlene osebe z integriteto, obenem pa deluje skladno z etičnimi normami, zapisanimi v etičnih kodeksih organizacij, in veljavnim pravom.
Predstavniki Državne revizijske komisije, Komisije za preprečevanje korupcije in Inštituta za javno upravo pri ljubljanski Pravni fakulteti so z zanimivimi vsebinami na konkretnih primerih osvetlili praktične primere na temo izzivov, tveganj in rešitev pri izvajanju Zakona o javnih naročilih (ZJN-3) z vidika integritete in skladnosti poslovanja, kjer so se dotaknili integritete, lobiranja, tveganj korupcije in izzivov izvajanja zakonodaje v praksi. V tem panelu je član Državne revizijske komisije Petrovčič predstavil status in neodvisnost Državne revizijske komisije z vidika integritete, ki ima pomembno vlogo pri delovanju institucije, saj je osebnostna primernost eden izmed pogojev za imenovanje predsednika in članov Državne revizijske komisije. Predsednik in člani morajo svoje poklicno poslanstvo opravljati skrbno, vestno in strokovno. Morajo biti neodvisni od socialnih, ekonomskih, političnih in drugih zunanjih pritiskov, ter od kakršnih koli posrednih ali neposrednih navodil, vplivov, groženj ali vmešavanja v svoj proces odločanja. Pri tem je Petrovčič dodal, da je neodvisnost predsednika in članov tudi pravica strank v postopku pred Državno revizijsko komisijo, ki jim zagotavljajo nepristranskost odločanja, ter da je funkcija med drugim nezdružljiva s funkcijami v organih političnih strank, pa tudi s funkcijami ali kakršnimkoli vključevanjem v delo drugih državnih organov in organov lokalnih skupnosti. Petrovčič je navedel, da imenovani funkcionarji Državne revizijske komisije ne zlorabljajo službenega položaja in se v poklicnem in zasebnem življenju izogibajo situacijam, ki bi ogrožale njihovo neodvisnost, objektivnost ali nepristranskost. Predsednik in člani zaradi vsebine svojih odločitev ne smejo biti predmet kazenskih ali disciplinskih sankcij, razen v primerih hudih kaznivih dejanj, korupcije, napačnega ravnanja ali nesposobnosti, ki jim preprečujejo opravljanje nalog.
Član DKOM Aleksander Petrovčič med predavanjem
V drugem delu srečanja so predstavniki družb s kapitalsko naložbo države, DARS, d.d., NEK, d.o.o., Holding Slovenske elektrarne, d.o.o., in Slovenske železnice, d.o.o., ponazorili primere dobrih rešitev za zagotavljanje skladnosti in integritete pri pomembnih javnih naročilih.
Sledila je okrogla miza »Kako pripraviti in izvesti postopke javnih naročil, ki so skladni z integriteto«, na kateri so Aleksander Petrovčič, član Državne revizijske komisije, dr. Robert Šumi, predsednik, Komisije za preprečevanje korupcije, Eva Vratarič, vodja službe za nabavo, DARS, d.d., in dr. Igor Vuković, izvršni direktor nabave, NEK, d.o.o., izrazili mnenja o tem, kaj je ključno za izpeljavo javnega naročila na način, ki bo skladen z integriteto, v kateri fazi postopka oddaje javnega naročila so tveganja neskladja z integriteto največja in zakaj, ali veljavna zakonodaja daje ustrezne mehanizme, namenjene varovanju integritete in ali se pristojni organi ustrezno odzivajo na ravnanja naročnikov in ponudnikov, ki so lahko neskladna z integriteto. Na zaključnem panelu, ki ga je moderirala dr. Katja Štemberger Brizani iz Inštituta za javno upravo na ljubljanski Pravni fakulteti, je član Državne revizijske komisije Petrovčič opomnil, da nastane problem pri izpeljavi javnega naročila že v prvi fazi, ko se kreirajo tehnične specifikacije in potrebe predmeta, kjer lahko naročnik z navedbo potreb daje prednost dotičnemu ponudniku. Ob tem je pripomnil, da je to v večini primerov zelo težko identificirati, saj so tehnične specifikacije izjemno prepletene in se šele skozi postopek lahko ugotovi, da so bile določene za konkretnega ponudnika, kar pa prepozna tudi konkurenca, ki na to opozori z vloženimi zahtevki za revizijo. To področje po Petrovčičevem mnenju zakonodaja ustrezno regulira, se pa postavlja problem pri izvedbeni fazi, ko je zadeva pri naročniku, kjer mora skrbnik pogodbe nadzirati njeno izvajanje. Petrovčič je poudaril, da se pristojni organi ustrezno odzivajo na ravnanja naročnikov in ponudnikov, ob tem pa je opozoril, da je morda zakonodaja preveč zahtevna. Na področju javnega naročanja so države članice sicer zavezane EU direktivam, ki imajo tudi določene opcijske zahteve, zato bi bilo po njegovem mnenju dobro, da se ne veže celotne zakonodaje na to, seveda le v primerih, kjer lahko država članica to sama uredi. Ob koncu je Petrovčič izrazil, da je v postopku priprave javnega naročila potrebno korektno ugotavljanje potreb, saj bi morali več časa porabiti za načrtovanje in navajanje specifikacij predmeta javnega naročila. »Zavedati se moramo, da preveč ostri pogoji pri specifikacijah lahko vodijo tudi v omejevanje konkurence ponudnikov,« je zaključil Petrovčič.
Sodelujoči na okrogli mizi (od leve proti desni): Eva Vratarič, DARS, d.d., dr. Igor Vuković, NEK, d.o.o., dr. Katja Štemberger Brizani, Inštitut za javno upravo, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Rober Šumi, KPK, Aleksander Petrovčič, DKOM; foto: F.A. BOBO
Natisni stran