Na vsebino
EN

018-274/03

Številka: 018-274/03-21-1985
Datum sprejema: 9. 3. 2005

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega odstavka 13. člena in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â??.. v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave za storitve "Razkladanje, skladiščenje in nakladanje premoga" in storitev "Prevoz premoga" ter na podlagi dokumenta "Pritožba zoper sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo" (v nadaljevanju: pritožba), ki ga je vložilo podjetje â??â??. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??, ki ga zastopa â??â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep naročnika o zavrženju, z dne 17.11.2003.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo z dne 11.11.2003 odločiti v skladu z določbami ZRPJN.

3. O stroških, nastalih s pritožbo, bo odločeno v nadaljevanju postopka.

Obrazložitev:

Dne 11.11.2003 je vlagatelj pri naročniku vložil zahtevek za revizijo. V njem vlagatelj uvodoma pojasnjuje, da ima kot podjetje 35 let izkušenj na področju logistike, predvsem na področju izvajanja špediterskih storitev v domačem in mednarodnem transportu. V Ur.l. RS, z dne â??â?? je vlagatelj zasledil javni razpis naročnika za dobavo premoga za potrebe naročnika, v naslednjih treh letih, na pariteti â??â??.
Omenjeni javni razpis, navaja vlagatelj, ni vključeval potrebnih pristaniških manipulacij, prevoza navedenega premoga na relaciji â??.., kakor tudi ne špediterskih storitev, ki so za izvedbo posla nujno potrebne. Vlagatelj navaja, da pariteta DES v skladu z INCOTERMS 2000 pomeni, da je blago dobavljeno na ladji v namembnem pristanišču; pri tem prodajalec preda blago na razpolago kupcu na krovu ladje (v tem primeru v â??..), v uvozno neocarinjenem stanju, kupčeve obveznosti pa so vse transportno logistične storitve (vključno s pretovorom v â??..), carinske in druge formalnosti ter ostalo do prihoda blaga na skladišče toplarne. Omenjeni javni razpis je tako zajemal le nabavo na â??â??., dveh sklopov premoga v skupni količini 1.450.000 ton. Na osnovi maksimalne cene, ki je navedena v Uradnem listu, je vrednost nabavljenega premoga cca 15.000.000.000 SIT, vendar ta znesek vključuje le skupno vrednost blaga ter pomorski prevoz od odpremne do namembne luke. Vlagatelj opozarja, da navedeni razpis ne vključuje pristaniških storitev ter železniških transportnih stroškov, katerih vrednost vlagatelj na podlagi podatkov iz javnega razpisa (Cp = pristaniške storitve = 5 USD/mt in Ct = transportni stroški = 9.64 USD/mt) ocenjuje na skupno vrednost 4.800.000.000 SIT. Poleg tega, navaja naročnik, so iz razpisa izpadle tudi špediterske storitve, ki jih na podlagi minimalne izkustvene cene in na doslej veljavni (pogodbeni) ceni, vlagatelj ocenjuje na 0.15 EUR/mt, kar znese cca 50.000.000 SIT. Vlagatelj poudarja, da so za izvedbo posla, ki je bil predmet javnega razpisa (premog), potrebne tudi špediterske storitve, ki jih lahko opravi le za to registrirano in za to usposobljeno podjetje. Te storitve (med drugim) zajemajo:
- zastopanje kupca v uvoznem carinskem postopku
- organizacijo luških storitev
- organizacijo železniškega prometa
- druge storitve v dogovoru med naročnikom in izvajalcem
Vlagatelj navaja, da je natančno seznanjen s potekom celotnega posla, saj je v preteklih petih letih, kot pogodbeni podizvajalec â??.., opravljal vse špediterske storitve pri poslu s premogom za potrebe naročnika, in pri tem poudarja, da je prejšnji javni razpis za prevoz premoga (Ur.l. RS â??..) zajemal poleg vrednosti blaga tudi vse transportne logistične storitve (vključno s špediterskimi), od odpremne luke pa vse do skladišča â??â??. (pariteta dobavljeno FCO TE -TOL). Vlagatelj meni, da je tako upravičeno sklepal, da bo naročnik objavil drugi javni razpis, ki se bo nanašal na prevoz premoga na relaciji â??â??., oziroma vsaj za potrebne špediterske storitve, saj njihova ocenjena vrednost (cca 50.000.000 SIT) daleč presega mejno vrednost, ki je določena v Zakonu o izvrševanju proračuna za leto 2003 in 2004 za izvedbo celotnega postopka javnega naročila (vključno z javnim razpisom), naročnik pa je oseba za katero veljajo določila ZJN-1. Aktivno legitimacijo in s tem pravni interes za vložitev zahtevka vlagatelj utemeljuje s tem, da je podjetje, ki se primarno ukvarja z izvajanjem špediterskih storitev in logistike transporta. Zaradi neobjave javnega razpisa oziroma potencialne (protizakonite) oddaje naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave bi vlagatelju nastala ogromna gospodarska škoda, še posebej ob upoštevanju dejstva, da vlagatelj že 5 let organizira transport in nudi špediterske storitve za prevoz premoga iz â??â??. (kot podizvajalec dosedanjega izvajalca - â??â??.). V dokaz vlagatelj prilaga obstoječe pogodbe med vlagateljem in dosedanjim izvajalcem â??â?? (premog â??..). Pasivno legitimacija naročnika v postopku revizije pa vlagatelj opira na 3. člen Zakona o javnih naročilih, ki določa, da je za namene zakona naročnik (pravne osebe, za katere veljajo določbe Zakona o javnih naročilih), neposredni uporabnik proračuna, posredni uporabnik proračuna, kakor tudi druge pravne osebe, ki jih ustanovi neposredni ali posredni uporabnik proračuna, s posebnim namenom zadovoljevanja potreb v splošnem interesu in v katere lahko neposredni ali posredni uporabnik proračuna imenuje najmanj polovico članov uprave ali nadzornega odbora. Vlagatelj navaja, da na podlagi podatkov iz sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani (vložna številka 1/00344/00) izhaja, da sta ustanovitelja in lastnika naročnika â??â?? in â??â??.., ki sta neposredna oziroma posredna porabnika proračuna. Za naročnika so tako določila ZJN-1 zavezujoča. Vlagatelj navaja, da Zakon o izvrševanju proračuna (Ur. L. RS 118/2002) za leto 2003 in 2004 določa spremembo višine mejnih vrednosti, do katerih se lahko javno naročilo odda po pravilih za oddajo javnih naročil male vrednosti, in da 15. člen navedenega zakona kot najvišjo vrednost, do katere se lahko za oddajo javnega naročila za blago in storitve (med katere se prištevajo tudi špediterske storitve ) uporabljajo pravila za oddajo javnih naročil male vrednosti, določa 10.000.000 SIT. Ob tem vlagatelj poudarja, da je vrednost špediterskih storitev pri prevozu premoga â??â??.. na skladišče â??â??, ob upoštevanju klavzule DES in dosedanje cene za špediterske storitve (0.15 USD/mt, ki je razvidna iz priložene pogodbe med vlagateljem in Gorenjem GTI), ob predvideni količini premoga (1.450,000 ton), cca 50.000.000 SIT.
Vlagatelj opozarja, da je naročnik na podlagi ZJN-l dolžan z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila (4. člen). Predvsem pa ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatomih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o omejevanju konkurence (prvi odstavek 5. člena ZJN-l), prav tako pa mora tudi zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik (7. člen ZJN-l).
V omenjenem postopku po mnenju vlagatelja, uporaba 20. člena ZJN-l, ki ureja oddajo naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave in po predhodni objavi, ni utemeljena. Predvsem se naročnik ne more opreti na 2. odstavek omenjenega člena, ki ureja primer, ko zaradi objektivnih razlogov ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, javno naročilo lahko izpolni le določen dobavitelj, izvajalec del ali storitev, in je torej dovoljena oddaja naročila s pogajanji, brez predhodne objave javnega razpisa. Vlagatelj še poudarja, da je poleg njega v Sloveniji (in seveda tudi v tujini) še precej špediterskih podjetij (potencialnih ponudnikov), ki so registrirani in usposobljeni za izvedbo špediterskih in logističnih storitev v zvezi z nakupom in prevozom premoga, ne obstajajo pa tudi nikakršne druge okoliščine, ki bi utemeljevale oddajo naročila na podlagi 20. člena ZJN-1 (izključne pravice, nepredvidljivi dogodki itd.).
Vlagatelj svoj zahtevek končno utemeljuje z navedbo, da je pravno varstvo ponudnikov zagotovljeno v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil, torej tudi v primeru, če naročnik ne objavi javnega razpisa, ampak, v nasprotju z določili ZJN-1 odda javno naročilo z neposrednimi pogajanji. Vlagatelj navaja, da vlaga zahtevek za revizijo v zakonitem roku, saj je do sedaj čakal na objavo javnega razpisa za oddajo špediterskih storitev, v zadnjih dneh pa se mu je, zaradi preteka časa in na podlagi obvestil iz medijev, porodil sum, da je oziroma da namerava naročnik protizakonito oddati naročilo brez javnega razpisa. S tem bi bil vlagatelj, kakor tudi ostali ponudniki špediterskih storitev, neposredno oškodovan. V ta namen vlagatelj s svojim zahtevkom za revizijo od naročnika zahteva, da za špediterske storitve, ki so povezane z dobavo premoga za potrebe naročnika v naslednjih 3 letih, objavi javni razpis v skladu z ZJN-1 in tako omogoči vlagatelju, da se skupaj z morebitnimi ostalimi ponudniki poteguje za posel.


