Na vsebino
EN

018-157/2008 Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Številka: 018-157/2008-5
Datum sprejema: 9. 12. 2008

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata, ter članic Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalcev Sonje Marušič in Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "izvajanje del svetovalnega inženiringa za objekt NARODNA IN UNIVERITETNA KNJIŽNICA Jožeta Plečnika NUK JP - 1" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PROPLUS, Inženiring, projektiranje, d.o.o., Strma ulica 8, Maribor, ki ga zastopa odvetnik doc. dr. Aleksij Mužina, Dunajska cesta 160, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Kotnikova ulica 38, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 9.12.2008 soglasno

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 22.9.2008 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov revizijskega postopka se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 22.2.2008 sprejel sklep št. 430-38/2008/1 o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Oddajo javnega naročila po odprtem postopku je naročnik objavil na Portalu javnih naročil dne 25.2.2008, pod številko objave JN1324/2008, in dne 2.4.2008, pod številko objave JN2386/2008, ter v Uradnem glasilu Evropske unije, pod število objave 2008/S 40-055855, z dne 27.2.2008, in pod številko objave 2008/S 66-088291, z dne 4.4.2008.

Dne 25.4.2008 je naročnik izdal Obvestilo o oddaji javnega naročila št. 430-38/2008/20, iz katere izhaja, da se kot najugodnejšega ponudnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbere ponudnika DDC svetovanje inženiring d.o.o., Kotnikova 40, Ljubljana.

Dne 9.5.2008 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je s Sklepom številka 018-078/2008-3 z dne 19.6.2008 vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in je razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, vsebovano v naročnikovem dokumentu "Obvestilo o oddaji naročila" št. 430-38/2008/20 z dne 25.4.2008.

Naročnik je z dopisom z dne 24.6.2008 vlagatelja pozval k obrazložitvi ponudbene cene. Vlagatelj je obrazložitev svoje ponudbene cene naročniku posredoval z dopisom z dne 7.7.2008. Naročnik je z dopisom z dne 9.7.2008 vlagatelja ponovno pozval k obrazložitvi njegove domnevno neobičajno nizke ponudbe, vlagatelj pa je naročniku zahtevano pojasnilo posredoval z dopisom z dne 11.7.2008.

Dne 26.8.2008 je naročnik sprejel Sklep št. 430-38/2008/79 o prekinitvi postopka v skladu z določili 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2). V obrazložitvi sklepa je naročnik zapisal, da je po odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-078/2008-3 z dne 19.6.2008, s katero je ta ugodila vlagateljevemu zahtevku za revizijo, preveril ali je višina zneska, ki ga je za izdelavo revizije projektne dokumentacije rezerviral vlagatelj zadostna, pri čemer je ugotovil, da je višina neustrezna, saj za tak znesek ni mogoče dobiti ustrezne strokovne revizije, ker je potrdila tudi Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljevanju: ZAPS).
Naročnik nadalje, ne glede na zgornje, navaja, da je bila v vmesnem času že izdelana celotna PGD projektna dokumentacija, zato bi moral naročnik del posla oziroma javnega naročila ne oddati, pri čemer bi moral iz ponudbene cene moral izločiti vrednost, ki jo je vsak izmed ponudnikov predvidel za svetovanje v fazi izdelave projektne dokumentacije PGD, kot tudi del, ki se nanaša na delo, ki bo opravljeno do dokončne izbire najugodnejšega ponudnika. Ker je pričakovati v zvezi z novo odločitvijo o izbiri najugodnejšega ponudnika revizijo enega izmed ponudnikov, je potrebno upoštevati, da se iz naročila izloči tudi tisti del opravil, ki naj bi jih izvajalec izvedel v času do dokončne odločitve. Vse navedeno pa je nemogoče, zlasti ker ponudniki lahko špekulirajo pri teh vrednostih. Naročnik meni, da glede na navedeno odločitev z izborom najugodnejšega ponudnika ne bi bila smiselna oziroma je dejansko onemogočena, hkrati ne bi postavila vseh ponudnikov v enakopraven položaj, naročnik pa tudi ne bi dobil finančno ustrezne ponudbe. Vsled navedenega je po mnenju naročnika odločitev o zaključku predmetnega postopka javnega naročanja utemeljena.

Vlagatelj je naročnikovo odločitev o prekinitvi postopka oddaje javnega naročila prejel dne 3.9.2008.

Na vlagateljev poziv je naročnik temu dne 9.9.2008 posredoval dodatno obrazložitev odločitve o prekinitvi postopka oddaje javnega naročila. Na ponoven vlagateljev poziv je temu dne 18.9.2008 posredoval še prilogo k dodatni obrazložitvi, ki naj je vlagatelj prvotno ne bi prejel.

Vlagatelj je dne 22.9.2008 vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev o prekinitvi postopka z dne 26.8.2008. Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku najprej zatrjuje svojo aktivno legitimacijo za vodenje revizijskega postopka in opisuje dosedanji potek predmetnega postopka oddaje javnega naročila. V nadaljevanju svoje vloge vlagatelj navaja, da v konkretnem primeru ni jasno, ali je naročnik postopek oddaje javnega naročila prekinil ali je zavrnil vse ponudbe. Iz izreka sklepa namreč izhaja, da je postopek prekinil, medtem ko naročnik v obrazložitvi navaja, da postopek zaključuje in se v delu obrazložitve celo sklicuje na domnevno prenizko postavko za izdelavo projektne dokumentacije vlagatelja. Vlagatelj izpostavlja, da prekinitev po drugem odstavku 80. člena ZJN-2 ne pomeni zaključka postopka, temveč se v takem primeru postopek nadaljuje po tem, ko prenehajo oziroma odpadejo razlogi, zaradi katerih se postopek nadaljuje. Prekinitev je zgolj začasna in je v tem drugačna kot zavrnitev vseh ponudb, ki pomeni zaključek postopka javnega naročanja. Vlagatelj navaja, da mu je oteženo pravno varstvo zoper sklep naročnika, v katerem je postopek prekinil, v njem najprej opozoril na prenizko postavko za izdelavo revizije projektne dokumentacije vlagatelja, zatem navedel, da je bila v vmesnem času že v celoti izdelana projektna dokumentacija, na koncu pa zapisal tudi, da je odločitev o zaključku (ne o prekinitvi) postopka utemeljena.
Vlagatelj glede dvomov naročnika v zvezi z zneskom, ki ga je vlagatelj rezerviral za izdelavo revizije, kot konkretni primer ustrezne vrednosti revizije v zadnjem času navaja vrednost revizije za objekt Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, za katero je bila sklenjena pogodba, revizija pa je bila korektno opravljena, o čemer priča tudi potrditev reference naročnika Univerze v Mariboru, ki jo prilaga zahtevku.
Vlagatelj navaja, da se naročnik v sklepu o prekinitvi postopka, sklicuje tudi na mnenje ZAPS, ki ga vlagatelju skupaj s predmetnim sklepom ni posredoval, prav tako pa naročnik dokumenta ZAPS vlagatelju ni posredoval v prilogi dodatne odločitve, zato vlagatelj vsebine tega dokumenta ne more izpodbijati. Vlagatelj pojasnjuje, da je vrednost revizije PGD oblikovana v skladu s tržnimi cenami, sam tarifni cenik ZAPS, ki podaja priporočljive vrednosti storitev, pa s cenami na trgu ni usklajen. Vlagatelj se ob tem sklicuje na mnenje dr. I.J., ki je odgovorni revident PGD dokumentacije v ponudbi vlagatelja in po mnenju vlagatelja nesporna avtoriteta na tem področju v RS. Iz slednjega izhaja, da je očitek glede neobičajno nizke cene postavke revizije neutemeljen in da je cena oblikovan na osnovah, ki jih dopušča trg.
Vlagatelj dalje pojasnjuje, da mora biti v skladu s prakso Sodišča ES tudi odločitev naročnika o prekinitvi postopka obrazložena in objektivno preverljiva, ponudnikom pa mora biti dana možnost njenega izpodbijanja v revizijskem postopku. Vlagatelju je očitno, da naročnik v konkretnem postopku noče izbrati njegove ponudbe, pri tem pa opozarja, da mora biti odločanje naročnika v postopkih javnega naročanja pravno vezano (v skladu z ZJN-2) in ne arbitrarno, samovoljno ali poljubno. Drugačno razumevanje javnega naročanja bi pomenilo, da lahko naročnik vselej izbere ponudbo ponudnika, ki ga preferira oz. ki ga želi izbrati in ne ponudbe, ki je po vnaprej določenih zahtevah v razpisni dokumentaciji popolna ter najugodnejša. Vlagatelj meni, da argumentov za delno oddajo del ni, naročnik pa bi brez dvoma lahko oddal storitve, ki so predmet javnega naročila, v celoti po postopku, ki je sedaj predmet revizije. Za novelacijo oz. preprojektiranje PGD dokumentacije je izhodišče revizija obstoječe PGD dokumentacije, za katero pa naročnik zagotavlja, da še ni opravljena. Celotna relevantna PGD dokumentacija tako gotovo še ne more biti izdelana, saj je revizijsko poročilo del te. Ne glede na to, ali je naročnik sam opravil storitve ali pa jih je oddal drugemu, je nujna revizija, s katero se odpravljajo pomanjkljivosti PGD dokumentacije. Vlagatelj prav tako izpodbija naročnikovo navedbo, da bo potrebno v razpisu opredeliti postavko - revizija PGD, saj je slednja opredeljena že po tem razpisu (na strani 4. razpisne dokumentacije "izvedba revizije PGD v skladu s 53. členom ZGO-1-UPB"). Prav tako vlagatelj opozarja, da je naročnik razpisal svetovanje v fazi novelacije PGD dokumentacije in svetovanja v tej fazi ne bo mogel izključiti, saj še ni bila opravljena revizija PGD, ki bo vplivala na novelacijo te faze. Razlogi, ki jih navaja naročnik, po vlagateljevem mnenju tako niti dejansko niti strokovno niso utemeljeni, pač pa so podani umetno, z namenom, da vlagateljeve ponudbe ne bi bilo potrebno izbrati. Vlagatelj je prepričan, da je naročnik s prekinitvijo tega postopka kršil načelo enakopravne obravnave iz 9. člena ZJN-2. Naročnik je namreč po prejemu odločitve Državne revizijske komisije začel z zavlačevanjem postopka s pozivi vlagatelju na pojasnitev domnevno neobičajno nizke cene. Ti pozivi očitno niso bili namenjeni preverjanju vlagateljevih postavk cene, pač pa je naročnik v vmesnem času dopuščal korekcije PGD projektne dokumentacije, čeprav pogojev za to še ni bilo. Da so bili pozivi naročnika k pojasnitvi cene navidezni po vlagateljevem mnenju izhaja tudi iz dejstva, da je naročnik svojo odločitve o prekinitvi postopka oprl na dejstvo, da je del razpisa nepotreben, ker je bil oddan na drug način, in ne na neobičajno nizko ponudbo vlagatelja. Tako po mnenju vlagatelja naročnik ni imel zakonske osnove za prekinitev postopka. V konkretnem primeru se naročnik ne more sklicevati na prekinitev postopka zaradi nezakonitosti, ki jo je sam nalašč povzročil, da naročila ne bi bilo mogoče oddati po prvotnem razpisu. Naročnik je v tem postopku že sprejel odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika (ko je bila vlagateljeva ponudba domnevno nepopolna), zdaj ko bi moral kot najugodnejšo izbrati ponudbo vlagatelja, pa postopek prekinja iz razloga, ki ga je sam povzročil, kar pa je v nasprotju z načelom enakopravne obravnave, saj vlagatelja postavlja v slabši položaj v primerjavi z ostalimi ponudniki. Glede naročnikove navedbe iz sklepa o prekinitvi postopka, da bo zaradi pričakovane revizije enega od ponudnikov potrebno iz naročila izločiti tudi tisti del opravil, ki jih bo izvajalec izvedel do dokončne odločitve, vlagatelj navaja, da gre zgolj za naročnikova predvidevanja, na bodoča negotova dejstva pa se naročnik ne more sklicevati pri sprejemu določitve o prekinitvi postopka. Ob tem vlagatelj dodaja, da je revizija okoliščina, ki bi jo naročnik moral predvideti in z njo računati. Vlagatelj navaja, da naročnik poleg nezagotovitve objektivnih vsebinskih razlogov za prekinitev postopka tudi ni sledil kongentnim postopkovnim kavtelam iz četrtega odstavka 80. člena ZJN-2. Vlagatelj tako ob protispisnosti in neskladnosti izreka z obrazložitvijo odločitve o prekinitvi postopka, brez izvedbe vseh postopkovnih predpisov glede prekinitve, ni vedel in ni mogel vedeti, kakšna je usoda tega postopka (prekinitev, zavrnitev njegove ponudbe zaradi neobičajno nizke cene, zaključitev iz drugega razloga). Uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva je vlagatelju tako oteženo, kar je razvidno tudi iz zahtevka za revizijo. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik oz. Državna revizijska komisija razveljavi odločitev naročnika št. 430-38/2008/79 z dne 26.8.2008 ter vse kasnejše odločitve, sprejete na podlagi te odločitve. Vlagatelj prav tako zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka, skupaj z zamudnimi obrestmi.

Naročnik je sklepom št. 430-38/2008/98 z dne 8.10.2008 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik se ne strinja s stališčem vlagatelja, da prekinitev postopka pomeni procesno prekinitev, na podlagi katere postopek ni zaključen in se mora po prekinitvi nadaljevati. Naročnik navaja, da je z drugim odstavkom 80. člena ZJN-2 naročniku dana avtonomija odločanja v postopku, da lahko v primerih, ko je to potrebno, prekine postopek (kot npr. v primeru prerazporeditev sredstev zaradi nujnih potreb, ko ponudb ni mogoče sprejeti zaradi različnih razlogov npr. računskih napak v vseh ponudbah, zastarele tehnologije pred oddajo javnega naročila, idr.). Naročnik ne le, da lahko postopek prekine, pri čemer gre za dokončno prekinitev postopka (zaključek) in ne zgolj začasno, procesno prekinitev, kot to tolmači vlagatelj, temveč v takem primeru celo ni dolžan obrazložiti svoje odločitve. Vendar pa je po naročnikovem mnenju obrazložitev smiselna glede na fazo postopka, v kateri je odločitev sprejeta. Po mnenju naročnika je s prekinitvijo po 80. členu ZJN-2 postopek zaključen že iz razloga, ker do prekinitve lahko pride v vseh fazah postopka, tudi po odločitvi o izbiri najugodnejšega ponudnika. V takem primeru (torej ob prekinitvi po odločitvi o oddaji javnega naročila) namreč ni razloga za nadaljevanje postopka. V nadaljevanju se naročnik sklicuje na prakso Sodišča Evropske skupnosti, iz katere po njegovem prepričanju izhaja, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali o začetku novega postopka uživajo široko upravičenje in ni potrebno, da za takšno odločitev naročnika obstajajo posebej upravičeni razlogi. Naročnik nadalje navaja, da sme vedno prekiniti postopke oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejšega ponudnika, celo v primeru, ko je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika, ob pogoju, da je taka odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih načel skupnostnega prava. Naročnik zavrača trditev vlagatelja, da je pri svoji odločitvi ravnal arbitrarno in samovoljno ali poljubno, saj je na podlagi vlagateljeve zahteve za dodatno obrazložitev temu posredoval zahtevane podatke, prav tako pa mu je ponovno posredoval dopis arhitekturne zbornice. Naročnik navaja, da izbira najugodnejšega ponudnika ni več mogoča iz razlogov, ki jih je navedel v svoji odločitvi. Razlog za prekinitev postopka pa ni dejstvo, da je vlagatelj v svoji ponudbi prenizko ocenil strošek revizije PGD. To dejstvo zgolj vpliva na to, da je vlagatelj ponudil nesorazmerno nizko ceno za opravljanje svojih storitev. Razlog, ki je naročnika vodili v prekinitev postopka pa je, da je potrebno v ponovnem razpisu, kot ločeno postavko določiti revizijo PGD projektov. Naročnik je ugotovil tudi, da je določen del opravil, ki so bila predmet razpisa, opravil že sam, zato bi bilo potrebno iz ponudbe posameznega ponudnika izločiti vrednost svetovanja v fazi izdelave PGD projektov, kar pa je zaradi transparentnosti postopka in enakopravnosti ponudnikov nemogoče. Zato se je naročnik odločil, da postopek prekine in zaključi. Ker vlagatelj s svojim zahtevkom ni uspel je naročnik odločil, da se mu ne priznajo stroški revizijskega postopka.

Dne 20.10.2008 je naročnik prejel vlagateljevo obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo ter na podlagi slednjega dne 22.10.2008 Državni revizijski komisiji posredoval v odločanje vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z delom dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila in pred naročnikom vodenem revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je dne 28.10.2008 naročnika pozvala k posredovanju manjkajoče dokumentacije, ki jo je s strani naročnika prejela dne 3.11.2008.


Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN in na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama v zadevi je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o prekinitvi predmetnega postopka oddaje javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega Sklepa št. 430-38/2008/79 z dne 26.8.2008.

V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj najprej zatrjuje, da naj iz zgoraj omenjenega sklepa ne bi bilo jasno, ali je naročnik postopek oddaje javnega naročila prekinil, zaključil ali pa je zavrnil vse ponudbe. Iz navedenih razlogov naj vlagatelju ne bi bilo omogočeno učinkovito pravno varstvo. Vlagatelj pa izpostavlja tudi, da naj prekinitev postopka ne bi pomenila njegovega zaključka ter da se mora prekinjeni postopek po tem, ko odpadejo razlogi za prekinitev, nadaljevati.

Z vpogledom v naročnikov Sklep št. 430-38/2008/79 z dne 26.8.2008 Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz izreka le-tega nedvoumno izhaja naročnikova odločitev, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila prekine, in sicer v skladu z 80. členom ZJN-2. Državna revizijska komisija dalje ugotavlja tudi, da naročnik v obrazložitvi omenjenega sklepa, kot to izpostavlja tudi vlagatelj, med drugim podaja tudi svoje ugotovitve glede domnevne neustreznosti vrednosti zneska, ki ga je vlagatelj rezerviral za izdelavo revizije projektne dokumentacije. Ob tem pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz vsebine sklepa ne izhaja, da naročnik te navedbe podaja kot razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe, ki s sklepom tudi ni bila izločena, temveč da so te podane v kontekstu navajanja razlogov (argumentov) za sprejem odločitve o prekinitvi postopka.

Državna revizijska komisija pojasnjuje tudi, da lahko naročnik, v skladu z določbo drugega odstavka 80. člena ZJN-2, kadarkoli prekine postopek oddaje javnega naročila. Ob tem gre izpostaviti, da v nasprotju z v uvodu revizijskega zahtevka podanim drugačnim razumevanjem vlagatelja (ki ga v nadaljevanju revizijskega zahtevka tudi sam sicer opušča) instituta prekinitve postopka ni mogoče šteti za neko zgolj začasno procesno dejanje oziroma stanje (npr. v smislu prekinitve postopka po 205. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007-UPB3, 45/2008), temveč kot enega od načinov zaključka postopka oddaje javnega naročila brez oddaje le-tega. Takšno razumevanje obravnavanega instituta, ob siceršnjem neobstoju določb, ki bi v ZJN-2 izrecno urejale prav to vprašanje, izhaja že iz ureditve postopkov javnega naročanja v tem predpisu, s katero institut prekinitve postopka v razumevanju, kot ga podaja vlagatelj, ni združljiv (situacij, ko bi lahko nastopila prekinitev v takšni obliki, ZJN-2 namreč ne predvideva ali omogoča). Razlago ureditve instituta prekinitve postopka v ZJN-2 v smislu enega od načinov zaključka postopka oddaje javnega naročila pa podpira tudi določba četrtega odstavka 24. člena ZJN-2, ki sicer ureja zgolj točno določeno (s predmetno zadevo nepovezano) situacijo, a v kateri je zapisano, da mora naročnik v primeru, da se kadarkoli v postopku ugotovi, da vrednost javnega naročila presega katero od mejnih vrednosti iz tega zakona, javno naročanje prekiniti in začeti nov postopek, skladno določbam tega zakona. Kot slednje gre pripomniti, da institut prekinitve postopka kot enega od načinov zaključka postopka razlaga tudi večina teoretikov s področja javnega naročanja (kar v svoji odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku izpostavlja tudi naročnik), takšno razumevanje obravnavanega instituta pa je v svojih odločitvah vsaj posredno že sprejela tudi Državna revizijska komisija (glej npr. odločitev v zadevi številka 018-168/2007).

Državna revizijska komisija izhajajoč iz zgornjega ugotavlja tudi, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ne izkazuje, da bi mu bilo v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila oteženo ali onemogočeno pravno varstvo; naročnikova odločitev o izbranem načinu zaključka predmetnega postopka oddaje javnega naročila je namreč v napadenem sklepu jasno izražena, zoper takšno odločitev pa je imel vlagatelj brez oteževanja, ki bi izviralo iz sfere naročnika, možnost uveljavljati pravno varstvo.

Upoštevajoč zgornje argumente na tem mestu obravnavanim revizijskim navedbam vlagatelja ni mogoče priznati utemeljenosti.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, skladno s katerimi naj bi naročnik s prekinitvijo postopka ravnal očitno arbitrarno in zlorabil pravico uporabe tega instituta.

Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah (glej npr. odločitve v zadevah št. 018-19/2007, 018-111/2008 itd.) glede naročnikovega upravičenja zaključiti postopek oddaje javnega naročila brez oddaje tega že zapisala, da pravice, da ne odda javnega naročila, naročniku ne odreka niti ZJN-2 (oziroma pred tem Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004- UPB1) niti ne pravo Evropskih skupnosti in s tem tudi ne Sodišče Evropskih skupnosti kot razlagalec tega prava (npr. C-27/98 Metalmeccanica Fracasso SpA, Leitschutz Handels- und Montage GmbH proti Amt der Salzburger Landesregierung fĂĽr den Bundesminister fĂĽr wirtschaftliche Angelegenheiten, C-92/00 Hospital Ingenieure Krankenhaustechnick Planungs GmbH proti Stadt Wien, C-244/02 Kauppatalo Hansel Oy proti Imatran kaupunki). Državna revizijska komisija je ob tem pojasnila tudi, da je Sodišče Evropskih skupnosti pri razlagi skupnostnega prava navedlo, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek (pooblastilo, upravičenje) - pri čemer pravo Evropskih skupnosti o oddaji javnih naročil ne zahteva, da bi jo smeli sprejeti le v izjemnih primerih ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (C-27/98 - točki 23 in 25, C-244/02 - točka 29). Sodišče Evropskih skupnosti je v zvezi z (ne)oddajo javnega naročila ponudniku, ki je oddal ponudbo, za katero se je ugotovilo, da je edina ustrezna v zadevi C-27/98 navedlo, da naročnik ni obvezan oddati javnega naročila edinemu ustreznemu ponudniku (točki 33 in 34). Je pa Sodišče Evropskih skupnosti opozorilo, da morajo naročniki pri preklicu javnega razpisa (kljub temu da direktive s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem take odločitve) spoštovati temeljna pravila prava Evropskih skupnosti - še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 27/2004; v nadaljevanju: PES), ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (C-92/00 - točka 42). Naročnik sme vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe - celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika - pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (C-244/02 - točka 36).

Če veljavni predpisi in sodna praksa torej ne določajo posebnih kriterijev (meril), po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost/dopustnost razlogov za zaključek postopka oddaje javnega naročila brez oddaje le-tega, gre ugotoviti, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o prekinitvi postopka, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Povedano drugače- presoja zakonitosti naročnikove odločitve o prekinitvi postopka oddaje javnega naročila v revizijskem postopku ne more obsegati preverjanja ne/utemeljenosti posameznih razlogov za sprejem takšne odločitve, temveč (v obsegu revizijskih navedb) zgolj preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju (t.j. predvsem, ali je naročnik ravnal diskriminatorno oziroma je ponudnike obravnaval neenakopravno).

Državna revizijska komisija v zvezi s konkretno zadevo kot nesporno ugotavlja, da je naročnik navedel in obrazložil nekatere razloge, ki po njegovem utemeljujejo odločitev o prekinitvi predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija se ob obravnavanju vlagateljevega revizijskega zahtevka v konkretni zadevi upoštevajoč zgoraj obrazložene podlage njene presoje ni opredeljevala do revizijskih navedb, s katerimi vlagatelj napada posamezne s strani naročnika navedene razloge za prekinitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila po njihovi vsebini. Kot že navedeno, dodatni kriteriji, po katerih bi bilo mogoče vsebinsko presojati utemeljenost posameznih razlogov za prekinitev postopka, ne obstojijo, zato je bila v revizijskem postopku obravnava vlagateljevih revizijskih navedb izvedena zgolj z že omenjenega vidika ugotavljanja zatrjevane neenake (diskriminatorne) obravnave vlagatelja.


V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj, kot že pojasnjeno, navaja, da je bilo "po sprejemu odločitve Državne revizijske komisije očitno, da bi naročnik moral izbrati ponudbo vlagatelja kot najugodnejšo" oziroma, da bi naročnik "moral (po sklepu Državne revizijske komisije) izbrati ponudbo vlagatelja kot najugodnejšo". Vlagatelj navaja tudi, da si naročnikovih dejanj v postopku oddaje javnega naročila po razveljavitvi odločitve o oddaji tega (pozivanje na pojasnjevanje vlagateljeve ponudbe, priprava oziroma dopustitev izvedbe del, ki so substancialno povezana z razpisanimi) ne more razlagati drugače, kot da je naročnik ta izvajal zato, da naročila ne bi bilo potrebno oddati vlagatelju, ter da je ravnal z namenom, da bi vlagatelju škodoval.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prejel tri pravočasne ponudbe. Iz Obvestila o oddaji javnega naročila z dne 25.4.2008 izhaja, da je dve od teh ocenil za popolni in primerni, vlagateljevo ponudbo pa je ocenil za nepopolno, saj naj vlagatelj ne bi izpolnjeval razpisanih ekonomsko finančnih pogojev, to je zahtevane bonitete 1.B. Naročnik je naročilo tako oddal ponudniku DDC svetovanje inženiring d.o.o., Kotnikova 40, Ljubljana. Kot je bilo v tem sklepu že pojasnjeno, je zoper takšno odločitev vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, o katerem je odločala tudi Državna revizijska komisija. Ta je s sklepom št. 018-078/2008-3 z dne 19.6.2008 odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz Obvestila o oddaji javnega naročila z dne 25.4.2008, razveljavila; ugotovila je namreč, "da ponudbe vlagatelja glede izpolnjevanja pogoja ekonomske in finančne sposobnosti ni mogoče označiti kot nepravilno (in posledično kot nepopolno". Državna revizijska komisija s svojo odločitvijo torej ni ugotovila, da je vlagateljeva ponudba popolna, kot tudi ne odločila, da bi jo naročnik moral izbrati; pristojnosti Državne revizijske komisije so namreč zgolj kasatorične, takšne ugotovitve in odločitve pa lahko sprejme zgolj naročnik. S sprejemom odločitve Državne revizijske komisije je bil postopek oddaje predmetnega javnega naročila ponovno vrnjen v fazo pred sprejemom odločitve o oddaji naročila, tj. v fazo vnovičnega pregledovanja in ocenjevanja prispelih ponudb. V tej fazi je bil položaj vseh ponudnikov, ki so pravočasno oddali svoje ponudbe, izenačen. Naročnik je imel možnost ponovno ugotavljati in ugotoviti ne/popolnost vsake od prispelih ponudb, pri čemer ni bil v ničemer vezan na svoje predhodne ugotovitve, edino s tem povezano omejitev pa je predstavljala že omenjena ugotovitev Državna revizijske komisije, "da ponudbe vlagatelja glede izpolnjevanja pogoja ekonomske in finančne sposobnosti ni mogoče označiti kot nepravilno (in posledično kot nepopolno)".

Upoštevajoč zapisano gre ugotoviti, da vlagateljeve revizijske navedbe o tem, da bi naročilo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila po sprejemu odločitve Državne revizijske komisije moralo biti oddano prav njemu, niso utemeljene- v ponovljenem postopku pregleda prispelih ponudb namreč še bila ugotovljena ne/popolnost vlagateljeve ponudbe (kot tudi ne ostalih), zato je bil vlagatelj ne glede na z njegove strani izpostavljeno ponudbeno ceno v njegovi ponudbi (ki v ponovljenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb sploh še ni bila ugotovljena) glede dodelitve naročila v tej fazi postopka v enakem položaju, kot vsi ostali ponudniki.

Iz zgoraj zapisanega sama po sebi izhaja tudi ugotovitev, da na enak položaj ponudnikov v obravnavani fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni mogel vplivati niti sprejem odločitve o prekinitvi tega postopka; če so si bili ponudniki po razveljavitvi prvotne odločitve o dodelitvi naročila med seboj v enakem položaju glede možnosti dodelitve naročila, so si med seboj v enakem položaju neobhodno ostali tudi po sprejemu odločitve o prekinitvi postopka, saj je imela ta za vse enak učinek (naročilo ni bilo oddano nobenemu od ponudnikov).

Državna revizijska komisija pa tudi sicer ugotavlja, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da bi naročnik dejanja v postopku oddaje javnega naročila po razveljavitvi prvotne odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila izvajal z namenom oškodovanja/diskriminiranja/neenake obravnave vlagatelja. Zgolj navajanje tudi za vlagatelja "objektivnih dejstev" oziroma dejanj, ki so bila v postopku izvedena, ki jih veljavni predpisi o javnem naročanju ne prepovedujejo (oziroma jih celo izrecno predvidevajo- npr. zahteva po pojasnitvi neobičajno nizke ponudbe) in ki so imela (kot pojasnjeno) za vse ponudnike v predmetnem postopku oddaje javnega naročila enak učinek, vlagateljevih razlag o naročnikovem namenskem diskriminiranju (oškodovanju/neenaki obravnavi) vlagatelja ne dokazuje.


V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj zatrjuje tudi, da naročnik pri prekinitvi predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni sledil "kogentnim postopkovnim kavtelam" iz četrtega odstavka 80. člena ZJN-2, saj naj o prekinitvi postopka ne bi obvestil Komisije in naj odločitve ne bi poslal v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgoraj predstavljena domnevna kršitev tudi v primeru, če je do nje prišlo (česar Državna revizijska komisija ni preverjala), ni mogla v ničemer vplivati na vlagateljev položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj se je z naročnikovo odločitvijo o prekinitvi predmetnega postopka oddaje javnega naročila ustrezno seznanil, saj mu je naročnik to posredoval po pošti. Zoper tako posredovano odločitev je imel vlagatelj zagotovljeno možnost pravnega varstva, na katero okoliščini ne/obvestitve Komisije oziroma ne/pošiljanja naročnikove odločitve v objavo, tudi če je do njiju prišlo, nista (ne bi) mogli vplivati. Ker gre posledično ugotoviti, da vlagatelju v zvezi z na tem mestu obravnavano domnevno kršitvijo ni nastala niti mu ne bi mogla nastati nikakršna škoda, gre ugotoviti, da vlagatelj za obravnavo s tem povezanih revizijskih navedb ne izkazuje aktivne legitimacije.


Državna revizijska komisija v povzetku zgornjih ugotovitev zaključuje, da vlagatelj njegovega neenakopravnega obravnavanja oziroma naročnikove diskriminatornosti pri sprejemanju odločitve o prekinitvi predmetnega postopka oddaje javnega naročila s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev revizijski zahtevek z dne 22.09.2008 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo.

Ker s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.




POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 9.12.2008



Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije













Vročiti:
- RS, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Kotnikova 38, Ljubljana;
- Odvetnik doc. dr. Aleksij Mužina, Dunajska cesta 160, Ljubljana;
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran