Na vsebino
EN

018-039/03

Številka: 018-39/03-22-299
Datum sprejema: 4. 3. 2003

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju ZRPJN) po članici Državne revizijske komisije â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za čiščenje bolnišničnih prostorov in drugih dogovorjenih opravil in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila, katerega javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v 15-ih dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 29.10.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 06/BR-02, ter za predmetno javno naročilo v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis, s predvidenim rokom za oddajo ponudb dne 07.01.2003 do 10.00 ure in javnim odpiranjem ponudb dne 07.01.2003 ob 11.00 uri. Iz zapisnika, z dne 07.01.2003, je razvidno, da je naročnik zaradi vremenskih razmer prestavil rok za predložitev ponudb na 14.01.2003 do 10.00 ure in datum javnega odpiranja ponudb na 14.01.2003 ob 11.00 uri. O novih rokih je z dopisom, št. 07/03, z dne 07.01.2003, obvestil vse potencialne ponudnike, ki so prevzeli razpisno dokumentacijo, dodatno pojasnilo v zvezi z razlogi za tako prestavitev pa jim je naročnik posredoval z dopisom, št. 10/03, z dne 10.01.2003. Naročnik je dne 08.01.2003 informacije o podaljšanju roka za predložitev ponudb in spremembo datuma javnega odpiranja ponudb posredoval tudi v objavo v Uradni list RS. Dne â?? pa je v objavo v Uradni list RS posredoval spremenjen dopis, kjer je določil nove datume in sicer rok za predložitev ponudb dne 21.01.2003 do 10.00 ure in spremembo datuma javnega odpiranja ponudb na 21.01.2003 ob 11.00 uri ter o tem z dopisom, št. 21/03, z dne 13.01.2003, obvestil vse potencialne ponudnike, ki so prevzeli razpisno dokumentacijo.

Na javnem odpiranju ponudb dne 21.01.2003 je naročnik vse prisotne predstavnike ponudnikov obvestil, da je bila ponudba ponudnika â?? pomotoma odprta že pred javnim odpiranjem (Uradna zabeležka, št. 4-BB/03, z dne 10.01.2003). Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 06/02, z dne 21.01.2003, izhaja, da je naročnik postopek javnega odpiranja ponudb prekinil do nadaljevanja, ki bo dne 04.02.2003.

Naročnik je dne 22.01.2003 v objavo v Uradni list RS posredoval dopis, kjer je določil, da bo postopek javnega odpiranja ponudb nadaljeval dne 04.02.2003 ob 11.00 uri.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, z dne 30.01.2003, v katerem navaja, da se je 21.01.2003 udeležil javnega odpiranja ponudb, kjer so bili prisotni poleg članov komisije tudi predstavniki vseh štirih ponudnikov. Vodja javnega odpiranja je pred začetkom javnega odpiranja ponudb prebral dve uradni zabeležki in eno izjavo, ki so priloga zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 21.01.2003 in sicer:
1. Uradno zabeležko naročnika, z dne 14.1.2003, ki govori o tem, da je 14.01.2003 g. ... kot predstavnik ponudnika â??, prevzel oddano ponudbo za čiščenje.
2. Uradno zabeležko strokovne komisije naročnika, št. 4-BB/03, z dne 10.01.2003, o tem, da je vložišče naročnika pomotoma odprlo ponudbo ponudnika ... Komisija je, ne da bi vpogledala v vsebino ponudbe, odprto ovojnico ponovno zalepila in označila kot ponudbo, pod zaporedno št. 3.
3. Izjavo, z dne 20.1.2002, s katero prevzemnica ponudb pri naročniku izjavlja, da je naredila napako pri številčenju ponudb, pri čemer je dve ponudbi pomotoma označila z zaporedno št. 3.
Ker so predstavniki ponudnikov menili, da je zaradi odprte ponudbe enega izmed ponudnikov prišlo do neenakopravnega položaja med ponudniki, se je naročnik odločil, da javno odpiranje prekine in ga nadaljuje dne 04.02.2003 ob 11.00 uri.
Vlagatelj vlaga zahtevek za revizijo pred samim nadaljevanjem odpiranja ponudb z namenom, da bi se le-to preprečilo, saj vsa nadaljnja dejanja v nadaljevanju postopka izvedbe omenjenega javnega naročila neobhodno vodijo do kršitve temeljnih načel javnega naročanja in sicer načela enakopravnosti ponudnikov. Vlagatelj navaja, da je naročnik nerazumljivo dvakrat prestavil rok za oddajo ponudb in datum javnega odpiranja. Poleg tega je bila ponudba ponudnika â??, odprta že pred začetkom javnega odpiranja in je po vlagateljevem mnenju nepravilna, saj se v nasprotnem primeru zlorabi smisel javnega odpiranja ponudb. Vlagatelj lahko le predvideva, da je bila ta ponudba oddana zaprta in zapečatena, saj tega na javnem odpiranju ponudb ni bilo mogoče preveriti. Hkrati ni mogoče vedeti, ali je ponudba tega ponudnika na odpiranje ponudb prispela takšna, kot je bila oddana, saj niti ponudnik sam ne more vedeti, ali je njena vsebina enaka kot pred oddajo. Predstavnik ponudnika â?? na samem javnem odpiranju ni imel pripomb, je pa izjavil, da se bo glede na odprte ponudbe odločal v roku in v skladu z določili Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1). Ob dejstvu, da gre za dosedanjega izvajalca razpisanih del, ima le-ta močan interes po ohranitvi posla. Vlagatelj meni, da je s tem ta ponudnik naključno ali nenaključno postavljen v neenakopraven položaj do ostalih ponudnikov, ki imajo v tem trenutku pravilne ponudbe. Glede na to, da je iz dosedanjih izkušenj pričakovati, da bo o izboru najugodnejšega ponudnika odločala predvsem cena, ima ponudnik â??, možnost vložiti zahtevek za revizijo vse do odločitve o dodelitvi naročila, torej lahko šele po samem odpiranju ponudb, ko bodo razkrite tudi za vse ponudnike bistvene informacije (cene in ostali pogoji). Ker obstaja možnost, da bi bil ponudnik â??, najugodnejši, ima zelo močan motiv, da z zahtevkom za revizijo postopka počaka do samega odpiranja in le-tega vloži le v primeru, da njegova cena ne bi bila najnižja. Za tega ponudnika je v primeru revizijskega zahtevka sprejemljiva edino razveljavitev celotnega postopka in ne zgolj izločitev njegove ponudbe kot nepravilne. Tudi glede na to, da ostali ponudniki nimajo možnosti, da bi se o vložitvi zahtevka za revizijo odločili šele po javnem odpiranju, so v neenakopravnem položaju.
Zaradi navedenega vlagatelj zahteva, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi ter v celoti razveljavi javni razpis še pred nadaljevanjem javnega odpiranja ponudb in pripravi nov razpis v skladu z veljavnimi predpisi. V nasprotnem primeru pa vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija že pred javnim odpiranjem ponudb zaradi ohranitve enakosti med ponudniki razveljavi postopek oddaje javnega naročila v celoti. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov postopka, in sicer vplačane takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. 40/03, z dne 04.02.2003, pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo, kar je vlagatelj storil ter dne 06.02.2003 vplačal zahtevano takso v višini 100.000,00 SIT ter naročniku posredoval potrdilo o plačilu le-te.

Naročnik je dne 14.02.2003 sprejel odločbo o zahtevku za revizijo, št. PKO-54-P/03, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi odločbe naročnik navaja, da ne glede na navedbe vlagatelja ne obstajajo razlogi za razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti. Naročnik navaja, da je spreminjal razpisno dokumentaciji (rok za oddajo ponudb in datum odpiranja ponudb) v skladu z določili ZJN-1, da je o tem pravočasno obveščal potencialne ponudnike. Omenjene podatke je pošiljal tudi v objavo v Uradni list RS, kjer pa mu to ni uspelo pravočasno objaviti.
Glede odprtja ponudbe ponudnika â?? naročnik navaja, da je do tega prišlo pomotoma in ne v smislu 5. člena Navodila o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. â??). Poleg tega je naročnik ponudbo zalepil, ne da bi vpogledal v njeno vsebino. Tega dejstva ni poizkušal prikriti, ampak je na javnem odpiranju vse uradne zaznamke javno objavil in jih razkril vsem ponudnikom. Ne glede na to naročnik meni, da ponudbe ponudnika â?? ni mogoče šteti za nepravilno, saj bi bilo to v nasprotju z ZJN-1. Glede ostalih vlagateljevih navajanj v zvezi z možnostmi bodočega dogajanja pa naročnik meni, da so zgolj razmišljanja brez utemeljitev in podanih dokazov. Naročnik še navaja, da postopka ni mogoče razveljaviti zaradi "kršitev, ki bodo morda nastale". Vlagatelj po njegovem mnenju ni v neenakopravnem položaju, kakor tudi niso izpolnjene okoliščine iz 7. člena ZJN-1. Vsi ponudniki imajo možnost vložitve zahtevka za revizijo, kakor tudi možnost, da so izbrani kot najugodnejši ponudnik. Naročnik je vlagatelja pozval, da mu v treh dneh od prejema te odločbe pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, sicer se bo štelo, da zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 20.02.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 50/03, z dne 24.02.2003, odstopil zahtevek za revizijo z dokumentacijo glede predmetnega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

V predmetnem postopku med strankama ni sporno dejstvo, da je v fazi pred javnim odpiranjem prišlo do odprtja ene izmed prispelih ponudb. Državna revizijska komisija je zato presojala, ali ima to dejstvo v predmetnem postopku take posledice, da bi lahko kakorkoli vplivalo na pravice udeleženih strank in pri tem ugotovila naslednje.

Tretji odstavek 8. člena ZJN-1 (Zaupnost podatkov) izrecno določa: " Naročnik mora imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb." Drugi odstavek 74. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora ves čas postopka paziti, da ne razkrije ponudnikovih poslovnih skrivnosti." Navodilo o postopku odpiranja ponudb v prvem odstavku 2. člena določa: "Odpiranje ponudb izvede s strani naročnika pooblaščena oseba ali komisija za odpiranje ponudbâ??", v tretjem odstavku pa: "Odpiranje ponudb se izvede na kraju in ob času, ki sta navedena v objavi javnega razpisa ali v povabilu k oddaji ponudbe in v razpisni dokumentaciji."

Glede na citirana določila ZJN-1 in Navodila o postopku odpiranju ponudb je treba ugotoviti, da je naročnik izrecno zavezan, da do trenutka javnega odpiranja ponudb ne razkrije niti imen ponudnikov, kaj šele vsebine njihovih ponudb. Javno odpiranje je ravno s tem namenom strogo formalen postopek, katerega datum in čas sta vnaprej določena v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji, na katerem so lahko prisotni predstavniki vseh ponudnikov. Trenutek javnega odpiranja ponudb mora biti namreč prva priložnost, ob kateri se tako naročnik kot tudi ponudniki neposredno seznanijo s ponudniki in z vsebino konkurenčnih ponudb. Načelo javnosti se v tej fazi postopka postavi v prednostni položaj pred načelom zaupnosti podatkov, zato je izjemno pomembno, da je trenutek tega prehoda (iz zaupnega v javno) izveden transparentno in sočasno za vse ponudnike (v skladu s prvim in drugim odstavkom 2. člena Navodila o postopku odpiranja ponudb). V predmetnem postopku naročnik ni zagotovil absolutne tajnosti ponudb do trenutka javnega odpiranja, saj je eno izmed njih "pomotoma" odprl, pri tem samega zatrjevanja naročnika, da jo je, ne da bi se seznanil z njeno vsebino, komisijsko ponovno zalepil, ni mogoče objektivno preveriti in zato tudi ne upoštevati. Zakonodajalec je namreč z zgoraj citiranimi določili prepovedal kakršnakoli dejanja, ravnanja v zvezi s seznanitvijo z vsebino konkurenčnih ponudb pred trenutkom javnega odpiranja. Naročnik je tudi na podlagi temeljnega načela enakopravnosti ponudnikov zavezan zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja (7. člen ZJN-1). Sam namen teh določil je namreč tako pomemben, da ni mogoče slediti navedbam naročnika, da do kršitve enakopravnosti v predmetnem postopku še ni prišlo ter da mu vlagatelj očita kršitve, ki bi morda šele nastale. Po mnenju Državne revizijske komisije je že samo dejstvo odprtja ene izmed prispelih ponudb pred javnim odpiranjem ponudb kršitev tretjega odstavka 8. člena ZJN-1, ki ga ni mogoče sanirati na način, kot je to storil naročnik. Ne glede na to, ali se je kdorkoli dejansko seznanil z vsebino odprte ponudbe oziroma je posredoval določene informacije iz te ponudbe konkurenčnim ponudnikom, je potrebno ugotoviti, da je že sama možnost takih ravnanj dovolj veliko tveganje in poseg v temeljno načelo enakopravnosti ponudnikov, da je potrebno predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljaviti v celoti.

Glede na to, da Državna revizijska komisija zaradi zgoraj navedenih razlogov razveljavlja predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti, se do druge navedbe vlagatelja v zvezi s (neupravičenim) prestavljanjem roka za oddajo ponudb in datuma javnega odpiranja ni opredeljevala, saj odločanje o tem ne more spremeniti zgoraj navedene odločitve.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je v zahtevku zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, ki obsegajo vračilo vplačane takse v višini 100.000,00 SIT. Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka, v višini plačane takse, to je v višini 100.000,00 SIT.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).




V Ljubljani, dne

Natisni stran