Naročnik je dne 19.11.2003 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi naročnik ugotavlja, da se vlagatelj v 1. točki zahtevka za revizijo v postopku oddaje javnega naročila sklicuje na javni razpis za dobavo premoga za potrebe naročnika v obdobju 3-h let na pariteti DES ter navaja, da omenjeni javni razpis ni vseboval izvedbe pristaniških manipulacij, prevoza premoga na relaciji â??â??., kakor tudi ne špediterskih storitev. Naročnik v tem delu ocenjuje, da postopek za revizijo zoper javni razpis za dobavo premoga po odprtem postopku, ki je bil kot predhodni javni razpis objavljen v Uradnem listu RS št. â??.. z dne â??.., št. objave â??., javni razpis pa je bil objavljen v Uradnem listu št. â?? z dne â??.., št. objave â??.., ni mogoč.

Naročnik navaja, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev zahteve za revizijo, saj 9. člen ZRPJN jasno določa, da zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Iz navedenega naročnik ugotavlja, da morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno, da je stranka lahko aktivno legitimirana v postopku oddaje javnega naročila, in da je nesporno, da vlagatelj ni sodeloval v postopku oddaje javnega naročila, katerega predmet je dobava premoga, saj kot izhaja iz vpogleda v celotno dokumentacijo oddaje javnega naročila vlagatelj pri naročniku ni dvignil razpisne dokumentacije, prav tako do roka, določenega v objavi razpisa in v razpisni dokumentaciji, ni oddal svoje ponudbe. Naročnik zato ugotavlja, da vlagatelj ni imel interesa za dodelitev naročila, niti mu zaradi tega ni bila povzročena nikakršna škoda zaradi ravnanja naročnika. Naročnik utemeljuje, da je bilo potrebno na podlagi gornjih navedb zahtevek za revizijo zavreči.
Naročnik še navaja, da je bilo podrejeno potrebno zahtevek za revizijo zavreči tudi iz razloga, ker bi bil le-ta, v primeru, da bi bil vlagatelj aktivno legitimiran, prepozen, saj je naročnik v skladu z 1. odstavkom 70. člena ZJN-1 objavil izid postopka oddaje javnega naročila v Uradnem listu RS št. â??.. z dne â??., št. objave Ob-â??.., zahtevek za revizijo pa je vlagatelj vložil dne 11.11.2003. Naročnik navaja, da je vseskozi vodil postopek oddaje javnega naročila v skladu z določili ZJN-1, s tem, da je bil postopek transparenten za vse potencialne ponudnike od dneva objave razpisa v Uradnem listu, pa do objave izida postopka oddaje javnega naročila.
Naročnik navaja, da se na podlagi gornjih navedb ni spuščal v meritorno obravnavanje zahtevka za revizijo pod 1. točko, pri tem pa poudarja, da naročnik pri oddaji javnega naročila dobava premoga ni sledil razpisu, ki je bil objavljen v letu 1997 ter na katerega se sklicuje vlagatelj. Naročnik navaja dejstvo, da je bil v Uradnem listu RS št. 39/2000 objavljen nov ZJN-1, ki vsebuje tudi prilogo in sicer priloga 1A in 1B za storitve. Naročnik je pri oddaji javnega naročila sledil določilom ZJN-1 kot tudi prilogi, ki opredeljuje storitve in je oddal javno naročilo tako, da je razpisal javni razpis po odprtem postopku za dobavo blaga - dobavo premoga in za storitve prevoza premoga ter storitve razkladanja, skladiščenja in nakladanja pa je oddal naročilo v skladu z 20. členom ZJN-1.
Naročnik nadalje navaja, da vlagatelj v drugem delu vlaga zahtevek za revizijo, kot aktivno legitimirana oseba zoper neobjavljen javni razpis za oddajo javnega naročila za opravljanje špediterskih storitev. Vlagatelj je namreč registriran in usposobljen za opravljanje špediterskih storitev ter je na podlagi javnega naročila iz leta 1997 te storitve opravljal kot podizvajalec izbranega ponudnika- dobavitelja â??â??.
Naročnik ponovno poudarja, da je oddal javno naročilo po postopku s pogajanji in sicer za storitve razkladanja, skladiščenja in nakladanja premoga, ter za storitve prevoza premoga brez predhodne objave. Naročnik je pri obeh postopkih v celoti sledil določilom ZJN-1 in je oddal javno naročilo v skladu z 2. točko 1. odstavka 20. člena ZJN-1. Naročnik je v skladu s prilogo I B ZJN-1, ki se nanaša na storitve, pripravil obe oddaji javnih naročil v skladu s 4. členom ZJN-1 in sicer tako, da se je z izborom ponudnikov nesporno zagotovila poraba sredstev, ki je za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila. Javno naročilo po postopku s pogajanji za storitve razkladanja, skladiščenja in nakladanja je vsebovalo tudi druge nujno potrebne storitve vezane na storitve, ki so bile predmet oddaje javnega naročila (količinski prevzem premoga, ugotavljanje kakovosti premoga, špediterske storitve). Gre za storitve, pojasnjuje naročnik, ki predstavljajo del povezane celote osnovnega naročila in so nujno potrebne za izvedbo celotnega javnega naročila razkladanja, skladiščenja in nakladanja premoga. Naročnik je za oddajo javnega naročila v skladu s drugo alineo prvega odstavka 20. člena in sicer za oddajo storitev razkladanja, skladiščenja in nakladanja premoga, kot tudi za oddajo storitve prevoza premoga pridobil tudi pisno mnenje Urada za javna naročila in sicer dne 28.02.2003 pod opr. št. 265/03-AP. Naročnik še navaja, da je v skladu z 70. členom ZJN-1 objavil izid obeh postopkov oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji in sicer v Uradnem listu št. â?? z dne â??... Iz navedenih objav izhaja, da je za storitve razkladanja, skladiščenja in nakladanja premoga bil izbran ponudnik â??.., za oddajo storitve prevoza premoga pa ponudnik â??â??
Naročnik tudi poudarja, da je vlagatelj vložil pri naročniku zahtevek za revizijo dne 11.11.2003. ZRPJN v 12. členu določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon ne ureja drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oz. priznanju sposobnosti, pa je rok za vložitev zahtevka za revizijo 10 dni od prejema odločitve. Iz navedenega izhaja, da je vlagatelj zamudil rok za vložitev zahteve za revizijo, saj jo je vložil po preteku 10-dnevnega roka od dneva objave oddaje javnega naročila v Uradnem listu RS, št. â??. z dne â??., ki bi se jo lahko ob smiselni uporabi določil ZRPJN štelo kot odločitev o dodelitvi naročila.
Naročnik navaja, da ZRPJN v 13. členu določa, da naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri njegovo pravočasnost in ali je zahtevek za revizijo vložila aktivno legitimirana stranka. Iz zahtevka za revizijo ne izhaja jasna opredelitev vlagatelja, zoper kateri javni razpis sploh vlaga zahtevo za revizijo, zato je naročnik razumel, da se vlaga zahteva za revizijo zoper javno naročilo za dobavo premoga kot tudi zoper ne oddajo javnega naročila za špediterske storitve. Naročnik meni, da vlagatelj v prvem primeru nesporno ni dokazal aktivne legitimacije in je iz navedenega razloga potrebno zahtevek za revizijo zavreči. Podrejeno je potrebno zahtevek za revizijo glede navedenega razpisa (dobavo premoga) zavreči kot prepoznega.
Naročnik pa glede neobjavljenega razpisa za oddajo javnega naročila za špediterske storitve navaja, da je potrebno prav tako v skladu z 2. odstavkom 13. člena ZRPJN zahtevo za revizijo zavreči kot prepozno, saj je naročnik oddajo javnega naročila s pogajanji objavil v skladu z določili ZJN-1 v zakonsko predpisanem roku po sklenitvi obeh pogodb z izbranima ponudnikoma, in sicer v Ur.l. RS, št. â??., z dne â??.., vlagatelj pa je zahtevek za revizijo vložil dne 11.11.2003.
Naročnik končno še ugotavlja, da mu je vlagatelj, ker ni uspel z zahtevkom za revizijo, dolžan povrniti odvetniške stroške v višini 2000 odvetniških točk, kar skupno z 20% DDV znaša 264.000,00 SIT.


Vlagatelj je dne 24.11.2003 na Državno revizijsko komisijo poslal "pritožbo zoper sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo", ki jo je Državna revizijska komisija prijela dne 25.11.2003.
V "pritožbi zoper sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo" vlagatelj navaja, da se zahtevek za revizijo ne nanaša na javni razpis za dobavo premoga, temveč se nanaša na dejstvo, da naročnik ni objavil javnega razpisa za oddajo špediterskih storitev, kar bi bil dolžan storiti na podlagi ZJN-1. Vlagatelj natančno opiše naravo špediterskih storitev, ki so po navedbah vlagatelja nujno potrebne storitve pri prevozu, dobavi in razkladanju in so od prevoznih in drugih poslov ločene, neodvisne ter popolnoma samostojne. Na samostojnost narave teh storitev kaže tudi obstoj specializiranih gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s tem poslom. Vlagatelj tudi navaja, da iz objave izidov postopka za "Prevoz premoga" in "Razkladanje, skladiščenje in nakladanje premoga" ni mogel ugotoviti, da so bil enemu ali obema izbranima ponudnikoma oddane tudi špediterske storitve. Navedeni objavi sta vlagatelju še povečali pričakovanja, da bo naročnik objavil javni razpis za špediterske storitve. Vlagatelj tudi navaja, da objav o izidu postopka ni mogoče šteti kot datum od katerega se šteje deset dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj namreč ne izpodbija teh poslov, temveč vlaga zahtevek za revizijo na podlagi dejstva, da naročnik ni objavil javnega razpisa za špediterske storitve. Rok za vložitev zahtevka za revizijo za vlagatelja začne teči šele z dnem, ko je iz posrednih virov izvedel, da naj bi bile v okviru objavljeni izidov postopka oddana tudi špediterska dela. Vlagatelj tudi oporeka stroškom revizijskega postopka ter navaja, da bi stroške revizijskega postopka (odvetniške storitve za naročnika) moral nositi naročnik sam, saj mora kot naročnik po ZJN-1 sam oddajati javna naročila in tudi voditi ustrezne postopke povezane s tem. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi, v celoti razveljavi sklep naročnika in odloči, da mora naročnik v skladu s 16. členom ZRPJN meritorno odločati o zahtevku za revizijo.


Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-274/03-1896, z dne 26.11.2003, naročnika pozvala naj ji odstopi vso dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim razpisom. S strani naročnika je Državna revizijska komisija prejela celotno dokumentacijo dne 28.11.2003.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pritožba vlagatelja pravočasna in utemeljena iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Po pregledu predložene dokumentacije je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN sprejela sklep, s katerim se pritožbi ugodi, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je pritožba vlagatelja dopustna in, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev pritožbe in zahtevka za revizijo. Naročnik v konkretnem primeru obstoj oz. neobstoj aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo v prvem delu veže sodelovanje na javnem razpisu za dobavo premoga. V tem delu Državna revizijska komisija sledi naročnikovi ugotovitvi in zgolj navaja, da aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo ni mogoče vezati na sodelovanje na javnem razpisu za dobavo premoga, saj javni razpis za dobavo premoga ni zajemal špediterskih storitev, ki jih je naročnik oddajal ločeno.
Vlagatelj ima kot oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti s področja predmeta javnega naročila in ki je sodelovala v predhodnih razpisih naročnika ob primerljivih predmetih javnega naročanja (na podlagi pogodbe o organizaciji transporta blaga v mednarodnem prometu sklenjene med dobaviteljem premoga za naročnika in vlagateljem), v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve pritožbe.

Državna revizijska komisija je morala najprej odgovoriti na vprašanje v kakšnem roku je mogoče vložiti zahtevek za revizijo v postopku s pogajanji brez predhodne objave. ZRPJN v prvem odstavku 12. člena določa, da je po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. ZRPJN sicer neposredno ne ureja roka za vložitev zahtevka za revizijo po odločitvi o dodelitvi naročila v postopku s pogajanji brez predhodne objave in v primeru, ko oseba, ki ima aktivno legitimacijo, ni prejela odločitve naročnika. Državna revizijska komisija zato opozarja na smiselno uporabo določila prvega odstavka 12. člena ZRPJN.

Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti je določen subjektivni rok, desetdnevni rok se računa od trenutka, ko je upravičena oseba prejela odločitev o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Za posamezne ponudnike se lahko rok izteče različno, če so odločitev o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti prejeli različno. Za tiste, ki ne prejmejo odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti, roka ni mogoče določiti enako, saj ne prejmejo odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti.

Če po preteku desetdnevnega roka od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ni vložen zahtevek za revizijo, lahko naročnik sklene pogodbo o dodelitvi naročila oziroma mora biti "znan" rok, ko lahko sklene pogodbo. Naročnik mora osnovne podatke o izidu postopka objaviti v Uradnem listu v 14 dneh, s to objavo pa zakon ne povezuje pogojev za sklenitev pogodbe (vsaj izrecno ne). Tudi v primeru objave podatkov o izidu postopka je potrebno določiti subjektivni rok v katerem lahko potencialni ponudniki vložijo zahtevek za revizijo. Objava podatkov o izidu v Uradnem listu bi lahko bila okoliščina za določitev objektivnega roka za vložitev zahtevka za revizijo za tiste aktivno legitimirane, ki obvestila o oddaji javnega naročila niso prejeli. Subjektivni rok za vložitev zahtevka za revizijo je potrebno določiti tudi za primer ko iz objave podatkov o izidu v Uradnem listu eksplicitno ne izhaja oz. ni mogoče sklepati, kaj je bil predmet, vrsta in obseg javnega naročila. Navedeno pomeni, da je potrebno določiti tudi rok v katerem ponudniki lahko vložijo zahtevek za revizijo, če na podlagi "drugih virov" (časopis, informacije s strani drugih ponudnikova ali naročnika, â??.) ugotovijo, da je bilo javno naročilo oddano tudi za storitve, ki niso navedene v objavi izida postopka v Uradnem listu. Subjektivni deset dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo tako začne teči z dnem objave izida postopka v Uradnem listu oz. z dnem, ko je vlagatelj izvedel, da so bile z javnim naročilom oddane tudi storitve, ki niso bile navedene v objavi izida postopka.

Kot je bilo navedeno, je vlagatelj 9.5.2003 v Uradnem listu zasledil objavo javnega razpisa za dobavo premoga za potrebe naročnika. Omenjeni javni razpis ni vključeval potrebnih pristaniških manipulacij, nadaljnjega prevoza in špediterskih storitev, ki so za izvedbo posla nujno potrebne, temveč samo dobavo premoga za naročnika. Vlagatelj je bil natančno seznanjen s potekom posla dobave premoga, saj je v preteklih letih, kot pogodbeni podizvajalec tedanjega dobavitelja premoga opravljal vse špediterske storitve pri poslu dobave premoga za naročnika, zato je glede na naravo posla upravičeno upravičeno sklepal, da bo naročnik objavil še en javni razpis za prevoz na relaciji â??â?? oziroma vsaj za potrebne špediterske storitve.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v obravnavanem primeru naročnik objavil dne â??.. v Uradnem listu RS, št. â??., pod št. Ob-â??., obvestilo o oddaji javnega naročila za storitev "Prevoz premoga" in v istem Uradnem listu, pod št. objave Ob - â??., obvestilo o oddaji javnega naročila za storitev "Razkladanje, skladiščenje in nakladanje premoga". Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da bi vlagatelj lahko izvedel za oddajo predmetnega javnega naročila v trenutku, ko je bilo to dejstvo uradno objavljeno (v Uradnem listu). To je dan, ko bi vlagatelj prvič lahko izvedel za oddajo predmetnega javnega naročila, vendar le, če je iz objave izida postopka v Uradnem listu mogoče nedvoumno zaključiti, da je bilo javno naročilo oddano tudi za špediterske storitve. V nasprotnem primeru teče subjektivni rok za vložitev zahtevka za revizijo od dne, ko je vlagatelj na kakšen drug način izvedel, da je bilo v okviru postopka oddaje javnega naročila za "Prevoz premoga" in storitev "Razkladanje, skladiščenje in nakladanje premoga" oddano tudi javno naročilo za špediterske storitve.

Vlagatelj je tako dne 11.11.2003 vložil zahtevek za revizijo oddaje javnega naročila v katerem je med drugim tudi navedel, da se mu je na podlagi obvestil iz medijev in preteka časa porodil sum, da je oziroma da bo naročnik oddal javno naročilo brez javnega razpisa. V svojem zahtevku za revizijo se vlagatelj ne sklicuje na zgoraj navedeni objavi o izidu postopka iz Uradnega lista, med tem ko naročnik v svojem sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo navaja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil prepozno, glede na objavo izida postopka za "Prevoz premoga" in storitev "Razkladanje, skladiščenje in nakladanje premoga", dne 17.10.2003. Naročnik namreč navaja, da je javni razpis vseboval tudi druge potrebne storitve vezane na storitve, ki so predmet naročila ter, da te storitve predstavljajo del povezane celote osnovnega naročila in so nujno potrebne za izvedbo celotnega javnega naročila razkladanja, skladiščenja in nakladanja premoga, kot tudi prevoza premoga.

Državna revizijska komisija je tako morala ugotoviti, ali je za vlagatelja rok za vložitev zahtevka za revizijo iztekel deset dni po objavi izidov postopka za "Prevoz premoga" in storitev "Razkladanje, skladiščenje in nakladanje premoga", ki naj bi vseboval tudi špediterske storitve, torej dne 27.10.2003 oz. kasneje, v roku desetih dni po tem, ko je vlagatelj izvedel oz. se mu je porodil sum, da je bilo javno naročilo oddano tudi za špediterske storitve.

Iz objave v Uradnem listu je mogoče zgolj ugotoviti, da je naročnik po postopku s pogajanji brez predhodne objave oddal javno naročilo za prevoz premoga podjetju â??â?? in za storitev nakladanje, skladiščenje in nakladanje premoga podjetju â??.., â??â??.. Iz same objave v Uradnem listu eksplicitno ne izhaja, da je naročnik oddal tudi javno naročilo za opravljanje špediterskih storitev. V skladu z Obligacijskim zakonikom (Ur. l. RS, št 83/2001, z dne 25.10.2001, v nadaljevanju: OZ) se s špeditersko pogodbo špediter zaveže, da bo za prevoz določene stvari sklenil prevozno pogodbo v svojem imenu in na račun naročitelja in druge za to potrebne pogodbe ter opravil običajne posle in dejanja, naročitelj pa se zaveže, da mu bo za to dal določeno plačilo. Temeljna naloga špediterja je tako organiziranje prevoza pošiljke tako da, špediter praviloma angažira druge specializirane subjekte za prevoz, skladiščenje, kontrolo ter druge potrebne aktivnosti potrebne (zastopanje kupca v carinskem postopku, organizacijo luških storitev, organizacijo prometa) za dobavo blaga na lokacijo naročitelja. Glede na naravo in obseg špediterske pogodbe Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj iz objave izida postopka v Uradnem listu ni mogel zaključiti, da so bile v okviru storitev "Prevoz premoga" in storitev "Razkladanje, skladiščenje in nakladanje premoga" oddane tudi špediterske storitve. Zaradi navedenega vlagateljev subjektivni rok za vložitev zahtevka za revizijo ne začne teči z dnem objave izidov v Uradnem listu, temveč od trenutka, ko je vlagatelj izvedel, da je bilo javno naročilo oddano tudi za špediterske storitve.

Iz zgoraj zapisanega izhaja, da je v obravnavanem postopku mogoče šteti, da je subjektivni rok za vložitev zahtevka za revizijo pričel teči dne, ko je vlagatelj na podlagi preteka časa in obvestil iz medijev ugotovil, da je naročnik oddal javno naročilo tudi za špediterske storitve oz. od dne, ko je vlagatelj prejel relevantne informacije o predmetnem javnem naročilu. Takšna ugotovitev je po mnenju Državne revizijske komisije tudi v skladu z namenom prvega odstavka 12. člena ZRPJN.

Nenazadnje, pa takšna rešitev izhaja tudi iz obrazložitve predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN-A), ki je bil objavljen v poročevalcu Državnega zbora, št. 29, dne 19.03.2002, in kjer je predlagatelj zakona ob obravnavi 12. člena ZRPJN-A, zapisal naslednje:
"Zakonsko ne-reguliran ostaja rok za vložitev zahtevka za revizijo po dodelitvi naročila v postopku s pogajanji brez predhodne objave. To seveda ne pomeni, da zakon vložitve zahtevka v teh primerih ne omogoča. Nasprotno, naročnik mora dejstvo oddaje naročila tudi v takšnem postopku objaviti v Uradnem listu. Zaradi tega bo desetdnevni rok praviloma začel teči od dneva objave. Ker pa gre v primeru teh postopkov za veliko možnih variacij postopka, tukaj navedenega ni mogoče zapisati v kategorično normo, saj bi le-te zaradi možnih variacij nujno potrebovala vrsto (pa še to zgolj eksemplifikativno) navedenih izjem. Zato je predlagatelj ocenil, da naj se vprašanje pravočasnosti zahtevka za revizijo po dodelitvi javnega naročila v postopku s pogajanji brez predhodne objave, ugotavlja v vsakem primeru posebej." (stran 26 in stran 27)."


Državna revizijska komisija opozarja, da bi drugačna rešitev pomenila, da se ponudniku ne zagotovi pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila in da bi bil s tem kršen 1. člen ZRPJN in tudi 3. člen ZRPJN, ki določa temeljna načela javnega naročanja.


V skladu z določili ZRPJN (9., 12., 13., 16. in 17. člen) mora o zahtevku za revizijo na prvi stopnji odločiti naročnik. Zakon v zvezi s tem naročniku nalaga, da mora predhodno preizkusiti, ali je zahtevek za revizijo vložen pravočasno (prvi odstavek 12. člena ZRPJN), ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba (9. člen ZRPJN) in ali je zahtevek za revizijo pravilno sestavljen in opremljen (drugi in tretji odstavek 12. člena ZRPJN). Če naročnik ugotovi, da kateri od treh navedenih pogojev ni izpolnjen, mora ravnati v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN oz. drugim odstavkom 13. člena ZRPJN. Če pa naročnik ugotovi, da so vsi trije navedeni pogoji izpolnjeni, mora na podlagi 16. člena ZRPJN sprejeti vsebinsko odločitev o zahtevku za revizijo. Nadaljevanje revizijskega postopka po odločitvi naročnika je urejeno v 17. členu ZRPJN. Naročnik mora o svoji odločitvi v treh dneh od sprejema odločitve obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo ter ga hkrati pozvati, naj mu najkasneje v treh dneh od prejema naročnikove odločitve pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). Po prejetem obvestilu, da bo vlagatelj zahtevka za revizijo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, mora naročnik najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji (drugi odstavek 17. člena).

Ker naročnik zahtevka za revizijo še ni procesno obravnaval niti o njem ni meritorno odločil, in glede na to, da mora v skladu s prej navedenimi določili ZRPJN o zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik, postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, drugega odstavka 13. člena ZRPJN, drugega odstavka 16. člena ali 17. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija naročniku naložila, da o zahtevku za revizijo odloči v skladu z določbami ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. in 2. iz izreka tega sklepa.


Naročnik v sklepu o zavrženju z dne 19.11.2003 od vlagatelja zahteva povrnitev odvetniških stroškov v višini 264.000,000 SIT. Ker ZRPJN v 22. členu govori le o stroških revizijskega postopka, vezanih na zahtevek za revizijo, se tudi v tem primeru smiselno uporabljajo določbe ZPP (peti odstavek 3. člena ZRPJN). Tretji odstavek 165. člena ZPP določa: "Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo." Ker je Državna revizijska komisija pritožbi vlagatelja ugodila in razveljavila sklep naročnika, z dne 17.11.2003, bo o stroških pritožbe odločeno v nadaljnjem postopku.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran