Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-249/2009 Mestna občina Celje

    Številka: 018-249/2009-5
    Datum sprejema: 13. 11. 2009

    Sklep

    Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN-UPB5 (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice Državne revizijske komisije Vide Kostanjevec kot predsednice senata in predsednice Državne revizijske komisije Vesne Cukrov in članice Državne revizijske komisije Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Izvedba protipoplavnih ukrepov ob Hudinji od km 1.15 do km 1.80", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnikov v skupnem nastopu NIVO, gradnje in ekologija, d.d., Celje, Lava 11, Celje in CM CELJE, d.d., Lava 42, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika MESTNA OBČINA CELJE, Trg celjskih knezov 9, Celje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 13. 11. 2009 soglasno

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo vlagatelja, z dne 16. 9. 2009, se zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

    3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 14. 7. 2009 sprejel Sklep o začetku postopka za izvedbo javnega naročila "Izvedba protipoplavnih ukrepov ob Hudinji od km 1.15 do km 1.80". Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil dne 20. 7. 2009 pod št. objave JN5840/2009 in spremembe dne 21. 7. 2009 pod št. objave JN5898/2009.

    Naročnik je dne 3. 9. 2009, pod št. JN-026/09-S, izdal Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, na podlagi katerega je odločil, da se za izvedbo predmetnega javnega naročila izbere ponudnika CPM, Cestno podjetje Maribor, d.d., Iztokova ulica 30, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Vlagatelj je z vlogo, z dne 16. 9. 2009, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, ter da se ugotovi, da je ponudba vlagatelja popolna ter glede na merilo izbora najugodnejša. Vlagatelj je zatrjeval, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-2 s tem, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika kot pravilno. Izbrani ponudnik ni izpolnil obveznega pogoja iz točke 2.3 razpisne dokumentacije, ki je navajal, da bo naročnik pri ocenjevanju ponudb upošteval le popolne ponudbe ter da morajo biti vse priloge v ponudbi žigosane in podpisane s strani ponudnikove odgovorne osebe, ki je pooblaščena za podpisovanje skladno z navodilom na vsaki prilogi. Izbrani ponudnik je vzorec pogodbe izpolnil v nasprotju z navodilom, ki se je glasilo, da mora biti pogodba izpolnjena, datirana, žigosana in podpisana s strani zakonitega zastopnika ponudnika. Pogodba ni bila datirana in podpisana s strani zakonitega zastopnika, saj jo je podpisal pooblaščenec po pooblastilu. Vlagatelj je dalje navajal, da izbrani ponudnik ni izpolnil pogoja iz točke 2.7 razpisne dokumentacije, da ima pridobljen certifikat s področja okoljevarstva ISO 14000 ali temu primerljivega, pri čemer je bilo kot dokazilo potrebno predložiti kopijo certifikata in izjavo ponudnika, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil kopijo potrdila o uspešno opravljeni re-certifikacijski presoji za certificiranje ISO 9001:2008 in ISO 14001:2004, v katerem je navedeno, da je bila izvedena re-certifikacijska presoja v terminu od 23. - 25. 3. 2009, vodilni presojevalec pa je podal priporočilo za podaljšanje veljavnosti certifikata ISO 9001:2008 in ISO 14001:2004 za obdobje 29. 4. 2009 - 28. 4. 2012. Zraven je bila priložena tudi kopija certifikata ISO 9001:2000 in ISO 14001:2004 z veljavnostjo do 5. 6. 2009. Glede na to, da je izbrani ponudnik predložil kopijo priporočila, in ne kopije certifikata, je mogoče sklepati, da v trenutku oddaje ponudbe ni razpolagal s pridobljenim certifikatom s področja okoljevarstva, saj je predloženemu certifikatu potekla veljavnost, nov pa še ni bil izdan. Tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika loči pomensko razliko med priporočilom in certifikatom in se ne smatrata za sopomenki. Izbrani ponudnik po mnenju vlagatelja dalje ni dokazal izpolnjevanja referenčnega pogoja iz točke 2.7 razpisne dokumentacije, glede katerega je naročnik zahteval, da je ponudnik v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe izvedel vsaj tri objekte s področja izgradnje zemeljskih nasipov, zemeljskih pregrad ali izdelave visokih cestnih ali vodnih nasipov, z najmanj takšno zahtevnostjo, kot je predmet tega javnega naročila. Izbrani ponudnik je predložil šest referenc, od katerih nobena ne ustreza zahtevam naročnika. Tako iz reference DARS - AC priključek Celje - Zahod, sklop II, ni razvidno, kakšen obseg in vrsto del je izvedel izbrani ponudnik, niti ni razvidno, ali referenca izpolnjuje časovni kriterij. Prav tako ni izpolnjen pogoj glede zahtevane vrste del, to je izvedba zemeljskih nasipov, pregrad, visokih cestnih nasipov, ipd., z najmanj takšno zahtevnostjo, kot je predmet razpisa, saj ponudnik ne navaja nasipov. Dalje iz reference DARS - AC Zrkovska - Pesnica ni razvidno, kakšno vrsto del je izvedel izbrani ponudnik, niti ni navedena vrsta del, s katero bi bilo mogoče dokazati usposobljenost oziroma ustrezno vrsto del. Iz reference DARS - II. etapa zahodne obvoznice Maribor ni razvidno, da je izvajalec izvedel vrsto del (obseg in naravo del), ki ustreza zahtevani, saj je poudarek na izgradnji trase in spremljajoči infrastrukturi, nasipi pa so navedeni v oklepajih kot manjša dela pri izvedbi trase, zato je vlagatelj prepričan, da referenca ne izpolnjuje zahtev naročnika. Referenca DARS - Slovenska Bistrica - Hajdina, obvoznica Pragersko, vrednostno sicer izkazuje delež, ki ga je v skupni izvedbi del prevzel izbrani ponudnik, vendar narava projekta in posledično vrsta del ne ustrezata zahtevam naročnika. Referenca DARS - Trojane - Blagovica - premostitveni objekti, ne izkazuje izgradnje nasipov, zemeljskih pregrad ali izdelave visokih cestnih ali vodnih nasipov. Referenca investitorja H.L.A2 prav tako ne izkazuje izgradnje nasipov, saj gre za objekt betonske konstrukcije in se zato ne sme upoštevati pri priznavanju sposobnosti ponudnika. Vlagatelj je dalje zatrjeval, da bančna garancija za resnost ponudbe, ki jo je predložil izbrani ponudnik, vsebinsko ne ustreza vzorcu iz razpisne dokumentacije, saj je naročnik zahteval pristojno sodišče v Celju, česar pa bančna garancija izbranega ponudnika ne izkazuje.

    Naročnik je s sklepom, št. 4306-00024/2009 4300/SJ-18, izdanim dne 7. 10. 2009, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnil. V zvezi z revizijskim očitkom, ki se nanaša na podpis vzorca pogodbe izbranega ponudnika, je naročnik odgovoril, da je bila ponudba izbranega ponudnika podpisana s strani pooblaščenca, pooblastilo za podpis ponudbe pa je bilo sestavni del ponudbe. Dalje je naročnik glede certifikata ISO 14001:2004 pojasnil, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil kopijo certifikata za ISO 9001:2000 in ISO 14001:2004 z veljavnostjo do 5. 6. 2009 in Potrdilo o uspešno opravljeni re-certifikacijski presoji z veljavnostjo od 29. 4. 2009 do 28. 4. 2012. Naročnik je skladno s 1. odstavkom 77. člena ZJN-2 preveril vsebino podatkov in pridobil pisno tolmačenje mednarodnega koncerna TĂśV SĂśD, Sava, d.o.o., ki opravlja certificiranje sistemov vodenja kakovosti in ISO 14001 - Sistemi ravnanja z okoljem. V slednjem tolmačenju je navedeno, da je bila re-certifikacijska presoja po ISO 9001:2008 in ISO 14001:2004 v terminu 23. - 25. 3. 2009 uspešno izvedena in da je bil re-certifikacijski postopek zaključen 29. 4. 2009, ter da se potrjuje, da ima izbrani ponudnik certifikat ISO 14001:2004. V zvezi z referenčnim pogojem je naročnik navedel, da je zahteval reference, ki so si jih ponudniki pridobili z izvajanjem primerljivih del, pri čemer je naročnik v zahtevi najprej povzel vsebino razpisanih del (izgradnja zemeljskega nasipa), nato pa navedel, kakšne vrste nasipov so lahko primerljive, in sicer zemeljske pregrade, visoki cestni nasipi ali vodni nasipi. Tako je naročnik glede reference DARS - AC priključek Celje - Zahod, sklop II, ugotovil, da gre za objekt, ki ga naročnikovo osebje pozna in je zato iz splošno dostopnih podatkov pridobil podatek o dnevu zaključka gradnje dne 28. 8. 2006 (pridobitev uporabnega dovoljenja), s čimer je šteti, da je referenca časovno ustrezna. Referenca je ustrezna tudi po vsebini, saj je bilo zgrajenih 4900 m cestnih nasipov za cestno telo višine do 2,5 m. Glede reference DARS - II. etapa zahodne obvoznice Maribor je naročnik navedel, da so v referenčnem potrdilu navedeni podatki o količini vgrajenih zemeljskih mas. Ker je količina zemeljskih mas primerna za primerljivost z naročilom in podatek, da je ponudnik v sklopu pogodbe izvajal tudi komunalno infrastrukturo, je naročnik smatral, da referenca ustreza. V zvezi z referenco DARS - Slovenska Bistrica - Hajdina, obvoznica Pragersko, je naročnik pojasnil, da so tudi v tem referenčnem potrdilu navedeni podatki o količini vgrajenih zemeljskih mas. Ker je količina zemeljskih mas primerna za primerljivost z naročilom in podatek, da je ponudnik v sklopu pogodbe izvajal tudi vodnogospodarska dela, je referenca ustrezna. Prav tako so v referenčnem potrdilu reference DARS - Trojane - Blagovica - premostitveni objekti navedeni podatki, da je ponudnik med drugim izvajal tudi zemeljske zadrževalnike. Po splošnem poznavanju stroke o obcestnih zemeljskih zadrževalnikih za zadrževanje padavinskih voda iz AC je za izvedbo le-teh potrebno izvesti naslednja zemeljska dela: izkope, nasipe, zasipe, kline, glinene naboje, itd, zato je naročnik prepričan, da referenca ustreza. Naročnik je zahteval vsaj tri objekte z najmanj takšno zahtevnostjo, kot je predmet tega javnega naročila, izbrani ponudnik pa je predložil šest potrjenih referenc. Naročnik je dalje v zvezi z revizijskim očitkom o neustreznosti bančne garancije za resnost ponudbe, ki jo je predložil izbrani ponudnik, pojasnil, da revizijski očitek vlagatelja ne drži, saj bančna garancija vsebuje pristojnost sodišča v Celju, zato ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje tudi pogoje, vezane na finančna zavarovanja.

    Vlagatelj je z vlogo, z dne 12. 10. 2009, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

    Naročnik je z vlogo, z dne 14. 10. 2009, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

    Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo o izvedbi postopka predmetnega javnega naročila, ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo vlagatelja, ter dokumentacijo o revizijskem postopku, ki ga je vodil naročnik.

    Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v katerem je pravočasno prejel tri ponudbe, kar izhaja tudi iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 24. 8. 2009. Naročnik je z Obvestilom o izbiri najugodnejšega ponudnika, izdanim dne 3. 9. 2009, pod št. JN-026/09-S, ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo na podlagi merila najnižja cena odda izbranemu ponudniku. Kot izhaja iz obrazložitve slednjega obvestila, je naročnik izmed treh ponudb kot popolni ocenil ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo vlagatelja.

    Med naročnikom in vlagateljem je sporno, ali je naročnik ravnal zakonito, s tem ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot pravilno in posledično kot popolno.

    Vprašanje pravilnosti ponudb ter naročnikovega ravnanja z nepravilnimi ponudbami je potrebno presojati z vidika 16. in 19. točke 1. odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08) ter 1. odstavka 80. člena ZJN-2. Tako določba 16. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Določba 19. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 pa določa, da je nepravilna ponudba tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi, ali je ponudbena cena sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. V skladu s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.

    Vlagatelj je zatrjeval, da izbrani ponudnik ni izpolnil pogoja iz točke 2.3 razpisne dokumentacije, ker naj vzorec pogodbe izbranega ponudnika ne bi bil datiran in podpisan s strani zakonitega zastopnika.

    Naročnik je v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, v točki 2.3 (Pravilnost ponudbe), zapisal: "Naročnik bo pri ocenjevanju ponudb upošteval le popolne ponudbe. Vse priloge v ponudbi morajo biti žigosane in podpisane s strani ponudnikove odgovorne osebe, ki je pooblaščena za podpisovanje, skladno z navodilom na vsaki prilogi. Vsi zahtevani dokumenti morajo biti v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Če je iz tehničnih razlogov posamezna priloga (obrazec) izdelan ali izpolnjen drugače, mora besedilo vsebinsko in pomensko v celoti ustrezati zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije." Ponudniki so bili dolžni skladno s točko 2.6 (Vsebina ponudbe) v ponudbi predložiti tudi vzorec pogodbe (točka 8.). V vzorcu pogodbe je naročnik podal naslednje navodilo: "Ponudnik pogodbo izpolni. Pogodba mora biti datirana, žigosana in podpisana s strani zakonitega zastopnika ponudnika."

    Državna revizijska komisija je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je slednji v ponudbi predložil vzorec pogodbe, ki ga je izpolnil, vsaka stran pogodbe je bila žigosana in podpisana s strani pooblaščenca za podpis ponudbe, katerega pooblastilo je bilo v ponudbi tudi priloženo. Vzorec pogodbe ni bil datiran in podpisan s strani zakonitega zastopnika izbranega ponudnika, direktorice Mojce Zapušek, zaradi česar je potrebno pritrditi vlagatelju, da ponudba izbranega ponudnika v tem delu ni v celoti izpolnila zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije. Vendar pa po oceni Državne revizijske komisije ne gre za takšne pomanjkljivosti, ki bi narekovale izločitev ponudbe prvega vlagatelja kot nepopolne, saj je slednje pomanjkljivosti mogoče oceniti kot formalne pomanjkljivosti. Skladno s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2 pa naročnik lahko ponudbo kot nepopolno izloči šele po opravljenem pregledu in dopolnitvi formalno nepopolnih ponudb v skladu z 78. členom tega zakona. Zato je potrebno v vsakem primeru najprej presoditi, ali določena pomanjkljivost v ponudbi predstavlja formalno pomanjkljivost in je v takšnem primeru potrebno najprej dopustiti dopolnitev ponudbe po 78. členu ZJN-2, ali pa gre za formalno pomanjkljivost, ki je nebistvena, zaradi česar dopolnitev ponudbe ni potrebna, ampak je ponudbo kljub temu šteti za popolno.

    Skladno s 17. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Skladno z 2. odstavkom 78. člena ZJN-2 ponudnik v okviru dopolnitve ponudbe ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (2. odstavek 78. člena ZJN-2).

    Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru ugotovila, da se vsebina vzorca pogodbe nanaša na zaveze, ki so predmet pogodbenega razmerja, hkrati pa so vsebovane tudi v drugih delih razpisne dokumentacije, tako v ponudbenem predračunu, obrazcu splošnih podatkov o ponudniku, idr. Vnaprej in s strani naročnika določena pogodbena vsebina, katere ponudniki niso mogli spreminjati, vsebuje podatke o razpisu, podatke o naročniku, definicijo predmeta pogodbe, idr. Naročnik je ob tem v vzorcu pogodbe predvidel tudi prazna mesta za vpis določenih podatkov, in sicer tako tistih, ki so bili v trenutku priprave ponudbe ponudniku znani (npr. podatki o ponudniku, številka ponudbe, ponudbena cena, datum podpisa vzorca pogodbe), kot tudi tistih, ki v trenutku priprave ponudbe še niso bili znani (številka obvestila o oddaji javnega naročila, podatki o nadzorniku). Tako iz vsebine vzorca pogodbe kot tudi iz vsebine razpisne dokumentacije, kjer so določeni posamezni pogoji za priznanje sposobnosti in dokazila za njihovo izkazovanje (točka 2.7 Dokazila o sposobnosti ponudnika), pa je razvidno, da ponudnik s predložitvijo vzorca pogodbe ni dokazoval izpolnjevanja pogoja za priznanje sposobnosti. Naročnik je v točki 2.6 (Vsebina ponudbe) zapisal le, da je vzorec pogodbe sestavni del ponudbe, na samem vzorcu pogodbe pa je zapisal navodilo, da ponudnik pogodbo izpolni, ter da mora biti pogodba datirana, žigosana in podpisana s strani zakonitega zastopnika ponudnika. Po oceni Državne revizijske komisije gre zato razpisno dokumentacijo razumeti na način, da je naročnik izpolnitev, datiranje ter podpis vzorca pogodbe zahteval zgolj zaradi formalne seznanitve ponudnika z bodočo pogodbeno vsebino in zaradi potrditve njenega besedila. Ob upoštevanju dejstva, da predložitev ustrezno izpolnjenega, datiranega in podpisanega vzorca pogodbe ni pomenila dokazovanja izpolnjevanja pogoja v smislu izkazovanja osebne, ekonomsko - finančne ali tehnično - kadrovske sposobnosti z dejstvi, ki so morala obstajati že v času predložitve ponudbe, in da so ponudniki s predložitvijo vzorca pogodbe izkazovali le, da so seznanjeni z vsebino bodoče pogodbe, je Državna revizijska komisija zaključila, da je zgoraj ugotovljena dejstva, da vzorec pogodbe izbranega ponudnika ni bil datiran in podpisan s strani zakonitega zastopnika, mogoče oceniti kot formalne pomanjkljivosti. Slednje pomanjkljivosti namreč ne bi mogle vplivati na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na merilo najnižja cena, prav tako v primeru dopolnjevanja ponudbe v tem delu ne bi šlo za spremembo cene izbranega ponudnika in ponudbe v okviru merila najnižje cene ter dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v predmetnem postopku javnega naročanja.

    Državna revizijska komisija je dalje ocenila, da je ugotovljene formalne pomanjkljivosti mogoče šteti za nebistvene. Tako datiranje vzorca pogodbe v trenutku predložitve ponudbe nima bistvenega pomena, ki bi kakorkoli vplival ali na veljavnost ponudbe ali na veljavnost pogodbe, ampak pomeni le datum, ko je ponudnik podpisal vzorec pogodbe in se seznanil z njegovo vsebino. Datum podpisa pogodbe bo imel pravno veljavni učinek pričetka veljave pogodbenih pravic in obveznosti šele potem, ko bo naročnik po zaključenem postopku sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom. Enako stališče je mogoče zavzeti glede dejstva, da je bil vzorec pogodbe izbranega ponudnika podpisan s strani pooblaščenca D.S. Kot izhaja iz pooblastila, ki je bilo priloženo v ponudbi izbranega ponudnika, izdanega dne 22. 7. 2009, je direktorica Mojca Zapušek pooblastila pooblaščenca D.S., da podpiše ponudbo predmetnega javnega razpisa. Podpis vzorca pogodbe pa je pomenil zgolj dejstvo, da se je ponudnik seznanil in potrdil bodočo vsebino pogodbe, ki se bo v nebistvenih elementih lahko še spreminjala ob njeni sklenitvi. Sicer pa je izbrani ponudnik vsebino vzorca pogodbe potrdil že s podpisom Izjave ponudnika o sprejemanju razpisnih pogojev, ki jo je v obravnavanem primeru skladno z navodilom naročnika lahko podpisala odgovorna oseba ponudnika in ne le zakoniti zastopnik. Slednjo izjavo je v obravnavanem primeru podpisal isti pooblaščenec izbranega ponudnika, ki je bil pooblaščen za podpis ponudbe, v izjavi pa je izbrani ponudnik izrecno izjavil, da sprejema vse pogoje in zahteve, navedene v razpisni dokumentaciji. Ker je bil vzorec pogodbe sestavni del razpisne dokumentacije, je njegova vsebina predstavljala neke vrste zahtevo naročnika. Iz slednjih razlogov je v obravnavanem primeru mogoče kot ustreznega upoštevati tudi vzorec pogodbe izbranega ponudnika, ki ga je podpisal pooblaščenec po pooblastilu zakonite zastopnice.

    Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem ocenila, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z ZJN-2, saj je naročnik kljub ugotovljenim formalnim pomanjkljivostim, katere je mogoče šteti za nebistvene, ponudbo izbranega ponudnika v tem delu lahko ocenil kot pravilno in popolno skladno s točko 2.3 razpisne dokumentacije. S tem povezane revizijske očitke vlagatelja je zato potrebne kot neutemeljene zavrniti.

    Državna revizijska komisija je dalje presodila, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2, s tem, ko je izbranemu ponudniku priznal izpolnitev pogoja (tehnično sposobnost) iz točke 2.7 razpisne dokumentacije.

    Naročnik je v točki 2.7 (Dokazila o sposobnosti ponudnika), podtočki g) zahteval:
    "Da ima ponudnik pridobljen certifikat s področja okoljevarstva ISO 14000 ali primerljiv temu. DOKAZILO: Kopija certifikata in izjava ponudnika, dana pod kazensko in materialno odgovornostjo."

    Med strankama je nesporno, da je kot ustrezen certifikat s področja okoljevarstva ISO 14000 ali temu primerljivega šteti tudi certifikat ISO 14001:2004. Tudi iz vpogleda v spletno stran organizacije ISO (International Organization of Standardization) http://www.iso.org/iso/iso_catalogue/management_standards/iso_9000_iso14000/iso_14000_essentials.htm, izhaja, da standardi skupine ISO 14000 urejajo različne vidike ravnanja z okoljem, od tega se najbolj pogosta standarda ISO14001:2004 in ISO 14003:2004 nanašata na t. i. sistem ravnanja (upravljanja) z okoljem (Enviromental Management Systems). Tudi po vpogledu v ponudbo vlagatelja pa izhaja, da je vlagatelj predložil potrdila, ki se nanašajo na certifikat ISO 14001:2004, katerega je naročnik priznaval kot ustreznega.

    Dalje je med strankama nesporno dejstvo, ki izhaja tudi po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, da je izbrani ponudnik za izpolnitev pogoja iz točke 2.7.g) predložil kopijo certifikata ISO 9001:2000 in ISO 14001:2004, ki ga je izdal TĂśV SĂśD Management Service GmbH, Germany, dne 12. 6. 2006, z veljavnostjo do 5. 6. 2009, ter kopijo Potrdila o uspešno opravljeni re-certifikacijski presoji, izdanega dne 10. 6. 2009.

    Izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil dokazil, ki jih je zahteval naročnik za dokazovanje izpolnjevanja tehnične sposobnosti, t.j. kopije veljavnega certifikata ISO 14001:2004 in izjave, dane pod kazensko in materialno odgovornostjo, ampak je za dokazovanje predložil druga dokazila. Zaradi slednjega je potrebno ponudbo izbranega ponudnika v tem delu oceniti kot formalno nepopolno. Ugotovljena pomanjkljivost namreč ne bi mogla vplivati na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na merilo "najnižja cena", prav tako v primeru dopolnjevanja ponudbe v tem delu ne bi šlo za spremembo cene izbranega ponudnika in ponudbe v okviru merila najnižje cene ter dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v predmetnem postopku javnega naročanja. Kakšne so možnosti oziroma obveznosti naročnikovega ravnanja s formalno nepopolnimi ponudbami, je določeno v 1. odstavku 78. člena ZJN-2. Tako je najprej določena obveznost naročnika, da mora naročnik v primeru, kolikor sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Vendar pa je naročniku slednja obveznost naložena le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Zakon pri tem ne omejuje, katera dejstva lahko naročnik preveri sam, iz česar je mogoče sklepati, da je dopustno, da naročnik sam preveri katerokoli dejstvo, na katerikoli način, torej tudi izpolnjevanje določenega pogoja ali zahteve iz razpisne dokumentacije.

    Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru ocenila, da je sporno dejstvo, ali ima izbrani ponudnik pridobljen zahtevani certifikat, lahko naročnik preveril sam. Tako iz Potrdila o uspešno opravljeni re-certifikacijski presoji, izdanega dne 10. 6. 2009, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, ne izhaja zgolj dejstvo, kot to zatrjuje vlagatelj, da je izbrani ponudnik izvedel re-certifikacijsko presojo po standardu ISO 9001:2008 in ISO 14001:2004, ki je bila opravljena v terminu 23. - 25. 3. 2009 in da je vodilni presojevalec podal priporočilo za podaljšanje veljavnosti certifikata ISO 9001:2008 in ISO 14001:2004. V potrdilu je namreč tudi navedeno: "Veljavnost certifikata 29. 4. 2009 - 28. 4. 2012.", iz česar je naročnik po oceni Državne revizijske komisije lahko upravičeno sklepal, da je izbrani ponudnik najverjetneje razpolagal s certifikatom ISO 14001:2004, ki je bil veljaven v trenutku oddaje ponudbe, t.j. dne 24. 8. 2009. Naročnik se je v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo pri tem skliceval na dejstvo, da je vsebino podatkov iz predloženih dokazil preveril pri mednarodnem koncernu TĂśV SĂśD Sava, d.o.o., ki je bil izdajatelj Potrdila o uspešno opravljeni re-certifikacijski presoji z dne 10. 6. 2009. Državna revizijska komisija je v zvezi s slednjim vpogledala v spisovno dokumentacijo, kjer se nahaja pisna korespondenca po elektronski pošti med predstavnikom naročnika in predstavnico družbe TĂśV SĂśD Sava, d.o.o., z dne 30. 9. 2009. V slednji predstavnica družbe TĂśV SĂśD Sava, d.o.o. navaja, da s potrdilom potrjujejo, da je bila re-certifikacijska presoja po ISO 9001:2008 ter ISO 14001:2004 v terminu 23. - 25. 3. 2009 uspešno izvedena, da je bil re-certifikacijski postopek zaključen 29. 4. 2009, hkrati pa potrjujejo, da ima izbrani ponudnik veljavna certifikata ISO 9001:2008 in ISO 14001:2004, z veljavnostjo od 29. 4. 2009 do 28. 4. 2012. Naročnik je torej sam, neposredno pri izdajatelju potrdila, preveril sporno dejstvo, ali izbrani ponudnik poseduje veljavni certifikat ISO 14001:2004. Družba TĂśV SĂśD Sava, d.o.o. pa je, kot izhaja iz vpogleda na njeno spletno stran: http://www.tuv-sud.si/si/tuv_sud_sava hčerinsko podjetje nemške poslovne skupine TĂśV SĂśD AG, vodilnega mednarodnega koncerna, katerega storitve obsegajo tudi preizkušanje in certificiranje sistemov vodenja, in ki je v obravnavanem primeru izbranemu ponudniku tudi izdalo certifikat ISO 14001:2004. Državna revizijska komisija pa je v zvezi s spornim vprašanjem vpogledala tudi v spletno stran izbranega ponudnika: http://www.cpm.si/Opodjetju/Certifikati /tabid/64/Default.aspx, na kateri se nahaja kopija certifikata ISO 14001:2004, ki ga je izdal TĂśV SĂśD Management Service GmbH, Germany, dne 4. 5. 2009, z veljavnostjo do 28. 4. 2012. Iz slednjega gre ugotoviti, da je naročnik sporno dejstvo lahko preveril tudi iz javno dostopnih podatkov.

    Državna revizijska komisija je na podlagi ugotovljenega zaključila, da je naročnik imel na razpolago dovolj podatkov, da je izpolnjevanje pogoja izbranega ponudnika iz točke 2.7 razpisne dokumentacije, po pridobljenem certifikatu s področja okoljevarstva ISO 14000 ali temu primerljivega, preveril sam in se tako lahko prepričal, da je izbrani ponudnik v trenutku oddaje ponudbe dne 24. 8. 2009 imel veljavni certifikat ISO14001:2004. Zaradi navedenega naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z ZJN-2, s tem ko izbranega ponudnika ni še dodatno pozval na dopolnitev ponudbe po 1. odstavku 78. člena ZJN-2, tako, da bi le-ta predložil kopijo certifikata in izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo. Pri tem ne gre niti prezreti, da naročnik med dokumenti, ki jih je navajal kot obvezne v okviru točke 2.6 (Vsebina ponudbe) ni zahteval predložitve izjave ponudnika o pridobljenem certifikatu, dane pod kazensko in materialno odgovornostjo, niti za izjavo ni predvidel obrazca oziroma vsebine izjave, kot je to storil za druge izjave, ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije. Naročnik je v točki 2.7 (Dokazila o sposobnosti ponudnika) tudi navedel, da so izjave ponudnika sestavni del razpisne dokumentacije in morajo biti izpolnjene v skladu z navodili, navedenimi pod vsako izjavo oziroma obrazcem. Ker pa naročnik za izjavo o pridobljenem certifikatu ni predvidel nobenega obrazca in nobene obvezne vsebine, pa ponudnikom sploh ni moglo biti znano, kako naj izpolnijo izjavo, da bo le-ta ustrezna. Iz tega razloga je zato lahko bilo vprašljivo, na kakšen način bi naročnik lahko ponudniku v zvezi z izjavo sploh priznal sposobnost.

    Iz ugotovljenih razlogov je Državna revizijska komisija revizijske navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik ni izpolnil pogoja iz točke 2.7 razpisne dokumentacije, kot neutemeljene zavrnila.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo izpodbijal pravilnost ponudbe izbranega ponudnika tudi v delu referenčnega pogoja iz točke 2.7.e) razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik zahteval: "Da je ponudnik v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe izvedel vsaj 3 objekte s področja izgradnje zemeljskih nasipov, zemeljskih pregrad ali izdelave visokih cestnih ali vodnih nasipov, z najmanj takšno zahtevnostjo, kot je predmet tega javnega naročila. DOKAZILA: Izpolnjen seznam referenčnih gradenj v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe, z zneski, datumi in nazivi končnih naročnikov. Dokazila s strani končnih naročnikov potrjenega potrdila - izjave za vsak posel posebej, ki potrjujejo ponudnikovo kvalitetno in pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti. Opomba: naročnik bo upošteval le tiste navedbe v seznamu, h katerim bodo priložena dokazila končnih naročnikov."

    Državna revizijska komisija je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je slednji za dokazovanje referenčnega pogoja predložil izpolnjen Seznam ponudnika o zahtevnejših objektih podobne gradnje, kjer je navajal šest referenčnih poslov, za katere je predložil tudi Dokazila končnih naročnikov.

    Vlagatelj je za referenčni posel DARS - AC priključek Celje - Zahod, sklop II, zatrjeval, da iz reference ni razvidno, kakšen obseg in vrsto del je izvedel izbrani ponudnik, niti ni razvidno, ali referenca izpolnjuje časovni kriterij. Prav tako ni izpolnjen pogoj glede zahtevane vrste del, to je izvedba zemeljskih nasipov, pregrad, visokih cestnih nasipov, ipd., z najmanj takšno zahtevnostjo, kot je predmet razpisa, saj ponudnik ne navaja nasipov.

    Državna revizijska komisija je ocenila, da je neutemeljen revizijski očitek vlagatelja, da iz reference ni razvidno, kakšno vrsto del je izvedel izbrani ponudnik. Izbrani ponudnik je namreč v tem delu sledil naročnikovim zahtevam in predložil dokazila, iz katerih izhaja vsebina, ki je po mnenju Državne revizijske komisije, ob upoštevanju naročnikovih zahtev iz točke 2.7.e) razpisne dokumentacije, zadostovala za priznanje ustreznosti reference. Naročnik je namreč glede vsebinskega kriterija za priznanje ustreznosti reference zahteval, da je ponudnik izvedel objekt s področja izgradnje zemeljskih nasipov, zemeljskih pregrad ali izdelave visokih cestnih ali vodnih nasipov z najmanj takšno zahtevnostjo, kot je predmet tega javnega naročila. Za dokazovanje referenčnega pogoja je naročnik predvidel izpolnitev obrazca 3.11 Seznam ponudnika o zahtevnejših objektih podobne gradnje, v katerega so ponudniki vpisali podatke o naročniku, predmetu pogodbe, datumu sklenitve pogodbe in pogodbeni vrednosti, ter predložitev izpolnjenega obrazca 3.12 Dokazilo končnega naročnika, v katerem je bilo potrebno navesti podatke o nazivu dela, obdobju izvedbe, kraju izvedbe, opis del ter pogodbeni vrednosti, dokazilo pa so potrdili naročniki referenčnega posla. Naročnik pri tem ni definiral, kakšen oziroma kako natančen naj bo opis referenčnega dela v slednjih obrazcih, ki so ga ponudniki morali navesti v okviru postavke "Opis del", da bo ustrezal za priznanje ustreznosti reference, prav tako naročnik ni konkretiziral, kaj naj bi predstavljala zahteva "najmanj takšna zahtevnost, kot je predmet tega javnega naročila" (npr. po vrednosti referenčnega dela, višini nasipov, ipd.), da bo referenci lahko priznana ustreznost.

    Izbrani ponudnik je v obrazcu 3.11 za referenco DARS - AC priključek Celje - Zahod, sklop II, vpisal vse potrebne podatke, v opisu del pa je navedel, da je izvedel gradnjo trase (nasipi, zasipi in klini v količini 64.410 m3), gradnjo objektov komunalno-energetske infrastrukture in prometno opremo. Enak opis del je potrdil tudi referenčni naročnik DARS, d.d. v obrazcu 3.12. Iz slednjega izhaja, da ne drži vlagateljeva navedba, da iz reference ni razvidno, kakšno vrsto del je izvedel izbrani ponudnik, saj je izbrani ponudnik navajal, da je v okviru gradnje trase izvajal tudi nasipe. Zato je neutemeljen tudi revizijski očitek vlagatelja, da ni izpolnjen pogoj glede zahtevane vrste del, ker naj ponudnik ne bi navajal nasipov. Glede revizijske navedbe, da iz reference ni razvidno, kakšen obseg del je izvedel izbrani ponudnik, pa je Državna revizijska komisija zaključila, da naročnikova zahteva v točki 2.7.e) razpisne dokumentacije ni določala, kakšen mora biti obseg referenčnih del, da bo priznana ustreznost referenc.

    Vlagatelj je v tem delu navajal še, da iz reference ni razvidno, ali referenca izpolnjuje časovni kriterij. Državna revizijska komisija je ocenila, da vlagatelj slednje trditve ni oblikoval skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08), katerega določbe se na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v postopkih revizije oddaje javnih naročil. Vlagatelj bi moral postaviti jasno in določno trditev, ter jo konkretizirati, torej, zakaj iz reference ni razvidno, ali izpolnjuje časovni kriterij, oziroma, zakaj referenca ne izpolnjuje časovnega kriterija. Vlagatelj je podal le pavšalno navedbo, da iz reference naj ne bi bilo razvidno, ali izpolnjuje časovni kriterij. Ob tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik obrazce izpolnil skladno z naročnikovimi zahtevami, tako je v obrazec 3.11 vnesel zahtevan podatek o sklenitvi pogodbe, ki je bil dne 31. 3. 2003, v obrazcu 3.12 pa je referenčni naročnik DARS, d.d. potrdil obdobje izvedbe posla 2003 do 2004. Iz vlagateljeve pavšalne navedbe pa ni mogoče razbrati, zakaj iz reference naj ne bi izhajala izpolnitev časovnega kriterija, ki je za izbranega ponudnika, ob upoštevanju naročnikove zahteve, ki se je glasila na obdobje zadnjih petih let pred oddajo ponudbe in oddaje ponudbe izbranega ponudnika dne 24. 8. 2009, predstavljala obdobje od 24. 8. 2004 dalje, zaradi česar Državna revizijska komisija slednje navedbe ni mogla meritorno presojati.

    Vlagatelj je dalje za referenco DARS - AC Zrkovska - Pesnica navajal, da iz nje ni razvidno, kakšno vrsto del je izvedel izbrani ponudnik, niti ni navedena vrsta del, s katero bi bilo mogoče dokazati usposobljenost oziroma ustrezno vrsto del.

    Državna revizijska komisija je v tem delu ugotovila, da sta izbrani ponudnik v obrazcu 3.11, ter končni naročnik DARS, d.d. v obrazcu 3.12 navedla, da je izbrani ponudnik izvedel gradnjo trase AC, deviacijo ceste 0806-2, 1-4 z nadvozom 0806-2, 4-3, priključke, komunalno - energetsko infrastrukturo in prometno opremo. Iz slednjega opisa del ne izhaja, da je izbrani ponudnik izvedel referenčni objekt s področja izgradnje zemeljskih nasipov, zemeljskih pregrad ali izdelave visokih cestnih ali vodnih nasipov, kakor se je glasila naročnikova zahteva, zaradi česar so s tem povezani revizijski očitki vlagatelja utemeljeni. Slednje sicer še ne zadostuje za presojo, da je referenca tudi neustrezna, vendar pa bi po oceni Državne revizijske komisije naročnik moral še pred odločitvijo o tem, da je slednja referenca ustrezna, ugotoviti in izkazati, da je izbrani ponudnik v referenčnem poslu dejansko izvedel zahtevane vrste del.

    Vlagatelj je dalje za referenco DARS - II. etapa zahodne obvoznice Maribor prav tako zatrjeval, da iz nje ni razvidno, da je izvajalec izvedel vrsto del (obseg in naravo del), ki ustreza zahtevani, saj je poudarek na izgradnji trase in spremljajoči infrastrukturi, nasipi pa so navedeni v oklepajih kot manjša dela pri izvedbi trase.

    Državna revizijska komisija je ugotovila, da je izbrani ponudnik za slednjo referenco v obrazcu 3.11 vpisal vse potrebne podatke, iz opisa del pa izhaja, da je izbrani ponudnik izvedel izgradnjo trase (nasipi, zasipi, klini: 17.505 m3), odcep ulice, pločniki, kolesarske steze, komunalno-energetsko infrastrukturo, dva krožna križišča, tri avtobusna postajališča in prometno opremo. Enak opis del je potrdil tudi referenčni naročnik DARS, d.d. v obrazcu 3.12. Iz slednjega izhaja, da ne drži vlagateljeva navedba, da iz reference ni razvidno, da je izbrani ponudnik izvedel vrsto del, ki ustreza zahtevani, ker je poudarek na izgradnji trase in spremljajoči infrastrukturi, nasipi pa so navedeni v oklepaju kot manjša dela. Zgolj zato, ker je izbrani ponudnik izvedbo nasipov navedel v oklepaju, navedeno še ne dokazuje, da bi bili nasipi manjša dela, poudarek pa na izgradnji trase in spremljajoči infrastrukturi, oziroma posledično, da je referenca iz tega razloga neustrezna. Četudi pa bi bilo ugotovljeno, da so nasipi predstavljali manjša dela, slednje še ne bi bil razlog za neustreznost reference po vsebinskem kriteriju, saj, kot je že bilo zgoraj ugotovljeno, naročnikova zahteva, da je moralo referenčno delo biti zgrajeno z najmanj takšno zahtevnostjo, kot je predmet tega javnega naročila, ni bila zapisana dovolj jasno in konkretno, da bi lahko presojali ustreznost reference skladno s to zahtevo.

    Državna revizijska komisija je dalje v zvezi z revizijsko trditvijo vlagatelja, da referenca DARS - Slovenska Bistrica - Hajdina, obvoznica Pragersko, vrednostno sicer izkazuje delež, ki ga je v skupni izvedbi del prevzel izbrani ponudnik, vendar narava projekta in posledično vrsta del ne ustrezata zahtevam naročnika, ocenila, da je slednja trditev neutemeljena. Izbrani ponudnik je za slednjo referenco v obrazcu 3.11 podal opis del, ki ga je potrdil tudi referenčni naročnik DARS, d.d. v obrazcu 3.12, in iz katerega izhaja, da je izvedel gradnjo trase (nasipi, zasipi in klini: 36.247 m3), deviacij, premostitvenih objektov, vodnogospodarskih objektov in komunalno-energetsko infrastrukturo. Iz slednjega zato ni jasno, zakaj naj bi narava projekta in vrsta del ne ustrezala zahtevi naročnika, saj je izbrani ponudnik navedel tudi gradnjo nasipov, s tem povezani revizijski očitki vlagatelja pa so neutemeljeni.

    Vlagatelj je dalje za referenco DARS - Trojane - Blagovica - premostitveni objekti, zatrjeval, da referenca ne izkazuje izgradnje nasipov, zemeljskih pregrad ali izdelave visokih cestnih ali vodnih nasipov.

    Državna revizijska komisija je v tem delu ugotovila, da sta izbrani ponudnik v obrazcu 3.11, ter končni naročnik DARS, d.d. v obrazcu 3.12 navedla gradnjo trase AC, deviacij, premostitvenih objektov, sidranih opornih in podpornih zidov, betonskih in zemeljskih zadrževalnikov, vodnogospodarskih objektov in komunalno-energetsko infrastrukturo. Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da iz slednjega opisa del ne izhaja, da je izbrani ponudnik izvedel referenčni objekt s področja izgradnje zemeljskih nasipov, zemeljskih pregrad ali izdelave visokih cestnih ali vodnih nasipov, kakor se je glasila naročnikova zahteva, zaradi česar ni mogoče ugotoviti, da je referenca ustrezna. Izbrani ponudnik zato s predloženimi dokazili ni izkazal, da referenca ustreza zahtevanim kriterijem.

    Glede reference investitorja H.L.A2, za katero vlagatelj navaja, da ne izkazuje izgradnje nasipov, ker gre za objekt betonske konstrukcije, je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta izbrani ponudnik v obrazcu 3.11, ter končni naročnik v obrazcu 3.12 navedla izvedbo predhodnih in pripravljalnih del, zemeljska dela, novogradnja jezovne zgradbe, gradnja prelivnih polj, gradnja dotoka, gradnja iztoka in priključnih zidov, strojnica in elektroinstalacije (razsvetljava in mala moč, avtomatsko javljanje požara). Ob slednjem opisu del je potrebno pritrditi vlagatelju, da iz opisa del ne izhaja, da bi šlo za izgradnjo nasipov ali drugih zahtevanih del, posledično pa ne izhaja, da referenca ustreza naročnikovim zahtevam.

    Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem zaključila, da je vlagatelj uspel izkazati, da izbrani ponudnik s predloženimi dokazili za referenco DARS - AC Zrkovska - Pesnica, referenco DARS - Trojane - Blagovica - premostitveni objekti in referenco investitorja H.L.A2 ni izkazal, da je izvedel referenčni objekt s področja izgradnje zemeljskih nasipov, zemeljskih pregrad ali izdelave visokih cestnih ali vodnih nasipov. Medtem, ko vlagatelj za preostale reference DARS - AC priključek Celje - Zahod, sklop II, DARS - II. etapa zahodne obvoznice Maribor in DARS - Slovenska Bistrica - Hajdina, obvoznica Pragersko, ni dokazal, da ne bi ustrezale zahtevam naročnika iz točke 2.7.e) razpisne dokumentacije. Ker pa je naročnik za priznanje sposobnosti ponudniku zahteval izvedbo vsaj treh referenčnih objektov, je Državna revizijska komisija ob upoštevanju dejstva, da vlagatelj za tri referenčne objekte ni uspel izkazati neustreznosti z zahtevami naročnika, zaključila, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z ZJN-2 in določili razpisne dokumentacije, s tem, ko je izbranemu ponudniku priznal izpolnjevanje tehnične sposobnosti iz točke 2.7.e) razpisne dokumentacije.

    Državna revizijska komisija je presodila zahtevek za revizijo še v delu, v katerem je vlagatelj zatrjeval, da bančna garancija za resnost ponudbe, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ne izkazuje pristojnega sodišča v Celju.

    Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik glede finančnega zavarovanja v razpisni dokumentaciji na strani 10 (Finančna zavarovanja, 1. Bančna garancija za resnost ponudbe) podal navodilo: "Bančna garancija mora biti vsebinsko in pomensko enaka vzorcu bančne garancije, ki je sestavni del razpisne dokumentacije." V vzorcu bančne garancije za resnost ponudbe (obrazec 3.15) je naročnik v delu reševanja sporov zapisal: "Morebitne spore med upravičencem in banko rešuje pristojno sodišče v Celju."

    Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je slednji predložil bančno garancijo za resnost ponudbe, ki v delu reševanja sporov vsebuje naslednje besedilo: "Morebitne spore med upravičencem in banko rešuje stvarno pristojno sodišče v Celju." Slednje besedilo se je torej razlikovalo od besedila v vzorcu bančne garancije le v dodani besedi "stvarno" pristojno sodišče v Celju, kar pa po oceni Državne revizijske komisije vsebinsko in pomensko pomeni enako, kot če bi zapisali "pristojno sodišče v Celju". Kot namreč izhaja iz pravil ZPP, ki urejajo pristojnost sodišč v sporih iz pogodbenih razmerij, slednja določajo pravila za stvarno in krajevno pristojnost sodišča. Ker je v obravnavanem primeru krajevno pristojnost (sodišče v Celju) določil že naročnik, je tako ostala odprta še stvarna pristojnost sodišča, katero pa določa ZPP. S tem, ko je bančna garancija vsebovala dodatno navedbo "stvarno" pristojnega sodišča, se s tem vsebinsko in pomensko ni ničesar spremenilo, saj bi v vsakem primeru v sporu razsojalo stvarno pristojno sodišče. Nenazadnje pa ne gre spregledati, kar je Državna revizijska komisija ugotovila z vpogledom v ponudbo vlagatelja, da je tudi slednji predložil bančno garancijo za resnost ponudbe, ki je v delu reševanja sporov navajala enako, kot pri izbranem ponudniku:"Morebitne spore med garancijskim upravičencem in banko garantom rešuje "stvarno" pristojno sodišče v Celju.", pa je naročnik slednji prav tako priznal ustreznost.

    Iz slednjih razlogov je potrebno bančno garancijo za resnost ponudbe, ki jo je predložil izbrani ponudnik, šteti kot ustrezno, s tem povezane revizijske očitke vlagatelja pa kot neutemeljene zavrniti.

    Upoštevajoč vse ugotovljeno je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-2 in določili razpisne dokumentacije, s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot pravilno in popolno, ter odločil, da se predmetno javno naročilo odda izbranemu ponudniku kot najugodnejšemu ponudniku po merilu najnižja cena.

    Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
    Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

    V 4. odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo." V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je Državna revizijska komisija na podlagi 4. odstavka 22. člena ZRPJN in ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 5.000,00 EUR odločila, da mora vlagatelj vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, 13. 11. 2009


    Predsednica senata:
    Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
    Članica Državne revizijske komisije












    Vročiti:
    - MESTNA OBČINA CELJE, Trg celjskih knezov 9, Celje
    - NIVO, gradnje in ekologija, d.d., Celje, Lava 11, Celje
    - CM CELJE, d.d., Lava 42, Celje
    - CPM, Cestno podjetje Maribor, d.d., Iztokova ulica 30, Maribor
    - Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran