Na vsebino
EN

018-094/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-94/2010- 8
Datum sprejema: 18. 5. 2010

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu predsednice senata mag. Maje Bilbija ter mag. Nataša Jeršič in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta Trtnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Nakup in uvedba PACS in RIS sistema v okviru UKC Ljubljana" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila ponudnika UNISTAR LC d.o.o., Kotnikova 32, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Avbreht, Zajc in partnerji, šestova 6, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in MEDITRADE d.o.o, Ljubljana, Središka ulica 21, Ljubljana in Carestream Health, S.A., Rue Cite-Ouest, CH-1196, švica (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.05.2010

odločila:

1. Obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja (vloga z dne 01.04.2010) in drugega vlagatelja (vloga z dne 01.04.2010) se združi v en revizijski postopek.
2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.
3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.
4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.
5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.
6. Prvi vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 evrov kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.
7. Drugi vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 evrov kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 09.11.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, dne 11.11.2010 in dne 25.11.2010 pa še sklepa o dopolnitvi sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila, z dne 09.11.2009. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 08.03.2010, pod. št. objave JN 10162/2009.
Naročnik je z Odločitvijo o oddaji javnega naročila št. 4110-44/2009-26, z dne 08.03.2010, predmetno javno naročilo oddal ponudniku Interexport d.o.o., Potok pri Komendi 12, Komenda (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Prvi vlagatelj je po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila (dokument št. 4110-44/2009-30, z dne 19.03.2010) pri naročniku vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 01.04.2010), ki ga je s potrdilom o vplačilu takse dopolnil (dokument z dne 12.04.2010).

Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila napačna in v nasprotju s predpisi javnega naročanja. Prvi vlagatelj navaja, da je sledil zahtevi naročnika po 10 % letni rasti števila preiskav, saj je ocenjeno število preiskav 413.800, kar ob upoštevanju 10 % letne rasti v petih letih pomeni 666.429 preiskav. Naročnik je ponudbo prvega vlagatelja označil kot neprimerno, saj naj bi v ponudbi ponudil le 600.000 preiskav letno. Prvi vlagatelj to zavrača z utemeljitvijo, da je v ponudi ponudil licenco za 1.200.000 preiskav letno (2 kosa opreme "Clustered Centricity PACS IW DB Server", vsak z licenco za 600.000 preiskav letno).

Nadalje prvi vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik na 37. strani Strokovnih kriterijih zapisal, da mora ponudnik ponuditi rešitev za mobilno klinično pregledovalno postajo (MKPP), ki ima lastnosti klinične pregledovalne postaje (KPP). Po vlagateljevem mnenju iz tega navodila izhaja, da mora ponuditi rešitev za mobilno klinično postajo sam, pri čemer ima odprte roke in je po mnenju prvega vlagatelja v primeru ponudbe mobilne pregledovalne klinične postaje brez omejitev naročila. Prvi vlagatelj je zahtevo po lastnostih mobilne klinične pregledovalne postaje razumel v smislu funkcionalnosti, takšno navodilo pa je vsebovala tudi razpisna dokumentacije na strani 6, kjer je določeno, da je v strokovnih kriterij naročnika vsa strojna oprema navedena informativno in je osnovno vodilo funkcionalnost sistema. Prvi vlagatelj pojasnjuje, da je ponudil rešitev za mobilno klinično pregledovalno postajo, ki izpolnjuje vse zahtevane funkcionalnosti (mobilnost, avtonomija dve uri, dostop do vseh pacientov, pregledov in slik iz vseh diagnostičnih postaj v omrežju, prikazov primerov za potrebe kliničnih konferenc in multidisciplinarnih konzilijev, povečanje in pomanjšanje, označevanje določenega področja, filtriranje, ostrenje, merjenje razdalj na sliki, merjenje kontrasta, rotiranje in pregled več različnih slik na enem monitorju), zahteve, da mora imeti mobilna klinična pregledovalna postaja lastnosti kot klinična pregledovalna postaja, pa vlagatelj ni razumel kot zahteve, ki jo je nujno izpolniti. Prvi vlagatelj pojasnjuje, da je bila zahteva razpisne dokumentacije povsem jasna, in sicer ima prednost funkcionalnost, strojna oprema pa je navedena le informativno ter dodaja, da naročnik z zgolj enim monitorjem na mobilni klinični pregledovalni postaji ničesar ne izgubi. Po mnenju prvega vlagatelja njegova ponudba mobilne klinične pregledovalne postaje v celoti izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije, saj je ob ponudbi mobilne klinične pregledovalne postaje sledil zahtevi po funkcionalnosti.

Prvi vlagatelj prereka pravilnost ponudbe izbranega ponudnika, saj je ponudil licenco za 400.00 preiskav letno, kar ne ustreza naročnikovi zahtevi pa 10 % letni rasti. Prvi vlagatelj meni, da predloženi certifikat CE za IMPAX verzijo 5,6 ni ustrezen, saj je izbrani ponudnik ponudil verzijo 6,0 tega programa, zato ne predstavlja dokazila v smislu zahteve 14. točke razpisne dokumentacije. Ob pregledu ponudbe izbranega ponudnika je prvi vlagatelj tudi ugotovil, da je v okviru opreme "Impax Volume Viewer" ponudil zgolj eno licenco, kar predstavlja le 1 hkratni vstop in zato ne sledi zahtevi naročnika po 60 hkratnih dostopov. Zaradi navedenega prvi vlagatelj meni, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in bi jo moral naročnik na podlagi 80. člena ZJN-2 izločiti. Ponudba izbranega ponudnika je neprimerna tudi iz razlogov, ker ne vsebuje zahtevanih orodij (IMPAX Integrated Reporting Solution, IMPAX RIS Gateway, Qdoc in Qdreport, Qplanner, MediWebs Results, MediWeb Ordering). Izbrani ponudnik je namesto direktnega dostopa do PACS/RIS sistema ponudil posrednika, ki ga predstavlja orodje IMPAX Gatewaybroker, ni pa sledil tudi zahtevi po hitrosti procesiranja kaset v velikosti 35x43 cm vsaj 100 na uro. Tudi predložena referenca HAUKELAND University Hospital po mnenju prvega vlagatelja ne ustreza, saj bolnišnica uporablja opremo verzije 4.5 in nadgradnja še ni bila narejena. Prvi vlagatelj dvomi v pristnost reference AZ Saint- Maarten Belgija, saj je iz reference razvidno, da je bila podpisana 20.1.2010, iz glave dokumenta pa je razvidno, da je bila po telefaksu poslana 20.02.2002. Izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil prospektnega materiala za osebni računalnik HP Compaq dc 7900, monitor HP Compaq LA1951g in UPSi Eaton, zaradi česar bi morala biti ponudba skladno z določili razpisne dokumentacije izločena.

Prvi vlagatelj navaja, da je imel omejen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, saj je bil celoten popis ponujene opreme in storitev označen kot poslovna skrivnost. Po mnenju prvega vlagatelja bi mu moral izbrani ponudnik omogočiti vsaj delen vpogled, in sicer v vsebinski del popisa, cena pa bi ostala prikrita. Zato prvi vlagatelj predlaga, da se mu omogoči delni vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in se mu na podlagi 150. člena ZPP omogoči pregledovanje in prepisovanje spisa in dopolnitev navedb z novimi navedbami, ki jih zaradi kršitve naročnika že prej ni mogel navajati (določilo 4. odstavka 286. člena ZPP). Prvi vlagatelj predlaga, da se razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila in se mu povrne stroške, nastale v postopku revizije.

Drugi vlagatelj je dne 14.03.2010 od naročnika zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, ki jo je naročnik izdal dne 19.03.2010. Drugi vlagatelj je dne 01.04.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnik ravnal nezakonito s tem, ko je oddal ponudbo izbranemu ponudniku in vlagateljevo ponudbo označil kot neprimerno in nepravilno.

V zahtevku za revizijo drugi vlagatelj zatrjuje, da mu je zaradi naročnikovega napačnega, nepravilnega in nezakonitega ocenjevanja njegove ponudbe ter zaradi izbora ponudbe izbranega ponudnika kot najugodnejšega ponudnika nastala škoda, s čimer drugi vlagatelj izkazuje aktivno legitimacijo. Drugi vlagatelj navaja, da je izbor ponudbe izbranega ponudnika napačna, nepravilna, neekonomična in nezakonita in temelji na napačnih predpostavkah, zato je potrebno razveljaviti odločitev o oddaji javnega naročila ter celoten postopek oddaje javnega naročila. Drugi vlagatelj meni, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, neprimerna in nesprejemljiva, saj je poleg tehničnih nepravilnosti njegova ponudbena vrednost previsoka in naročnik z izbiro izbranega ponudnika krši načelo gospodarnosti in favorizira izbranega ponudnika. Drugi vlagatelj meni, da je obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila pomanjkljiva, napačna in neustrezna, obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila o neprimernosti in nepravilnosti vlagateljeve ponudbe pa nepopolna in nezakonita.

V zvezi z ugotovljeno nepravilnostjo ponudbe drugega vlagatelja, da ni ponudil primernega števila licenc upoštevajoč 10 % letno rast števila preiskav v naslednjih petih letih (in po naročnikovem izračunu predstavlja 666.429 preiskav, brez upoštevanja 20 % rezerve), drugi vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik napačno tolmačil njegovo ponudbo. Drugi vlagatelj navaja, da je res ponudil programski paket za 450.000 preiskav letno, vendar je iz ponudbe razvidno, da se to nanaša zgolj na prvo leto. Rast števila preiskav je upoštevana, kar je drugi vlagatelj izkazal na strani 1/11, pod zaporedno številko 10,in bi bil naročniku lahko pojasnil, v kolikor bi ga ta pozval k dodatnim pojasnilom.

Nadalje drugi vlagatelj zatrjuje, da je ponudil ustrezno razširljiv diskovni sistem, namenjen arhiviranju do 600 TB, brez migracije podatkov, saj je v ponudbi ponudil diskovni sistem EMC CX4-120, ki ga je mogoče brez migracije podatkov razširiti s sistemom EMC CX4-240 (kapaciteta: 459 TB), EMC CX4-480 (kapaciteta: 1.899 TB) in EMC CX4-960 (kapaciteta: 1.899 TB).

Naročnik je ugotovil, da je drugi vlagatelj v popisu ponujene opreme in storitev pod zaporedno št. 9 (str. 1/11) ponudil letno licenco za 7 let, kar je v nasprotju s predmetom javnega razpisa, ki je nakup in ne najem licenc. Drugi vlagatelj pojasnjuje, da je v ponudbi pod zaporedno številko 9, na strani 1/11, res zapisal "CSH softverska licenca za DIGITAL DASHBOARD nadzorni modul hardvera (strežnikov) in softvera (PACS in RIS sistem) za 50.000 do 400.000 študij letno, letna licenca", pri čemur pa se besedna zveza "letna licenca" ne nanaša na najem programske opreme, namreč na nadgradnje programske opreme. Drugi vlagatelj navaja, da je to vidno tudi iz ponudbe, da gre za nakup opreme, sedem letno vzdrževanje in nadgradnjo programske opreme, bi pa lahko drugi vlagatelj naročniku na njegov poziv to dodatno pojasnil. Drugi vlagatelj zatrjuje, da je ponudil podporo in nadgradnjo programske opreme za 24 mesecev plus 5 let, skupno torej za navedenih 7 let za enotni znesek (prvih 24 mesecev brezplačno, preostalih 5 let pa za navedeni znesek).

Naročnik je ugotovil, da je drugi vlagatelj ponudil mobilno klinično postajo, ki ne ustreza razpisni zahtevi, da mora ponudnik ponuditi mobilno klinično postajo (MKPP), ki ima enake lastnosti kot klinična pregledovalna postaja (KPP). V zahtevku za revizijo drugi vlagatelj pojasnjuje, da mobilna klinična postaja nikakor ne more imeti lastnosti klinične pregledovalne postaje, saj se s tem izgubi smisel mobilnosti in priročnosti, pri čemer izpostavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno definiral kot postajo z dvema mobilnima LCD zaslona, velikosti 22", pač pa, da mora mobilna klinična postaja imeti lastnosti kot klinična pregledovalna postaja.

Drugi vlagatelj zavrača ugotovitev naročnika, da ni ponudil zahtevane kontrastnosti KDP-B 900:1, saj na strani 33 Strokovnih kriterijev, na katere se je skliceval naročnik v dodatni obrazložitvi odločitev o oddaji javnega naročila ni nobene zahteve v zvezi s kontrastnostjo ter pojasnjuje, da kontrastnost kot jo je ponudil sam, in sicer v razmerju 850:1, človeško oko ne zazna in je takšna zahteva diskiminatorna in pisana na kožo izbranemu ponudniku.


V zvezi z nepravilnostjo ponudbe izbranega ponudnika drugi vlagatelj navaja, da je po pregledu le-te ugotovil, da DIGALIZATOR TIP 2 ne dosega hitrosti procesiranja kaset velikost 35x43 cm, vsaj 100 na uro, pač pa, da ponuja hitrost 112 kaset na uro, vendar je ta hitrost odvisna od dimenzije in aplikacije, ki je izbrani ponudnik sploh ni specificiral. Drugi vlagatelj zavrača trditev naročnika po postavitvi dodatnega pogoja, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov. Drugi vlagatelj pojasnjuje, da izdaja izjave, s katero bi naročnik le potrdil nekaj, kar se nanaša na zahtevo razpisne dokumentacije, ni postavljanje dodatnega pogoja.
Nadalje drugi vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ni sledil razpisni dokumentaciji in pri posameznih postavkah ni navedel zahtevanih podatkov o ceni v evrih brez DDV, stopnji davka in ceni v evrih z DDV. Drugi vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, ki se nanašajo na zagotavljanje strokovnjakov. Ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahteve po sodelovanju na primerljivih projektih, ker v UKC Maribor projekt uvedbe PACS/RIS sistema ni bil končan v času oddaje ponudbe in zato ni primerljiv z UKC Ljubljana. Kot navaja drugi vlagatelj je izbrani ponudnik ponudil mobilno klinično postajo, ki je dejansko identična klinični pregledovalni postaji, le da vsebuje voziček, na katerem so nameščene vse komponente in takšna sploh ni mobilna in ne ustreza zahtevi po dve urni avtonomiji. V ponudbi izbranega ponudnika je predložena referenca s strani Azsint-maarten Belgija, ki po mnenju drugega vlagatelja ni ustrezna, saj v času izdaje dokumenta po faksu (dne 20.02.2002), takšen sistem še sploh ni obstajal.

Drugi vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo v celoti ugodi in razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročila in vse odločitve, ki so mu sledile ter ponovi postopek oddaje javnega naročila. Drugi vlagatelj priglaša tudi stroške revizijskega postopka, in sicer vplačano takso v znesku 5.000,00 evrov.

Državna revizijska komisija je po pregledu spisovne dokumentacije ugotovila, da je naročnik dne 14.04.2010 prejel popolni zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, o zahtevku za revizijo pa je odločil dne 30.04.2010. Iz določila 16. člena ZRPJN izhaja, da mora naročnik odločitev sprejeti v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo in jo posredovati v pisni obliki vlagatelju zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem roku, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil. Petnajstdnevni rok za odločitev o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se je iztekel na dan 29. 04.2010. Naročnik je odločitev o zahtevku za revizijo (dokument št. 4110-44/2009) sprejel šele dne 30.04.2010, zato je skladno z določilom ZRPJN nastopila pravna domneva o naročnikovi zavrnitvi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in ga Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo prvega vlagatelja ni obravnavala.
Po pregledu spisovne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik dne 06.04.2010 prejel zahtevek za revizijo drugega vlagatelja in je o njem odločil v zakonsko določenem 15 dnevnem roku, to je dne 21.04.2010. Vendar ZRPJN v 16. členu določa, da mora naročnik svojo odločitev sprejeti v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo in jo posredovati v pisni obliki vlagatelju zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem roku, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil. Določilo 16. člena ZRPJN torej poleg roka za odločitev o zahtevku za revizijo (15 dni od prejema popolnega zahtevka za revizijo) določa, da mora naročnik vlagatelja o svoji odločitvi obvestiti roku 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel popolni zahtevek za revizijo, sicer lahko vlagatelj, v kolikor v 20 dnevnem roku ne prejme odločitve naročnika o zahtevku za revizijo, nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Iz poštne povratnice je razvidno, da je drugi vlagatelj odločitev o zahtevku za revizijo prejel po preteku zakonsko določenega 20 dnevnega roka za prejem odločitve o zahtevku za revizijo (vlagatelj je odločitev prejel dne 28.04.2010, rok pa se je iztekel na dan 26.04.2010). Upoštevajoč določilo 16. člena ZRPJN je nastopila pravna domneva, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil, zato Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo drugega vlagatelja tudi ni obravnavala.
Prvi vlagatelj je dne 03.05.2010 podal zahtevo za nadaljevanje revizijskega postopka in dne 05.05.2010 še pripravljalno vlogo (prvi vlagatelj je dne 04.04.2010 prejel naročnikov sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo), v katerih vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo in kot dokazani predlog za ugotovitev utemeljenosti njegovih revizijskih navedb predlaga zaslišanje strank.,
Drugi vlagatelj je dne 28.04.2010 vložil zahtevo za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo zaradi molka naročnika.
Po pregledu dokumentacije ter proučitvi navedb iz zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja, je Državna revizijska komisija, v skladu z določilom četrtega in šestega odstavka 22. člena ter drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.
Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 69/2005, 90/2005, 43/2006, 52/2007, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.
V konkretnem primeru sta prvi in drugi vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložila vsebinsko podobna revizijska zahtevka zoper ravnanja istega naročnika, zato je Državna revizijska komisija zaradi pospešitve oba postopka združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, to je predmetnim sklepom.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija je obravnavala zahtevek za revizijo prvega vlagatelja. Državna revizijska komisija je najprej preverila, če je naročnik upravičeno zavrnil ponudbo prvega vlagatelja kot nepopolno.Ponudnik mora za to, da bi se mu priznal pravni interes za izpodbijanje popolnosti ponudb konkurenčnih ponudnikov, v primeru, ko naročnik njegovo ponudbo izloči kot nepopolno, najprej izkazati, da je njegova ponudba popolna v smislu določila 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Kot je razvidno iz odločitve o oddaji javnega naročila, št. 4110-44/2009-26, z dne 08.03.2010, je naročnik ponudbo prvega vlagatelja označil kot nepopolno, saj so odmiki od zahtev razpisne dokumentacije ali nejasno izpolnjevanje zahtev določno nanašajo na neizpolnjevanje tehničnih zahtev javnega naročila. Svojo odločitev je naročnik na podlagi poziva prvega vlagatelja dodatno obrazložil dne 19.03.2010 (dokument št. 4110-44/2009-30), in sicer, da ne dosega zahteve po 10 % rasti števila preiskav ter, da mobilna klinična pregledovalna postaja nima enakih lastnosti kot klinična pregledovalna postaja, saj nima dveh 22" LCD ekranov, prvi vlagatelj pa je ponudil prenosnik z enih ekranom velikosti 15,4".
Naročnikovo ravnanje, ko je ponudbo prvega vlagatelja izločil kot neprimerno zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev, je treba presojati z vidika določila 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki določa, da je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Če je ponudba neprimerna, je hkrati tudi nepopolna (v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna), nepopolne ponudbe pa je naročnik v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 dolžan zavrniti in jih izločiti iz postopka. Navedeno pomeni, da lahko naročnik najugodnejšo ponudbo izbere le izmed popolnih ponudb in da je dolžan vse nepopolne ponudbe izločiti, pri čemer mora popolna ponudba med drugim izpolnjevati tudi vse pogoje in zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse tehnične specifikacije, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila v skladu s 37. členom ZJN-2. Kadar torej naročnik ugotovi, da je ponudba zaradi neizpolnjevanja določene tehnične zahteve neprimerna, je tako ponudbo dolžan izločiti iz postopka oddaje javnega naročila, ne glede na njeno morebitno ekonomsko ugodnost.
Naročnik je v točki 2.2. Popolnost ponudbe razpisne dokumentacije določil: "Naročnik bo kot nepopolno zavrnil tudi tisto ponudbo, ki ne bo ustrezala vsem tehničnim zahtevam in ki ne bo zagotavljala funkcionalnosti celotnega sistema. Tehnične zahteve so opredeljene v Strokovnih kriterijih za razpisno dokumentacijo za nakup in uvedbo RIS in PACS sistema UKC Ljubljana (v nadaljevanju: Strokovni kriteriji)." Podobno je določil tudi v točki 2.13. Izločitev ponudbe, kjer je med drugim zapisal, da bo izločil ponudbe, ki ne bodo izpolnjevale vseh zahtev iz točke 2.2. (Popolnost ponudbe) in točke 2.12 (Obvezni pogoji) teh navodil.
Tehnična zahteva v zvezi z mobilno klinično pregledovalno postajo je določena v 9. točki Strokovnih kriterijev v poglavju RIS/PACS SISTEM IN BREZŽIČNO OMREŽJE, in sicer: "Ponudnik mora ponuditi rešitev za mobilno klinično pregledovalno postajo (MKPP). MKPP ima lastnosti kot KPP. Avtonomija MKPP mora biti 2 uri. Ponudnik mora dobaviti 1 komplet MKPP, ki bo demonstracijsko v uporabi na Pediatrični kliniki, ki ima brezžično omrežje." Naročnik je torej navedel, da mora ponudnik ponuditi mobilno klinično pregledovalno postajo (MKPP), pri čemer je v svoji ponudbi mobilne klinične pregledovalne postaje omejen s tem, da mora imeti mobilna klinična pregledovalna postaja (MKPP) lastnosti klinične pregledovalne postaje (KPP). Iz citirane zahteve naročnika jasno izhaja omejitev v ponudbi mobilne klinične pregledovalne postaje, saj mora ponudnik pri pripravi le-te upoštevati pogoje, kot se zahtevajo za klinično pregledovalno postajo.
Na 24. strani Strokovnih kriterijev je naročnik postavil naslednje pogoje za klinično pregledovalno postajo:
â"˘ Zmogljiv računalnik tipa "Workstation"
â"˘ Licenčni operacijski sistem
â"˘ 2X LCD monitor 22" (1600X1200)
â"˘ Mrežna kartica s hitrostjo 1Gb
â"˘ 48X DVD-ROM/CD-RW kombinirana enota
â"˘ SLO tipkovnica in laserska miška
â"˘ Licenca za PACS/RIS.
Ponudnik je moral upoštevajoč zahteve naročnika iz Strokovnih kriterijev ponuditi takšno mobilno klinično pregledovalno postajo, ki bo izpolnjevala vse zgornje pogoje.
Državna revizijska komisija tako zavrača navedbe prvega vlagatelja, da je bilo pri ponudbi mobilne klinične pregledovalne postaje temeljno vodilo funkcionalnost sistema, kajti ponujena izvedba mobilne klinične pregledovalne postaje je omejena s pogoji, kot veljajo za klinično pregledovalno postajo. Naročnik je na 6. strani razpisne dokumentacije v poglavju 2.2. Popolnost ponudbe sicer zapisal: "V Strokovnih kriterijih naročnika je vsa strojna oprema (strežniki in računalniki na delovnih postajah, razen OP) navedena informativno. Ker je informativno vodilo funkcionalnost sistema (npr. prikaz prve slike iz serije 200 CT slik v največ 3 s), mora ponudnik po potrebi prilagoditi konfiguracije." Vendar to navodilo naročnika ni mogoče uporabiti pri ponudbi klinične pregledovalne postaje, saj je le-ta omejena s taksativno naštetimi pogoji, ki jih je potrebno izpolniti. Pogoj je vedno izključujoče narave in kot takšen onemogoča drugačno ponudbo strojne opreme. Ker pa se navodilo za pripravo mobilne klinične pregledovalne postaje jasno navezuje na lastnosti klinične pregledovalne postaje, se pogoji določeni za klinično pregledovalno postajo nanašajo tudi na izvedbo mobilne klinične pregledovalne postaje. Nenazadnje je prvi vlagatelj sledil pogojem določenim za klinično pregledovalno postajo in je med drugim zadostil tudi pogoju po dveh 22" monitorjih, kot to izhaja 5. in 546. strani njegove ponudbe. Tako je napačno tolmačenje prvega vlagatelja, da se na podlagi določila razpisne dokumentacije, da je vsa strojna oprema navedena zgolj informativno in funkcionalnost predstavlja osnovno vodilo za pripravo ponudb, uporablja tudi pri ponudbi za mobilno klinično pregledovalno postajo.
Po pregledu ponudbe prvega vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prvi vlagatelj za mobilno klinično pregledovalno postajo ponudil prenosni računalnik Lenovo R400 MTM T6670/2GB/250GB/14,1". Iz te oznake prenosnika in prospektnega materiala na straneh 547 do 549 izhaja, da je prvi vlagatelj ponudil prenosni računalnik Lenovo tip R400, ki ima 14,1" monitor. Prvi vlagatelj je za mobilno klinično pregledovalno postajo ponudil manjši monitor, kot je bil zahtevan v strokovnih kriterijih, zato njegove ponudbe ni mogoče obravnavati kot primerne v smislu 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvemu vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik kršil določilo prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ko je njegovo ponudbo izločil kot neprimerno.
Ponudba prvega vlagatelja ne izpolnjuje tehničnih zahtev glede mobilne klinične pregledovalne postaje, zato prvi vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne glede na morebitno utemeljenost ostalih revizijskih navedb nima več nobenih možnosti, da bi pridobil predmetno javno naročilo in mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na (ne)utemeljenost izločitve njegove ponudbe, ne more nastati škoda. Državna revizijska komisija, upoštevajoč načelo hitrosti postopka in svojo ustaljeno prakso, ni vsebinsko obravnavala ostalih navedb prvega vlagatelja, ki se nanašajo na (ne) popolnost ponudbe prvega vlagatelja in izbranega ponudnika, saj presoja teh navedb ne more v ničemer več vplivati na (pravni) status ponudbe prvega vlagatelja. Z meritorno presojo ostalih navedb se položaj prvega vlagatelja v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila ne bi mogel več spremeniti, zaradi česar Državna revizijska komisija ostalih revizijskih navedb ni vsebinsko obravnavala, saj prvemu vlagatelju v preostalem delu zahtevka za revizijo ni mogoče več priznati pravnega interesa za vodenje postopka revizije.
V posledici navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z določilom druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija je presojala tudi utemeljenost zahtevka za revizijo drugega vlagatelja. Kot je razvidno iz odločitve o oddaji javnega naročila, št. 4110-44/2009-26, z dne 08.03.2010, je naročnik ponudbo drugega vlagatelja zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev in postavitve dodatnega pogoja ocenil kot nepopolno. V dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 19.03.2010, je naročnik ponudbo drugega vlagatelja (med drugim) izločil kot neprimerno zaradi neizpolnjevanja zahtev glede mobilne klinične pregledovalne postaje, saj ta nima 2 XLCD ekran velikosti 22", kot je to zahtevano za klinično pregledovalno postajo.
Ob upoštevanju predhodno zapisanega Državna revizijska komisija ponovno poudarja, da je zahteva razpisne dokumentacije, ki se nanaša na tehnične zahteve glede mobilne klinične pregledovalne postaje jasna, saj mora imeti lastnosti klinične pregledovalne postaje, te pa so točno določene s taksativno naštetimi pogoji. Državna revizijska komisija zato zavrača navedbe drugega vlagatelja, da se zahtevo "lastnosti kot" razume predvsem v smislu istovetnosti programske opreme in enakih možnosti pregledovanja pacientov, shranjevanja in zapisovanja podatkov, kot jih ponuja klinična pregledovalna postaja ter, da nikjer iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da je mobilna klinična pregledovalna postaja definirana kot postaja z dvema LCD zaslonoma velikosti 22". Državna revizijska komisija pritrjuje, da ni nikjer izrecno definirano, da mora imeti mobilna klinična pregledovalna postaja dva LCD monitorja velikosti 22", vendar takšna zahteva izhaja iz upoštevanja pogoja v poglavju RIS/PACS SISTEM IN BREZŽIČNO OMREŽJE, da mora imeti MKPP lastnosti KPP, lastnosti klinične pregledovalne postaje pa so opredeljene na 24. strani Strokovnih kriterijev.
Po pregledu ponudbe vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na 45. strani RIS/PACS SISTEM IN BREZŽIČNO OMREŽJE ponudil rešitev za mobilno klinično pregledovalno postajo DELL Toughbook XT2, kjer računalnik vsebuje 12,1" monitor 128x800 LED. Vlagatelj je za mobilno klinično pregledovalno postajo ponudil manjši monitor, kot je bil zahtevan v strokovnih kriterijih, zato njegove ponudbe ni mogoče obravnavati kot primerne v smislu 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.
Državna revizijska komisija, upoštevajoč navedeno, ugotavlja, da vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo izločil kot neprimerno, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2.
Ponudba drugega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih zahtev v zvezi z mobilno klinično pregledovalno postajo in jo je potrebno označiti kot nepopolno v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Položaj drugega vlagatelja se z meritorno presojo ostalih njegovih navedb v tem postopku oddaje javnega naročila ne bi mogel več spremeniti, zaradi česar mu v preostalem delu zahtevka za revizijo ni mogoče priznati pravnega interesa za vodenje revizijskega postopka. Iz tega razloga Državna revizijska komisija ostalih revizijskih navedb ni vsebinsko obravnavala in je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.
Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer stroškov za plačano takso ter stroškov v zvezi z odvetniškim zastopanjem. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo prvega vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

Drugi vlagatelj je v predmetnem postopku zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer za plačano takso v višini 5.000,00 evrov. Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, zato je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo drugega vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.
V določilu četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."
V obravnavanem revizijskem postopku je naročnik zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. Tudi Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen, zato je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 6. točke izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa.

Naročnik je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. Tudi Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen, zato je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 7. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 7. točke izreka tega sklepa.




POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 18.05.2010

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Ministrstvo za zdravje, štefanova ulica 5, Ljubljana
- Meditrade d.o.o, Ljubljana, Središka ulica 21, Ljubljana
- Carestream Health, S.A., Rue Cite-Ouest, CH-1196, švica
- Odvetniška pisarna Avbreht, Zajc in partnerji, šestova 2, Ljubljana
- INTEREXPORT d.o.o., Dunajska cesta 139, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran