Predstavitev Poročila o delu DKOM za leto 2022 v Državnem zboru RS
Predsednik Državne revizijske komisije Samo Červek je na 11. seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo v Državnem zboru RS 14. 6. 2023 predstavil Poročilo o delu Državne revizijske komisije za leto 2022 in najpomembnejše aktivnosti Državne revizijske komisije v lanskem letu.
Uvodoma je predsednik Državne revizijske komisije predstavil status in delo Državne revizijske komisije v letu 2022 in pri tem poudaril, da je Državna revizijska komisija samostojen, neodvisen in poseben organ nudenja pravnega varstva na področju javnega naročanja in ne svetovalni organ, kot ga različni deležniki večkrat tako razumejo, saj bi v primeru svetovanja o zadevah, ki jih Državna revizijska komisija ne obravnava, le-ta prišla v konflikt interesov in bi bilo s tem ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje njene pravne funkcije.
Državna revizijska komisija je v letu 2022 odločila o 171 zahtevkih za revizijo, pritožbah in ostalih vlogah ponudnikov, naročnikov in zagovornikov javnega interesa, in sicer je odločila o 142 zahtevkih za revizijo, 12 pritožbah, 15 predlogih vlagateljev za zadržanje postopkov javnih naročil in 2 predlogih naročnikov, da se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka. Primerjava s preteklimi leti nakazuje, da je Državna revizijska komisija leta 2022 prejela za približno 30 odstotkov manj zahtevkov za revizijo in ostalih vlog, pri čemer pa se je zvišala skupna vrednost in kompleksnost zadev. Vrednost zahtevkov za revizijo je leta 2022 znašala okoli 4,5 milijarde evrov, kar je za približno 1,5 milijarde evrov več kot leta 2021 in za dobre 3 milijarde evrov več kot leta 2020. »Najvišja ocenjena vrednost javnega naročila, v zvezi s katerim je potekal spor pred Državno revizijsko komisijo, je znašala okoli milijardo evrov, najnižja vrednost spora pa je bila 49.000 evrov,« je dodal Červek.
Državna revizijska komisija je leta 2022 prejela več zahtevkov za revizijo in ostalih vlog, ki so jih ponudniki vložili v fazi, ko je naročnik že izdal odločitev o izbiri ponudnika. Takšnih zahtevkov je bilo 114. »Manjše število zahtev za revizijske postopke in ostale vloge, ki so bile leta 2022 poslane Državni revizijski komisiji, pomeni, da je bilo med ponudniki in naročniki manj sporov,« je navedel Červek in pri tem izpostavil: »V letu 2022 smo bili soočeni z upadom zahtevkov za revizijo, kar je mogoče pripisati različnim dejavnikom, koncu koronskega obdobja, super volilnemu letu, … Že letošnji podatki kažejo, da se število zahtevkov za revizijo znova dviguje na raven, kot je bila pred obdobjem koronavirusa.« Ob tem je pozdravil dejstvo, da zagovorniki javnega interesa, Računsko sodišče RS, Javna agencija RS za varstvo konkurence in Komisija za preprečevanje korupcije, postajajo aktivnejši, saj so leta 2022 vložili več zahtevkov za revizijo kot v preteklih letih.
Červek je tudi omenil, da so bili leta 2022 najštevilčnejši, ne pa tudi najvrednejši, zahtevki za revizijo, vloženi v zvezi z javnimi naročili storitev, za razliko od leta 2021, ko je Državna revizijska komisija rešila največ zahtevkov za revizijo in ostalih vlog, ki so bili vloženi v zvezi z javnimi naročili blaga in so bili hkrati tudi najvrednejši revizijski postopki. »Glede na vsebino posameznih odločitev so bili vlagatelji najbolj uspešni v zahtevkih za revizijo pred odločitvijo naročnika, kar je tudi ustaljen trend, saj so v vseh večjih razpisih vloženi zahtevki za revizijo zoper razpisno dokumentacijo. Zahtevkov za revizijo, ki so bili uspešni, je bilo manj kot polovica, 46 odstotkov, kar kaže na trend rasti, saj je bilo leto poprej uspešnih le 32 odstotkov. Razloga, zakaj je bila uspešnost vlagateljev v lanskem letu večja, ne poznamo,« je pojasnil Červek.
Leta 2022 je bilo v primerjavi z letom 2021 v obravnavi manj sporov v zvezi z javnimi naročili, ki so bila sofinancirana iz sredstev EU. »Trend upadanja zahtevkov za revizijo pri zadevah, ki so sofinancirane iz evropskih sredstev, si ne znamo razložiti, čeprav je bilo takšnih zadev, kjer so udeležena sredstva EU, samo 21, kar predstavlja 12 odstotni delež glede na vse zahtevke za revizijo, leta 2021 je bil ta delež 18 odstoten,« je izpostavil Červek.
Največ zahtevkov za revizijo je bilo tudi v letu 2022 vloženih maja in prvi polovici junija. »Največja obremenjenost senatov Državne revizijske komisije je ravno v času počitnic, ki vsa leta zapored izdajo največ sklepov avgusta, pri tem pa se roki za odločanje o zahtevku za revizijo nikoli ne zaustavijo,« je opomnil Červek. Državna revizijska komisija mora namreč o zahtevku za revizijo sprejeti odločitev v 15 delovnih dneh po prejemu celotne dokumentacije. V nekaterih primerih lahko sicer na upravičen predlog predsednika senata predsednik Državne revizijske komisije s sklepom podaljša rok za še 15 delovnih dni. Od 171 zadev, ki jih je Državna revizijska komisija rešila v letu 2022, je bilo to storjeno le v 21 primerih. Lani je bilo potrebno za rešitev zahtevka za revizijo in za izdajo sklepa od prejema popolne dokumentacije 13,78 dneva, kar je manj kot leta 2021 (16,24 dneva). »Državna revizijska komisija je kljub naraščajoči kompleksnosti zadev skrajšala rok reševanja. Pri tem je potrebno poudariti, da Državna revizijska komisija od vseh organov pravnega varstva s področja javnega naročanja v Evropski uniji deluje najhitreje,« je poudaril Červek in pri tem spomnil, da se v času koronavirusa na Državni revizijski komisiji roki niso zaustavljali.
Červek je med drugim pripomnil, da se stranke inštituta pravnega varstva z možnostjo vložitve ugotovitvene tožbe po 39a. členu Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja v dveh letih od njegove uporabe ne poslužujejo tako pogosto. »Od 1. januarja 2021, ko je mogoče zoper nekatere odločitve Državne revizijske komisije vlagati upravne spore, je bilo skupaj vloženih 12 ugotovitvenih tožb, od tega sta bili dve umaknjeni, v dveh zadevah je bila izdana pravno močno ugotovitvena sodba, v štirih primerih so bile tožbe zavrnjene, štiri ugotovitvene tožbe so pa še v odločanju.«
Državna revizijska komisija je v letu 2022 na področju prekrškovnih zadev odprla 57 novih prekrškovnih zadev, obravnavala 226 prekrškovnih zadev, rešila pa 66 prekrškovnih zadev. Skupno število opravljenih zaključnih dejanj v rešenih zadevah je bilo 101, od tega je bilo vloženih 23 obdolžilnih predlogov, izdane tri odločbe o prekršku, 71 odločitev v obliki uradnega zaznamka, izrečena tri opozorila in izvedena ena združitev postopka. Največ izmed obravnavanih prekrškov se je nanašalo na kršitve Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Med njimi je bil tudi v letu 2022 najpogosteje obravnavan prekršek naročnika, ki odda javno naročilo brez izvedbe ustreznega postopka. »Okrajno sodišče v Ljubljani je na podlagi naših obdolžilnih predlogov izreklo za kar 455.000 evrov glob, 7 opominov in eno stransko sankcijo izločitve iz postopkov javnega naročanja odgovorni osebi naročnika, kar je zelo huda sankcija. Zaradi spremembe zakonodaje menimo, da bo v prihodnje Državna revizijska komisija v skrajšanem postopku reševala več zadev in bo tudi manj izločanja iz postopka javnega naročanja, saj je tudi pristojno ministrstvo spoznalo, da je bila dosedanja zakonodaja stroga in se je prevečkrat okrnila konkurenčnost,« je opozoril Červek.
Predsednik Državne revizijske komisije je tudi kot pomemben dejavnik pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja izpostavil delo od doma, ki po njegovem mnenju krepi zadovoljstvo zaposlenih, kar se odraža tudi v večji storilnosti, zato bo Državna revizijska komisija še naprej podpirala tako obliko dela.
V letu 2022 je bila s strani Računskega sodišča RS opravljena revizija pravilnosti poslovanja Državne revizijske komisije za leto 2021. »Zelo smo bili veseli te namere Računskega sodišča, saj menimo, da pogosti pregledi Računskega sodišča lahko pripeljejo do nadaljnjega uspešnega poslovanja. V zelo podrobnem pregledu je Računsko sodišče ugotovilo, da Državna revizijska komisija posluje korektno in v skladu z zakonodajo, zato nam je bilo izdano pozitivno mnenje,« je poudaril Červek.
Predsednik Červek je v predstavitvi izpostavil tudi uspešno sodelovanje Državne revizijske komisije z ljubljansko in mariborsko pravno fakulteto, ki sta pokazali velik interes za specifična znanja s področja javnega naročanja, saj je po njegovem mnenju študentom prava za boljše razumevanje tega zelo specializiranega področja potrebno prikazati pomen javnih naročil in pravnega varstva v postopkih javnega naročanja.
Državna revizijska komisija je bila tudi v preteklem letu s strani Ministrstva za javno upravo povabljena k podaji predlogov k spremembam ZJN-3, ki so pomembne tako za revizijske kot tudi za prekrškovne pristojnosti. Červek je ob tem pohvalil že tradicionalno odlično sodelovanje z Ministrstvom za javno upravo, s katerim ima Državna revizijska komisija že od vsega od začetka zelo dobre medinstitucionalne odnose.
Ob zaključku predstavitve Poročila o delu Državne revizijske komisije so člani pristojnega odbora ocenili, da je poročilo izčrpno in korektno predstavljeno, zato nanj niso imeli pripomb.
Komisiji Državnega sveta za državno ureditev je bilo Poročilo o delu Državne revizijske komisije za leto 2022 predstavljeno na 4. seji dne 3. maja 2023, Državni svet pa se je s poročilom seznanil na 6. seji dne 17. 5. 2023.
Mnenje Državnega sveta RS k Poročilu o delu Državne revizijske komisije za leto 2022
Natisni stran