Na vsebino
EN

018-172/03

Številka: 018-172/03-23-1273
Datum sprejema: 2. 9. 2003

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo tehnološke opreme DCV (distribucijski center) â??., na podlagi vloženega zahtevka za revizijo podjetja â??.. ki ju zastopa â??.., zoper ravnanje naročnika â??.. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek s pogajanji za dobavo tehnološke opreme DCV (distribucijski centerâ??., na podlagi sklepa, št. 690/03 IHG, z dne 10.03.2003, vodenega po zaključku odprtega postopka, objavljenega v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??..

2. Zahtevi za povračilo stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 375.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je, dne 10.03.2003, izdal sklep, št. 690/03 IHG, o začetku postopka oddaje javnega naročila in imenovanju strokovne komisije v postopku s pogajanji po 1. točki drugega odstavka 20. člena ZJN-1, za dobavo tehnološke opreme DCV (distribucijski center vodenja) â??â?? Naročnik je označil predmetno javno naročilo z oznako JN 06/03.

Naročnik je, dne 18.03.2003, z dokumentom, št. 800/03 IHG, sprejel dodaten sklep k sklepu, št. 690/03 IHG, s katerim je razširil strokovno komisijo za izvedbo pogajanj, izdelavo poročila o oddaji in pripravi sklepa o oddaji javnega naročila.

Naročnik je vse ponudnike, ki so predložili ponudbe v odprtem postopku oddaje javnega naročila št. JN 04/02 "Dobava tehnološke opreme DCV (Distribucijski center vodenja) â??...", z dokumentom, z dne 31.03.2003, št. 912/03-inž. JT/IHG, povabil k oddaji ponudbe za predmetno javno naročilo pod št. JN 06/03.

Naročnik je, dne 18.04.2003, izvedel odpiranje ponudb. Ugotovil je, da so pravočasno prispele tri ponudbe. Za ponudbo podjetja â??â??, je ugotovil, da ni priložene specifikacije ponudbenega predračuna.

Naročnik je, dne 23.04.2003, izdal sklep, št. 1169/03- mag. Uš/IHG, o oddaji javnega naročila podjetju â??â??

Podjetje â??., je dne 12.05.2003, vložilo revizijski zahtevek. Naročnik je, dne 03.06.2003, z dokumentom, št. 1620/03-mag. Uš/IHG, na podlagi prvega odstavka 16. člena ZRPJN izdal sklep, s katerim je razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila, št. JN 06/03, z dne 23.04.2003, ter odločil, da se nadaljuje postopek s pogajanji skladno z navodili ponudnikom z oznako JN 06/03. Naročnik je še zapisal, da bo o datumu in postopku ustnih pogajanj obvestil vse ponudnike, ki so oddali ponudbo za predmetno javno naročilo.
Naročnik je podjetje â??.. hkrati pozval, da naj mu v treh dneh po prejemu sklepa sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, sicer bo naročnik ravnal skladno s 17. členom ZRPJN.

Podjetje â??.. je, dne 11.06.2003, v skladu s 17. členom ZRPJN obvestilo naročnika, da bo nadaljevalo revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. 1724/03 - mag. Uš/IHG, z dne 16.06.2003, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo Državni revizijski komisiji.

Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila in proučitvi utemeljenosti navedb, je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-121/03-23-965, z dne 09.07.2003, v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila izrek odločitve naročnika, z dne 03.06.2003, št. 1620/03 - mag. Uš/IHG, v delu, ki določa nadaljevanje postopka s pogajanji skladno z navodili ponudnikom z oznako JN 06/03.

Naročnik je v nadaljevanju po izvedbi dodatnih pogajanj s sklepom, št. 2182/03-mag. Uš, z dne 14.07.2003, kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??â??. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Podjetje â??â?? s partnerjem â??â??., ki ju zastopa â??â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), je dne 22.07.2003, vložilo zahtevek za revizijo v katerem zahteva, da se ponudba izbranega ponudnika spozna za nepravilno in se v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj navaja, da naročnik ni imel pravne podlage, da je preostala dva ponudnika pozval k nadaljnjim oziroma končnim pogajanjem. Naročnik bi lahko kvečjemu izbral ugodnejšo izmed preostalih dveh ponudb, ne bi pa smel izvesti dodatnega kroga pogajanj, v katerem sta ponudnika še spreminjala svoji ponudbi. Vlagatelj meni, da je naročnik dodatni krog pogajanj izvedel v nasprotju z odločitvijo Državne revizijske komisije iz njenega sklepa, št. 018-121/03-23-965, z dne 09.07.2003, če pa je že izvedel dodatni krog pogajanj, bi moral k pogajanjem povabiti tudi vlagatelja.
Vlagatelj nadaljuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, saj je ta ob predložitvi svoje ponudbe podpisal izjavo, da se strinja z določili razpisne dokumentacije, nato pa je v vloženem zahtevku za revizijo zoper sklep naročnika o oddaji javnega naročila, št. 1169/03- mag. Uš/IHG, z dne 23.04.2003, ugovarjal določilom razpisne dokumentacije. Vsem ponudbam je, dne 30.06.2003, potekla veljavnost, naročnik pa je najugodnejšega ponudnika izbral, dne 14.07.2003, ko ponudbe niso bile več veljavne. Neizbrani ponudnik, ki pa je tudi bil povabljen k drugemu krogu pogajanj sploh ni podaljšal veljavnosti svoje ponudbe, saj je zgolj podal izjavo, da ostaja njegova ponudba v veljavi, zato v trenutku izbora naročnik sploh ni razpolagal z dvema pravilnima ponudbama in zato ne bi smel izbrati najugodnejšega ponudnika. Poleg tega pa noben izmed ponudnikov, ki sta bila povabljena na drugi krog pogajanj ni predložil bančnega zavarovanja, kar je prav tako pogoj za pravilnost ponudbe. Nadalje je iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb razvidno, da izbrani ponudnik ni predložil specifikacij ponudbenega predračuna, zaradi česar je bila njegova ponudba nepravilna in bi jo moral naročnik izločiti iz nadaljnjega postopka. Navedeni obrazec je sestavljen iz treh delov: navodil, detajlne tabele cen in specifikacij. V osmem odstavku 1. točke navodil ponudnikom pa je jasno zahtevano, da mora ponudnik v 3. točki posredovati podrobno specifikacijo po posameznih celotah, da bo naročnik enostavno primerjal podatke s podatki, zapisanimi v 2. točki (detajlne tabele cen). Izbrani ponudnik tega obrazca ni predložil, zato je njegova ponudba nepravilna.
Vlagatelj še dodaja, da je izbrani ponudnik bistveno znižal ponudbeno ceno, zato bi naročnik moral ravnati v skladu s 53. členom Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), ki določa naročnikovo ravnanje, če ponudnik ponudi neobičajno nizko ceno. Naročnik bi tudi moral skladno s tretjim odstavkom 20. člena ZJN-1 preveriti kakovost ponujene rešitve izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik pa tudi ni mogel v tako kratkem času pripraviti in predložiti zahtevanih podrobnih specifikacij, ki bi se nanašale na novo, bistveno nižjo ponudbeno ceno.
Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik s tem, ko ni zahteval predložitve novih bančnih garancij, stare pa so bile v času izbire neveljavne, kršil Navodilo o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/00) ter Odredbo o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97, 63/97 in 84/99). Ker je potekla veljavnost bančnih garancij za resnost ponudb, naročnik ni imel na voljo dveh pravilnih ponudb in zato ne bi smel izbrati najugodnejšega ponudnika. Iz navedenih razlogov naročnik obeh ponudnikov v nobenem primeru ne bi smel povabiti k nadaljnjim pogajanjem, temveč bi moral predmetni razpis zaključiti brez izbire najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki jih je imel zaradi vložitve zahtevka za revizijo, in sicer: takse v višini 100.000,00 SIT, stroškov konference s stranko v višini 200 točk z 20% davkom na dodano vrednost, stroškov sestave zahtevka za revizijo v višini 2000 točk z 20% davkom na dodano vrednost ter 2% materialnih stroškov.

Naročnik je z dokumentom, št. 2526/03-mag. AJ/IMB, z dne 06.08.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi naročnik najprej navaja, da iz vlagateljevega zahtevka za revizijo izhaja, da med strankama ni sporno, da njegova ponudba v času izbire najugodnejšega ponudnika ni bila pravilna. Naročnik nadaljuje, da je nesporno, da bi lahko opravil izbiro izmed dveh preostalih ponudb. Ob dejstvu, da je postopek s pogajanji v ZJN-1 izrazito podnormiran, je naročnik skušal v postopku kar najbolj spoštovati temeljna načela javnega naročanja, predvsem načelo gospodarne porabe javnih sredstev. V postopku s pogajanji je mogoče ugotoviti naslednje: naročnik se s ponudniki do izdaje odločitve vedno lahko pogaja vsaj o ceni. Naročnik nadaljuje, da je glede na navodila ponudnikom z oznako JN 06/03, predvidel pogajanja s sanacijo nepravilnih ponudb zgolj v primeru, če bi pridobil vse nepravilne ponudbe. Upoštevajoč dejstvo, da je naročnik prvo fazo postopka s pogajanji izpeljal, ker je v odprtem postopku pridobil nepravilne ponudbe, naročnik ni dolžan v pogajanjih sanirati tudi v tem postopku s pogajanji pridobljene nepravilne ponudbe, saj v primeru, če ponudnik tudi v ponovljenem postopku odda nepravilno ponudbo, lahko naročnik utemeljeno dvomi v sposobnost izvedbe celotnega posla s strani takšnega ponudnika, ki ima težave že pri pripravi ponudbene dokumentacije. Odločitev naročnika, da bi moral neposredno izbrati izmed preostalih dveh pravilnih ponudb, bi bila v nasprotju s temeljnim načelom gospodarne porabe javnih sredstev, saj iz odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika izhaja, da je ob enakih pogojih dosegel nižjo ceno.
Glede vlagateljeve navedbe, da je izbrani ponudnik ob predložitvi ponudbe podpisal izjavo, da se strinja z določili razpisne dokumentacije, nato pa je v vloženem zahtevku za revizijo zoper sklep naročnika o oddaji javnega naročila, št. 1169/03- mag. Uš/IHG, z dne 23.04.2003, ugovarjal določilom razpisne dokumentacije, zaradi česar je njegova ponudba nepravilna, naročnik navaja, da je pravica do vložitve revizijskega zahtevka pravica, ki se ji ponudnik, preden mu nastane, ne more vnaprej odpovedati. Nična bi bila na primer določba v izjavi, da se ponudnik vnaprej odpoveduje pravici do vložitve zahtevka za revizijo, zato je vlagateljeva argumentacija o nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika v tem delu nepravilna.
Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na neveljavnost ponudb naročnik navaja, da sta oba ponudnika podala izjavo, da ostajata njuni ponudbi v veljavi, izbrani ponudnik pa je celo podal nov rok veljavnosti ponudbe. Nesporno gre ugotoviti, da sta bili obe ponudbi veljavni vsaj na dan 14.07.2003, to je na dan, ko je potekalo odpiranje končnih ponudb in je naročnik izdal svojo odločitev o oddaji javnega naročila. Naročnik nadaljuje, da tudi v primeru, če bi sprejel vlagateljevo interpretacijo, da je bila ponudba drugega ponudnika, ki je bil pozvan k drugi fazi pogajanj nepravilna in da tako naročnik ni imel dveh pravilnih ponudb, bi ta lahko izbral najugodnejšega ponudnika, saj se 76. člen ZJN-1 (dve pravilni ponudbi) nanaša na odprti in omejeni postopek, na postopek oddaje naročila male vrednosti in postopek s pogajanji pa zgolj v primeru, če tako določi naročnik.
Naročnik nadaljuje, da sta oba ponudnika predložila ustrezna bančna zavarovanja v prvi fazi pogajanj. Veljavnost bančnega zavarovanja pa na veljavnost ponudbe nima neposrednega vpliva, saj v primeru njegovega prenehanja veljavnost ponudbe ne preneha avtomatično, le zavarovanja ni več mogoče uveljavljati. Naročnik je torej ravnal v skladu z Navodilom o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja, ko je v prvi fazi pogajanj zahteval bančna zavarovanja. Če bi naročnik od ponudnikov zahteval predložitev novih bančnih zavarovanj, bi bilo to v nasprotju z načelom gospodarne porabe javnih sredstev.
Glede vlagateljeve navedbe, da iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb izhaja, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil specifikacije ponudbenega predračuna, zaradi česar je bila njegova ponudba nepravilna in bi jo moral naročnik izločiti iz nadaljnjega postopka, naročnik ugotavlja, da je ta navedba neutemeljena in hkrati tudi prepozna, saj je vlagatelj za omenjeno dejstvo izvedel že na prvotnem javnem odpiranju ponudb, dne 18.04.2003, ko je prevzel zapisnik o javnem odpiranju ponudb. Naročnik dodaja, da je izbrani ponudnik omenjene obrazce predložil že v prvotni ponudbi, z izjavo pa je potrdil, da obrazci iz prvotne ponudbe, ki jih ne spreminja, ostajajo v veljavi tudi za ta postopek. Naročnik je po prejemu zadnje ponudbe izbranega ponudnika (sprememba cene) tega pozval, da naj predloži še ustrezen obrazec iz katerega bo razvidna detajlna struktura cene. Izbrani ponudnik je zahtevani obrazec naročniku posedoval še isti dan.
Glede vlagateljevih navedb, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponudil neobičajno nizko ceno naročnik navaja, da je z izjavo izbranega ponudnika njegova ponudba glede tehničnih elementov ostala v celoti v veljavi. Naročnik ugotavlja, da je vsebino ponudbe izbranega ponudnika podrobno preveril in ugotovil, da je ves čas ostala enaka. Naročnik prav tako navaja, da ni podvomil v zmožnost izvedbe posla s strani izbranega ponudnika, zato ni bil dolžan ravnati v skladu s 53. členom ZJN-1.

Naročnik je vlagatelja pozval, da naj mu v treh dneh po prejemu sklepa sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, sicer bo naročnik ravnal skladno s 17. členom ZRPJN.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 11.08.2003, v skladu s 17. členom ZRPJN obvestil naročnika, da bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v dopisu povzema navedbe iz zahtevka za revizijo in dodaja, da je naročnik pristransko tolmačil določila ZJN-1 in neenakopravno obravnaval posamezne ponudnike ter da v konkretnem primeru nikakor ne gre za gospodarno porabo, ampak za kršitev temeljnih načel javnega naročanja.

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki jih je imel zaradi nadaljevanja postopka pred Državno revizijsko komisijo, in sicer stroškov sestave obvestila o nadaljevanju postopka v višini 100 točk z 20% davkom na dodano vrednost.

Naročnik je z dopisom, z dne 14.08.2003, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-172/03-23-1223, z dne 15.08.2003, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN od naročnika zahtevala dodatno dokumentacijo, ki se nanaša na predmetno javno naročilo. Naročnik je z dopisom, z dne 25.08.2003, Državni revizijski komisiji posredoval zahtevano dodatno dokumentacijo.

Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
(3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je najprej presojala utemeljenost vlagateljeve navedbe, da naročnik ni imel pravne podlage za izvedbo dodatnih pogajanj, ampak bi lahko kvečjemu izbral najugodnejšo ponudbo po prvi fazi postopka s pogajanji oziroma, če pa je že izvedel dodatna pogajanja, bi moral k pogajanjem povabiti tudi vlagatelja. Državna revizijska komisija ob tem uvodoma ugotavlja, da morajo tako naročniki kot ponudniki pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z (avtonomnimi) pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji, če le-ta niso v nasprotju s prisilnimi predpisi. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj in preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika in tako vnaprej preprečiti možne zlorabe.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v navodilih ponudnikom za izvedbo postopka s pogajanji opredelil, kako bo ravnal v primeru pomanjkljivih ponudb, in sicer: "Izbrana bo pravilna ponudba na način kot je to podrobno opredeljeno v teh navodilih. Po potrebi, oziroma lastni presoji naročnika (če bodo ponudbe nepravilne, neprimerne, nesprejemljive, če bo ponudnik prejel samo eno pravilno ponudbo, če bodo cene bistveno odstopale od prvotnih ipd.) bo naročnik okvirno dne 24. 04. 2003 organiziral ločena ustna pogajanja z vsakim od ponudnikov, ki bodo oddali ponudbo, sicer bo izbral najugodnejšo izmed oddanih ponudb.".

Ne glede na dejstvo, da naročnik ob zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo zatrjuje gospodarnost njegovega ravnanja ob izvedbi dodatnih pogajanj, se Državna revizijska komisija ni spuščala v presojo smotrnosti oziroma primernosti zgoraj navedene zahteve razpisne dokumentacije, saj je potrebno določila razpisne dokumentacije v tej fazi postopka oddaje javnega naročila (po oddaji javnega naročila) obravnavati kot aksiom, kateremu morajo slediti tako ponudniki kot naročnik. Državna revizijska komisija je tako presojala zgolj vlagateljevo navedbo, da naročnik ni imel pravne podlage za izvedbo dodatnih pogajanj.
Glede na navedeno podlago v razpisni dokumentaciji je mogoče ugotoviti, da je naročnik predvidel izvedbo dodatnih pogajanj (ločena ustna pogajanja) v primeru, če bo presodil, da so ta potrebna, ob nastopu določenih predpostavk, in sicer: nepravilnost, neprimernost ali nesprejemljivost vseh ponudb, nadalje prejem samo ene pravilne ponudbe ter bistveno odstopanje cen od prvotnih. Naročnik je torej v razpisni dokumentaciji določil, da bo dodatna pogajanja izvedel zgolj ob predhodni izpolnitvi že navedenih predpostavk, ki pa v konkretnem primeru niso bile izpolnjene. Namreč, naročnik je pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovil, da sta od treh prejetih ponudb dve pravilni, kar posledično pomeni, da (vse) ponudbe niso bile nepravilne, neprimerne ali nesprejemljive oziroma, da naročnik ni prejel samo ene pravilne ponudbe. Ob tem pa Državna revizijska komisija še dodaja, da je naročnik v zgoraj navedeni določbi razpisne dokumentacije navedel, da bo v primeru izpolnitve pogojev za izvedbo dodatnih pogajanj, organiziral ločena ustna pogajanja z vsakim izmed ponudnikov, ki so oddali ponudbe. Torej tudi v primeru, če bi bila podlaga za izvedbo dodatnih pogajanj bistveno odstopanje cen od prvotnih (čeprav ni nedvoumno jasno, katere cene so prvotne) ali pa kakšen drug razlog, ki ga naročnik v navedeni zahtevi razpisne dokumentacije ni definiral, če pa ga je upošteval, pa bi ga v odločitvi moral navesti in argumentirati (naročnikova navedba v citirani določbi razpisne dokumentacije "ipd."), bi naročnik glede na določbo razpisne dokumentacije moral izvesti ločena ustna pogajanja z vsakim od ponudnikov, ki so oddali ponudbo, torej tudi z vlagateljem. Glede na dejansko stanje, ki izhaja iz naročnikovih ugotovitev o ne/pravilnosti ponudb ter glede na zgoraj navedeno, Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik v konkretnem primeru pri izvedbi dodatnih pogajanj, ni ravnal v skladu s pravili, ki jih je sam določil v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija dodaja, da je, kot to že sam naročnik navaja ob zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo (dokument, št. 2526/03-mag. AJ/IMB, z dne 06.08.2003), postopek s pogajanji v ZJN-1 podnormiran. Zaradi navedenega mora naročnik pri izvedbi postopka s pogajanji ravnati v skladu z (avtonomnimi) pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila opredeli v razpisni dokumentaciji. Ob tem pa je potrebno opozoriti, da mora biti naročnik, zaradi podnormiranosti postopka s pogajanji v ZJN-1, pri določitvi (avtonomnih) pravil za izvedbo postopka še posebej pozoren na skladnost teh pravil s temeljnimi načeli javnega naročanja. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da v konkretnem primeru naročnik zgoraj navedeno določbo razpisne dokumentacije, ki določa njegovo ravnanje v primeru pomanjkljivih ponudb, ni določil na način, da bi bila nedvoumna. Namreč, glede na določila razpisne dokumentacije ni nedvoumno jasno, ali bi se naročnik moral pogajati s ponudniki, ki so predložili nepravilne ponudbe v tem postopku s pogajanji ter do kdaj bi se moral s temi ponudniki pogajati oziroma, koliko krogov pogajanj bi moral izvesti, da bi odpravil vse nepravilnosti v ponudbah. Naročnik je torej dopustil možnost kreiranja dodatnih pogajanj, pri tem pa v razpisni dokumentaciji ni določil jasnih pravil za ta pogajanja. Vlagatelj zato v zahtevku za revizijo pravilno ugotavlja, da ni jasno ali pomeni naročnikovo ravnanje dodatna pogajanja v skladu z določbami razpisne dokumentacije ali pa dejansko nova pogajanja.

Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da naročnik v postopku s pogajanji ni spoštoval temeljnih načel javnega naročanja, predvsem načela transparentnosti ter načela enakopravnosti ponudnikov. Vlagateljev zahtevek za revizijo je utemeljen in ker ugotovljenih nepravilnosti ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo postopka s pogajanji v celoti, je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Ker je Državna revizijska komisija na tej točki presoje revizijskih navedb ugotovila, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen ter glede na dejstvo, da tudi morebitna utemeljenost vlagateljevih navedb, s katerimi ta zatrjuje nepravilnost ostalih ponudb, ne bi imela vpliva na odločitev Državne revizijske komisije (saj je postopek s pogajanji razveljavljen), so te vlagateljeve navedbe irelevantne, saj ne morejo več vplivati na navedeno odločitev Državne revizijske komisije. Zaradi navedenega jih Državna revizijska komisija v skladu z načelom hitrosti (3. člen ZRPJN), ki je eno izmed temeljnih načel revizijskega postopka, pri odločanju o vloženem zahtevku za revizijo tudi ni vsebinsko presojala.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki jih je imel zaradi vložitve zahtevka za revizijo, in sicer: takse v višini 100.000,00 SIT, stroškov konference s stranko v višini 200 točk z 20% davkom na dodano vrednost, stroškov sestave zahtevka za revizijo v višini 2000 točk z 20% davkom na dodano vrednost ter 2% materialnih stroškov. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki jih je imel zaradi nadaljevanja postopka pred Državno revizijsko komisijo, in sicer stroškov sestave obvestila o nadaljevanju postopka v višini 100 točk z 20% davkom na dodano vrednost.
Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka, v višini plačane takse, to je v višini 100.000,00 SIT, in odvetniške stroške v višini 2000 odvetniških točk za sestavo revizijskega zahtevka, skladno s tarifo št. 13 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 7/95, 49/00, 57/00), to je 220.000,00 SIT, z vštetim davkom na dodano vrednost 264.000,00 SIT, nadalje 50 odvetniških točk za obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z vštetim 20% davkom na dodano vrednost 6.600,00 SIT, skladno s tarifo št. 33 Odvetniške tarife in materialne stroške v višini 4.400,00 SIT povezane s sestavo zahtevka za revizijo, skladno s 15. členom Odvetniške tarife. Skupaj mora naročnik vlagatelju povrniti 375.000,00 SIT. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??..

Natisni stran