018-037/2008 Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije
Številka: 018-037/2008-4Datum sprejema: 11. 4. 2008
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/2004, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka kot predsednika senata ter članice mag. Nataše Jeršič in članice Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ter ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili skupni ponudniki PNZ, svetovanje in projektiranje d.o.o., Ljubljana, Urbanistični inštitut RS, Ljubljana, LUZ d.d., Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo, Ljubljana in TEMPUS BABNIK d.o.o., Ljubljana, ki jih zastopa odvetnica mag. Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, Linhartova cesta 13, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.04.2008
odločila:
1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 14.02.2008 se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.
3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 19.11.2007 sprejel sklep št. 384/07 o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Oddajo javnega naročila po odprtem postopku je naročnik objavil na Portalu javnih naročil dne 22.11.2007, pod številko objave JN3693/2007, in v Uradnem glasilu Evropske skupnosti, št. 2007/S 227-276993, z dne 24.11.2007.
Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila z dne 31.01.2008 ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo kot najugodnejšemu ponudniku odda OMEGA consult d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju izbrani ponudnik). Vlagatelj je naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila prejel 01.02.2008.
Vlagatelj je z vlogo z dne 05.02.2007 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila je vlagatelj prejel 12.02.2008.
Vlagatelj je nadalje z vlogo z dne 07.02.2008 pri naročniku zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo ostalih ponudnikov, naročnik pa mu je vpogled omogočil v prostorih naročnika dne 12.02.2008.
Vlagatelj je dne 19.02.2008 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oz. Državna revizijska komisija razveljavi Obvestilo o oddaji javnega naročila št. 63/08-LM, z dne 31.01.2008, ter da mu naročnik povrne stroške nastale z revizijo, kakor so priglašeni v stroškovniku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve o zahtevku za revizijo do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe. Vlagatelj v svojem zahtevku naročniku očita, da je nepravilno ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika ugodnejša od njegove. Takšna odločitev naročnika je po mnenju vlagatelja posledica subjektivne odločitve naročnika in neenakopravnega obravnavanja obeh ponudb. Vlagatelj trdi, da so razlogi naročnika, da se izbranemu ponudniku po merilu "razdelanost programa dela" na podlagi katerega je naročnik izbranemu ponudniku priznal 24 točk, neutemeljeni in jih ni mogoče objektivno preveriti, saj se razdelanost programa po kvaliteti kot tudi po vsebini ne razlikuje od vlagateljevega, kljub temu pa je naročnik izbranemu ponudniku priznal večje število točk. Vlagatelj dodaja, da tudi na podlagi dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ni mogoče objektivno preveriti pravilnosti naročnikove odločitve v tem delu. Naročnik po mnenju vlagatelja v dodatni obrazložitvi ni pojasnil, kateri oz. kakšni strokovni razlogi so ga vodili pri odločitvi, da je program dela vlagatelja ocenil z 11 točkami, program dela izbranega ponudnika pa z 24 točkami. Vlagatelj v nadaljevanju trdi, da ni mogoče objektivno preveriti naročnikove odločitve pri ocenjevanju ponudb po merilu "razdelanost programa" v okviru ključne aktivnosti št. 1, št. 4 in št. 5., ter ugotavlja, da je naročnik pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika uporabil merila v nasprotju z določili razpisne dokumentacije in posledično privilegiral izbranega ponudnika.
Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve iz točke 10 poglavja B. (Pogoji in merila), v kateri je naročnik zahteval, da je v projektno skupino vključen tudi prostorski načrtovalec. Vlagatelj pojasnjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da sta prostorska načrtovalca dva, in sicer dr. geoloških znanosti in univ. dipl. inž. grad., ki sicer imata univerzitetno izobrazbo, ki je bila zahtevana, vendar pa nimata ustrezne izobrazbe, saj je naročnik izrecno zahteval izobrazbo prostorskega načrtovalca.
Vlagatelj zatrjuje, da je na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil tudi, da le-ta ni pravilo sledil naročnikovi zahtevi po predložitvi referenčnih potrdil z vidika prostorskega načrtovanja. Naročnik je po mnenju vlagatelja obema strokovnjakoma priznal reference, ki niso ustrezale zahtevam iz razpisne dokumentacije, saj so izkazovale sodelovanje na nalogah v smislu vpliva na okolje oz. varstvo okolja in ne prostorskega načrtovanja.
Naročnik je dne 05.03.2008 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo št. 148/2008-lm, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil, prav tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.
Naročnik kot prepozen zavrača očitek vlagatelja, da razlogov za dodelitev točk ponudnikom po merilu "razdelanost programa" ni mogoče objektivno preveriti. Naročnik ugotavlja, da gre očitek vlagatelja smiselno razumeti kot sklicevanje na preohlapno oblikovana merila za izbiro najugodnejšega ponudnika v razpisni dokumentaciji. Naročnik pojasnjuje, da je bil vlagatelj z merili ocenjevanja seznanjen skozi celoten postopek ter da so bili ocenjevalni listi, ki so jih uporabljali člani komisije, del razpisne dokumentacije (prilogi B.2. in B.3.). Kljub temu, da je bil vlagatelj seznanjen z vsemi merili ocenjevanja, do prejema obvestila o oddaji javnega naročila ni imel nikakršnih pripomb niti ni postavil nikakršnih vprašanj na informativnem sestanku 11.12.2007. Naročnik ugotavlja, da je v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN ugovor vlagatelja, da meril ni mogoče objektivno preveriti, podan prepozno zato je ugovore vlagatelja preveril samo v smislu, ali je bila ponudba vlagatelja ocenjena na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji. Naročnik glede vlagateljevega očitka, da je pri ocenjevanju ponudb uporabil merila v nasprotju z razpisno dokumentacijo navaja, da vlagatelj ne opredeli, v čem je naročnik ravnal v nasprotju z razpisno dokumentacijo, temveč navaja zgolj svoje subjektivno prepričanje, da je njegova ponudba vsaj tako kakovostna kot ponudba izbranega ponudnika. Glede vlagatelju spornega merila "razdelanost programa" naročnik pojasnjuje način ovrednotenja spornega merila in način točkovanja po tem merilu. Naročnik navaja, da so člani komisije so pri svojem delu uporabljali zgolj ocenjevalne liste iz razpisne dokumentacije (prilogi B.2. in B.3.), pri čemer je vsak od članov ovrednotil posamezno ključno aktivnost vsakega ponudnika, rezultati ocenjevanja pa so dokumentirani in objektivno preverljivi. Naročnik dodaja, da je tudi v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila opredelil razloge, ki so ga vodili pri odločitvi in sicer za vsakega ponudnika za "razdelanost programa" kot celoto in za vsako posamezno ključno aktivnost, zato zavrača vlagateljev očitek, da ni obrazložil svoje odločitve.
Glede vlagateljevega očitka, da je izbrani ponudnik v projektno skupino vključil dva prostorska načrtovalca, ki imata zahtevano univerzitetno izobrazbo, nimata pa ustrezne izobrazbe za prostorskega načrtovalca, naročnik odgovarja, da izobrazbe za pridobitev univerzitetnega naziva prostorskega načrtovalca v Sloveniji ne ponuja nobena univerza. Naročnik navaja, da Fakulteta za arhitekturo ni edina ustanova, ki poučuje znanja za poznejše strokovno delo na tem področju. Naročnik pojasnjuje, da Zakon o urejanju prostora in Zakon o graditvi objektov določata pogoje za pridobitev statusa "pooblaščenega prostorskega načrtovalca", prostorski načrtovalec v obravnavani zadevi pa je samo eden izmed članov projektne skupine, zato zanj ni potrebno, da izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca. Poleg tega naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval licence "P", temveč zgolj univerzitetno izobrazbo, usposobljenost prostorskega načrtovalca pa je naročnik ugotavljal s predloženimi referencami in referenčnimi potrdili. Naročnik ugotavlja, da je očitek vlagatelja neutemeljen.
Naročnik glede očitka vlagatelja o neustreznosti referenc za prostorska načrtovalca odgovarja, da je predložene reference preveril in ponovno ugotovil, da so le-te ustrezne in je tako tudi slednji vlagateljev očitek ocenil kot neutemeljen.
Vlagatelj je z vlogo, z dne 10.03.2008, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.
Naročnik je z vlogo, z dne 17.03.2008, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s 2. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN in v skladu s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitek vlagatelja, da naročnik ponudb ni ocenil v skladu z vnaprej določenimi merili. Razlogi naročnika, da izbranemu ponudniku po merilu "razdelanost programa dela" prizna 24 točk, so po mnenju vlagatelja neutemeljeni in jih ni mogoče objektivno preveriti. Kot je razvidno iz revizijskega zahtevka, se revizijske navedbe v tem delu zahtevka nanašajo na merilo "razdelanost programa", in sicer na uporabo le-tega v fazi ocenjevanja in primerjave ponudb.
ZJN-2 v tretjem odstavku 48. člena določa, da mora naročnik v primeru oddaje javnega naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji, opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Naročnik lahko ovrednoti merila z določitvijo maksimalnega razpona. Če po mnenju naročnika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoče ovrednotiti, mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji, navesti merila po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. ZJN-2 od naročnika torej zahteva, da v razpisni dokumentaciji natančno opiše merila, na podlagi katerih bo izbral najugodnejšega ponudnika, in jih ovrednoti. Pomembno je, da so merila določena tako, da je ocenjevanje ponudb in postopek izbire najugodnejšega ponudnika mogoče natančno dokumentirati in naknadno preveriti njegovo objektivnost. Naročnik lahko le z natančnim opisom in vnaprejšnjo določitvijo načina uporabe meril zagotovi objektivno vrednotenje ponudb ter izključi možnost pristranosti pri ocenjevanju in primerjavi posameznih ponudb. Opisana zakonska zahteva je v prvi vrsti namenjena zagotavljanju transparentnosti postopka oddaje javnega naročila (8. člen ZJN-2), po drugi strani pa nudi zagotovilo, da bodo vsi potencialni ponudniki v fazi izbire najugodnejše ponudbe obravnavani enakopravno (9. člen ZJN-2) in bo izbira med njimi opravljena na kar je le mogoče objektivnih podlagah.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji v prilogi B. 3 določil dve merili za ocenjevanje ponudb, in sicer merilo "ponudbena cena" (60%) in merilo "razdelanost programa dela" (40%). Skupno je izbrani ponudnik prejel 82 točk, vlagatelj pa 71 točk. Po merilu ponudbene cene je vlagatelj prejel najvišje možno število točk, t.j. 60 točk, izbrani ponudnik pa je prejel 58,03 točk, iz česar sledi, da je bil vlagatelj po tem merilu najugodnejši ponudnik.
Naročnik je v prilogi B. 3 razpisne dokumentacije točkovanje po spornem merilu "razdelanost programa dela" zapisal na naslednji način:
št. MERILA Vrednost merila
% Max. točke
â?? â?? â?? â??
2. Razdelanost programa dela 40 % 40
2.1 Razdelanost programa dela v okviru ključne aktivnosti št.1 8 % 8
Neustrezno - ni v skladu z zahtevami projektne naloge izločen izločen
Ustrezno - v skladu z zahtevami projektne naloge 1 1
Dobro - podrobno razdelan program dela 4 4
Zelo dobro - podrobno razdelan program dela, ponudnik izkazuje izjemno poznavanje predmetne problematike 8 8
â?? â?? â?? â??
Naročnik je točkovanje, kot izhaja iz zgornje tabele za ključno aktivnost št .1, na enak način določil tudi pri ostalih ključnih aktivnostih (ključna aktivnost št. 2, št. 3, št. 4 in št. 5). Naročnik je določil, da je najugodnejša ponudba tista, ki po vseh vrednotenjih skupaj doseže največ točk. Pri enakem seštevku točk pa se kot najugodnejša šteje tista ponudba, ki ima najnižjo ponudbeno ceno.
Iz dokumentacije izhaja, da je do razlike v točkah pri ocenjevanju po merilu "razdelanost programa", pri katerem je vlagatelj prejel 11 točk, izbrani ponudnik pa 24 točk, med izbranim ponudnikom in vlagateljem prišlo pri:
- ključni aktivnosti št. 1, kjer je vlagatelj prejel 1 točko, izbrani ponudnik 8 točk;
- ključni aktivnosti št. 4, kjer je vlagatelj prejel 1 točko, izbrani ponudnik 4 točke;
- ključni aktivnosti št. 5, kjer je vlagatelj prejel 1 točko, izbrani ponudnik 4 točke.
Iz razpisne dokumentacije gre ugotoviti, da je naročnik določil pomen (težo) meril, tako da pri izboru ekonomsko najugodnejše ponudbe merilo ponudbene cene predstavlja 60%, merilo "razdelanost programa dela" pa 40%. Pri merilu "razdelanost programa dela" je naročnik pri vsaki ključni aktivnosti določil in opisal 4 stopnje razdelanosti programa dela (neustrezno- ni v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, ustrezno â?? - glej zgornjo tabelo), katere je ovrednotil s točkami (0, 1, 4 oz. 8 točk). Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik s takšnim opisom meril in določitvijo načina njihove uporabe zadostil zakonskim zahtevam iz tretjega odstavka 48. člena ZJN-2. V kolikor so se vlagatelju merila določena v razpisni dokumentaciji, zdela sporna ali nejasna, je imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen tudi v 11. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb) ali vložiti zahtevek za revizijo, vendar bi bil to dolžan storiti še pred potekom roka za oddajo ponudb. Po poteku tega roka namreč vsebinska presoja očitkov, ki se nanašajo na oblikovanje merila za ocenjevanje ponudb, ni več dopustna (v skladu s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN), zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali je ponudba ocenjena na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.
Ugotoviti gre tudi, da je naročnikov postopek ocenjevanja ponudb objektivno preverljiv, saj je naročnik merila vnaprej določil, jih ovrednotil in določil način njihove uporabe, v dodatni obrazložitvi pa je dodatno utemeljil oz. pojasnil razloge, ki so ga vodili pri podelitvi točk.
Naročnik mora pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in ovrednotena (četrti odstavek 48. člena ZJN-2). Iz ocenjevanja ponudb mora biti razvidno, zakaj in na kakšen način je naročnik nekemu ponudniku oz. ponudbi dodelil določeno število točk oz. zakaj ponudba pri posameznem merilu ni prejela vseh vnaprej predvidenih točk. Rezultati ocenjevanja morajo biti dokumentirani tako, da jih je mogoče objektivno preveriti. Le na ta način bo naročnik ravnal tudi v skladu z načeloma enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentu "Poročilo o ocenjevanju ponudb" natančno dokumentiral postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb s strani strokovne komisije. Iz ocenjevalnih listov izhaja, da so člani komisije ocenjevali ponudbe le po vnaprej določenih merilih. Z obvestilom o oddaji javnega naročila je naročnik ponudnike obvestil, katera ponudba je bila po postavljenih merilih najugodnejša, prav tako je za vsako ponudbo navedel število točk, ki jih je prejela po posameznem merilu. Naročnik je v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 na vlagateljevo zahtevo le-temu posredoval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila in mu ponovno pojasnil razloge za zavrnitev njegove ponudbe in opisal merila za ocenjevanje ponudb, kot jih je navedel že v razpisni dokumentaciji. Poleg tega je naročnik v tabeli prikazal pridobljeno število točk za vsakega ponudnika posebej ter podal obrazložitev za dodelitev točk po merilih in po posamezni ključni aktivnosti. Državna revizijska komisija na tem mestu tudi ugotavlja, da je naročnik v dodatni obrazložitvi smiselno odgovoril na vprašanja vlagatelja, zato zavrača tudi očitek vlagatelja, da naročnik v dodatni obrazložitvi ni pojasnil razlogov, ki so ga vodili pri dodelitvi točk po merilu razdelanost programa dela.
Državna revizijska komisija tudi ni sledila dokaznemu predlogu vlagatelja, glede izvedbe dokaza "s strani izvedenca ali strokovnjaka ustrezne stroke, ki bo presodil pravilnost naročnikovega ravnanja v postopku ocenjevanja.", saj vlagatelj ni predlagal, naj se izvede dokaz zaradi ugotavljanja ali razjasnjevanja kakšnega dejstva (razreševanje dejanskih vprašanj), ampak je predlagal, naj izvedenec razrešuje pravna vprašanja.
Poleg tega Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da odloča na podlagi zahtevka za revizijo in v njegovih mejah, zato so lahko predmet njene meritorne presoje le konkretizirane kršitve. Vlagatelj mora, skladno z določili 4. in 5. alinee četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, v revizijskem zahtevku navesti tako kršitve kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi zatrjevane kršitve dokazuje. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Zahtevek za revizijo je namreč namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika kakor tudi dokaze zanje (trditveno-dokazno breme iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 10/04 in 52/07 ; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN). V konkretnem primeru vlagatelj le pavšalno navaja kršitve naročnika pri ocenjevanju ponudb pri ključnih aktivnostih št. 1, 4 in 5 znotraj merila "razdelanost programa dela" (nespoštovanje lastne razpisne dokumentacije, objektivna nepreverljivost ocenjevanja), pri tem pa ne ponudi nikakršnega dokaza oz. ne navaja nobenih dejstev, s katerimi bi podkrepil oz. utemeljil svoje navedbe. Kljub dejstvu, da je vlagatelj dne 12.02.2008 opravil vpogled v ponudbeno dokumentacijo, ter da je prejel dodatno obrazložitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, vlagatelj v zahtevku ne navaja prednosti svoje ponudbe v primerjavi s ponudbo izbranega ponudnika, temveč zgolj pavšalno navaja, da je njegova ponudba po strokovni plati vsaj enako kvalitetna oz. kvalitetnejša kot ponudba izbranega ponudnika. Upoštevaje zapisano, Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi tako splošno formuliranih navedb v zahtevku za revizijo ni mogoče ugotoviti kršitev naročnika pri ocenjevanju v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.
Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala vlagateljevo navedbo, da izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikove zahteve iz 10. točke Priloge B.1. ("Obvezni pogoji in dokazila o izpolnjevanju obveznih pogojev"), da mora biti v projektni skupini vsaj en prostorski načrtovalec. Iz ponudbe izbranega ponudnika sicer izhaja, da sta prostorska načrtovalca dva, vendar pa vlagatelj zatrjuje, da nimata ustrezne izobrazbe za prostorskega načrtovalca. Vlagatelj navaja, da je zahtevano izobrazbo za prostorskega načrtovalca mogoče pridobiti zgolj na Fakulteti za arhitekturo, ki ima program za prostorske načrtovalce (smer urbanizem), ter da pogoje za prostorskega načrtovalca določa Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 47/04, 102/04 in 14/05; v nadaljevanju ZGO-1) in Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št . 110/02; v nadaljevanju ZUreP). Po navedbah vlagatelja mora biti oseba, ki je prostorski načrtovalec, član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in mora imeti pridobljeno licenco "P". Vlagatelj kot dodaten argument, da osebi navedeni v ponudbi izbranega ponudnika ne izpolnjujeta pogojev za prostorskega načrtovalca navaja, da nimata izobrazbe, ki se šteje kot ustrezna za pristop k izpitu za pridobitev licence "P".
Državna revizijska komisija je z vpogledom v razpisno dokumentacijo ugotovila, da je naročnik v Prilogi B. 1 v točki 10. kot pogoj za izkazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti zahteval, da ponudnik (samostojno podjetje ali skupina ponudnikov) zagotavlja projektno skupino, z vsaj naslednjimi člani: 1. prometni načrtovalec, 2. prostorski načrtovalec, 3. strokovnjak s področja varstva okolja, 4. geograf, 5. ekonomist. 6. družboslovec (npr. sociolog, antropolog, psihologâ??) in 7. informatik, vsi z vsaj univerzitetno izobrazbo. Kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja je zahteval izpolnjeno prilogo E. 9 "Projektna skupina". V tej so morali ponudniki morali vpisati ime in priimek ter strokovni naziv za vsakega člana projektne skupine. Iz priloge E. 9 izhaja, da je odgovorni nosilec naloge prometni načrtovalec, ostali zahtevani strokovnjaki pa so člani ožje projektne skupine.
Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika je mogoče ugotoviti, da je izbrani ponudnik v skladu z zahtevo razpisne dokumentacije predložil izpolnjeno prilogo E.9. Iz slednje izhaja, da je izbrani ponudnik kot prostorska načrtovalca predvidel dva strokovnjaka, in sicer dr. geol. znanosti in univ. dipl. inž. grad.
Državna revizijska komisija je na podlagi vlagateljevih navedb preverila, ali ZGO-1 določa pogoje za prostorskega načrtovalca. Pri tem je ugotovila, da ZGO-1 v 130. členu določa tri vrste licenc "A", "KA"in "P". Za posameznika, ki ima pridobljeno eno od naštetih licenc, pa se v skladu s tretjim odstavkom 130. člena ZGO-1 šteje, da ima v skladu z zakonom o urejanju prostora pridobljen status pooblaščenega prostorskega načrtovalca. V 131. členu ZGO-1 so določeni pogoji za pridobitev naštetih licenc, med slednjimi je tudi strokovni izpit za odgovorno prostorsko načrtovanje, ki ga je v skladu z ZGO-1 mogoče opraviti pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljevanju: ZAPS). Opravljen strokovni izpit za odgovorno prostorsko načrtovanje je tudi eden izmed pogojev za vpis v imenik članov ZAPS (126. člen ZGO-1). Ugotoviti gre, da ZGO-1 določa pogoje izključno za pridobitev statusa pooblaščenega prostorskega načrtovalca ne pa za pridobitev statusa prostorskega načrtovalca, katerega je zahteval naročnik.
Državna revizijska komisija zavrača tudi očitek vlagatelja, da mora imeti prostorski načrtovalec pridobljeno licenco "P". Iz določb ZGO-1 namreč izhaja, da morajo licenco "P" imeti le osebe, ki želijo nastopati kot pooblaščeni prostorski načrtovalci oz. kot odgovorni prostorski načrtovalci in ne prostorski načrtovalci.
Prav tako je neutemeljen očitek vlagatelja, da mora biti oseba, ki je prostorski načrtovalec, član ZAPS. ZGO-1 določa, da mora ZAPS vzpostaviti in voditi imenik svojih članov ter določa pogoje za vpis in izbris članov iz imenika. Iz določb ZGO-1 izhaja, da se v imenik članov ZAPS lahko vpišejo le osebe, ki imajo pridobljen status pooblaščenega prostorskega načrtovalca. Nikjer V ZGO-1 pa ni najti zahteve, da bi se morali v imenik članov ZAPS vpisati vsi prostorski načrtovalci, torej tudi tisti, ki nimajo statusa pooblaščenega prostorskega načrtovalca, kot to zatrjuje vlagatelj.
Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrača tudi navedbo vlagatelja, da pogoje za prostorskega načrtovalca določa ZUreP. Slednji v prvem odstavku 158. člena določa le, da predloge prostorskih aktov iz 157. člena oziroma njihove posamezne sestavine lahko izdeluje posameznik, ki ima pridobljen status pooblaščenega prostorskega načrtovalca in izpolnjuje pogoje iz zakona, ki ureja graditev objektov. V tretjem odstavku 158. člena pa določa, da posamezne strokovne podlage za prostorske akte lahko izdelujejo tudi druge ustrezno usposobljene fizične ali pravne osebe .
Državna revizijska komisija izpostavlja, da je naročnik svojo zahtevo, da mora biti v projektni skupini vsaj en prostorski načrtovalec z univerzitetno izobrazbo, v razpisni dokumentaciji zapisal tako, da v njej ni nikjer zahteval, da mora biti član projektne skupine pooblaščeni prostorski načrtovalec, ki ima opravljeno licenco "P" in je vpisan v imenik ZAPS, kot je naročnikovo zahtevo očitno razumel vlagatelj. Takšne zahteve ni mogoče razbrati niti iz vsebine razpisne dokumentacije. Potrebno je opozoriti, da so ponudniki pri pripravi svojih ponudb, da bi bile le-te pravilne, dolžni izpolniti zahteve, ki jih zapiše naročnik v razpisno dokumentacijo. V kolikor slednje ocenjujejo kot sporne ali nejasne, lahko zoper njih vložijo zahtevek za revizijo, pri čemer velja omejitev šestega odstavka 12. člena ZRPJN, skladno s katero vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. V konkretnem primeru, ko so bile ponudbe že oddane, naročnik pa je tudi že izbral najugodnejšega ponudnika, je pravilnost ponudbe izbranega ponudnika potrebno presojati (le) glede na naročnikovo zahtevo, kot je bila zapisana v razpisni dokumentaciji. Morebitne nejasnosti v razpisni dokumentaciji pa je v tej fazi postopka potrebno razlagati v korist ponudnikom.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponudniki kot obveznega člana projektne skupine vključijo tudi prostorskega načrtovalca, ki mora imeti vsaj univerzitetno izobrazbo. Kot je to pravilno ugotovil tudi naročnik v svojem sklepu z dne 05.03.2008, izobrazbe za pridobitev univerzitetnega naziva prostorskega načrtovalca v Republiki Sloveniji ne ponuja nobena fakulteta, zato je neutemeljena vlagateljeva navedba, da je mogoče izobrazbo "prostorskega načrtovalca" pridobiti samo na Fakulteti za arhitekturo (smer urbanizem). Znanja s področja prostorskega načrtovanja je mogoče pridobiti na različnih fakultetah, in sicer tako na dodiplomskem študiju (npr. na Filozofski fakulteti -smer geografija, Biotehniški fakulteti-smer krajinska arhitektura, itd.), kot tudi na podiplomskih študijih (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo-podiplomski študij prostorskega in urbanističnega planiranja, Podiplomski študij znanosti o okolju na politehniki v Novi Gorici, itd). Naročnik v svoji zahtevi ni konkretiziral naziva (dodiplomskega ali podiplomskega), ki ga mora imeti prostorski načrtovalec, kot član konkretne projektne skupine. Naročnikovo zahtevo po prostorskem načrtovalcu, kot enem izmed članov projektne skupine, gre tako razumeti, kot zahtevo po strokovnjaku s pridobljenim vsaj univerzitetnim nazivom (dodiplomskim) ali s podiplomskim nazivom, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja prostorskega načrtovanja.
Končno je potrebno ugotoviti, da je brezpredmetno tudi zatrjevanje vlagatelja, da osebi navedeni v ponudbi izbranega ponudnika ne izpolnjujeta pogojev za prostorskega načrtovalca, ker nimata izobrazbe, ki se šteje kot ustrezna za pristop k izpitu za pridobitev licence "P". Kot je bilo že predhodno ugotovljeno je licenca "P" potrebna za pridobitev statusa pooblaščenega prostorskega načrtovala. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval niti pooblaščenega prostorskega načrtovalca niti ni zahteval, da bi moral prostorski načrtovalec izpolnjevati pogoje, potrebne za pristop k izpitu za pridobitev licence "P", je potrebno tudi to vlagateljevo navedbo zavrniti kot neutemeljeno.
Ker vlagatelj ponudbo izbranega ponudnika izpodbija zaradi neizpolnjevanja pogoja po prostorskem načrtovalcu zgolj na podlagi predpostavke, da je bil zahtevan pooblaščeni prostorski načrtovalec, naročnik pa takšne zahteve v razpisni dokumentaciji ni postavil, gre vlagateljeva navajanja v delu, ki se nanašajo na sporni pogoj zavrniti kot neutemeljena.
Kot slednjo je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljevo navedbo, da je z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da le-ta ni pravilno sledil naročnikovi zahtevi po predložitvi referenčnih potrdil z vidika prostorskega načrtovanja. Naročnik je po mnenju vlagatelja tako obema strokovnjakoma (prostorskima načrtovalcema; opomba Državne revizijske komisije) priznal reference, ki niso ustrezale zahtevam iz razpisne dokumentacije, saj so izkazovale sodelovanje na nalogah v smislu vpliva na okolje oz. varstva okolja in ne prostorskega načrtovanja. Naročnik nasprotno zatrjuje, da je preveril referenčna potrdila in ugotovil, da so le-ta ustrezna.
V razpisni dokumentaciji v Prilogi B.1, pod točko 12, je med obveznimi pogoji za priznanje tehnične in kadrovske sposobnosti, zapisano:
"Prostorski načrtovalec je končal oziroma zaključil vsaj:
- eno (1) uspešno storitev priprave strokovno-razvojnih nalog s področja urejanja javnega prometa v zadnjih treh (3) letih.".
Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik kot pogoj za priznanje tehnične in kadrovske sposobnosti postavil zahtevo, da je prostorski načrtovalec v zadnjih treh letih zaključil oz. končal vsaj eno storitev priprave strokovno-razvojnih nalog na področju urejanja javnega prometa. Tako zapisana zahteva predstavlja pogoj v smislu tehnične in/ali kadrovske sposobnosti po 45. členu ZJN-2 (IV. poglavje ZJN-2: Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in merila za izbor). ZJN-2 v 45. členu (Tehnična in/ali kadrovska sposobnost) določa načine (in dokazila), s katerimi naročnik lahko preveri tehnično in/ali kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov. V skladu z 2. odstavkom 45. člena lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične oz. kadrovske sposobnosti med drugim tudi s seznamom najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih (2. alineja točke a), kakor je to smiselno zapisal tudi naročnik v obravnavani razpisni dokumentaciji v točki 12. Priloge B.1. V skladu z šestim odstavkom 45. člena ZJN-2 mora naročnik v razpisni dokumentaciji ali v obvestilu o javnem naročilu navesti, katero dokazilo (iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2) bo štel kot ustrezno za dokazovanje izpolnjevanja pogoja. Kot dokazila o izpolnjevanju predmetnega pogoja je naročnik v konkretnem primeru zahteval življenjepis člana projektne skupine (priloga E.10), reference člana projektne skupine (priloga E.11) ter izpolnjena, podpisana in ožigosana referenčna potrdila izdana s strani naročnikov v smislu vsebine, ki je razvidna iz priloge E.12 (referenčna potrdila člana projektne skupine). Priloge E.10, E.11 in E.12 so del razpisne dokumentacije, in sicer gre za vnaprej pripravljene obrazce, ki so jih morali ponudniki izpolniti s tam navedenimi podatki ter jih priložiti k svoji ponudbi.
Iz pregleda ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je le-ta v prilogi E.9 kot člana projektne skupine navedel dva prostorska načrtovalca. Kot dokaz o izpolnjevanju pogoja iz točke 12. Priloge B.1 razpisne dokumentacije je izbrani ponudnik za oba navedena prostorska načrtovalca predložil izpolnjeno prilogo E.10 (življenjepis), prilogo E.11 (reference člana projektne skupine), poleg navedenega pa je izbrani ponudnik za prvega prostorskega načrtovalca predložil tri potrdila o izvedenih referenčnih poslih, za drugega pa eno referenčno potrdilo. Izbrani ponudnik je tako v svoji ponudbi predložil vsa zahtevana dokazila za izkazovanje izpolnjevanja predmetnega pogoja.
Vlagatelj kot edino sporno dejstvo glede ustreznosti referenc izbranega ponudnika navaja, da le-te izkazujejo sodelovanje na nalogah v smislu vpliva na okolje oz. varstva okolja in ne prostorskega načrtovanja. Iz tako oblikovane navedbe vlagatelja smiselno izhaja, da referenčna potrdila, ki jih je predložil izbrani ponudnik, po vsebini ne ustrezajo zahtevi naročnika iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji kot dokazilo o izpolnjevanju spornega pogoja zahteval predložitev referenčnih potrdil, ki izkazujejo sodelovanje na nalogah z vidika prostorskega načrtovanja.
Državna revizijska komisija opozarja, da postane v skladu s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN vsebina razpisne dokumentacije po poteku roka za predložitev ponudb aksiom. Tako postanejo aksiom tudi postavljeni pogoji in dokazila za dokazovanje izpolnjevanja le-teh tako za naročnika kot tudi za ponudnike. Slednje za ponudnike pomeni, da so pogoje določene v razpisni dokumentaciji dolžni izpolniti samo v mejah (vsebinskih in vrednostnih), kot jih je zapisal naročnik v razpisni dokumentaciji, prav tako pa lahko naročnik samo v teh mejah in na podlagi dokazil, ki jih je predvidel v razpisni dokumentaciji, presoja izpolnjevanje pogojev.
Državna revizijska komisija vlagateljevo navedbo zavrača kot neutemeljeno, saj dejstvo, na katero vlagatelj opira svojo trditev o neustreznosti referenc, to je, da le-te izkazujejo sodelovanje v nalogah v smislu vpliva na okolje oz. varstva okolja in ne prostorskega načrtovanja, ni relevantno za presojo ustreznosti reference, saj naročnik ni postavil take zahteve v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija je namreč že predhodno ugotovila, da je naročnik kot pogoj postavil zgolj zahtevo, da je prostorski načrtovalec v zadnjih treh letih zaključil oz. končal vsaj eno storitev priprave strokovno-razvojnih nalog na področju urejanja javnega prometa. Zahteve po predložitvi referenčnih potrdil z vidika prostorskega načrtovanja naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil. Ker od ponudnikov tako ni mogoče zahtevati več, kot je od njih terjala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija, je Državna revizijska komisija vlagateljev očitek v tem delu revizijskega zahtevka, zavrnila kot brezpredmeten.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo, v višini 5.000,00 EUR za takso za revizijski postopek, stroške v protivrednosti 3000 odvetniških točk za stroške priprave revizijskega zahtevka, materialne stroške v višini 2%, vse povečano za 20% DDV, v vlogi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo pa stroške v protivrednosti 50 odvetniških točk, povečano za 20% DDV. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena"â??, to je na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, â??"vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."
V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zaradi česar je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
Ljubljana, 11.04.2008.
Samo Červek, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, Linhartova cesta 13, Ljubljana;
- Odvetnica mag. Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana;
- OMEGA consult, d.o.o., Ljubljana, Gregorčičeva ul. 7, Ljubljana;
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.