018-038/2012 Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31., 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Javno naročilo za izbiro izvajalca operacije "Mreža P+R zbirnih središč LUR"" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PNZ, d.o.o., Vojkova cesta 65, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, Tehnološki park 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.03.2012

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 28.7.2011 se zavrže.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Postopek oddaje javnega naročila "Javno naročilo za izbiro izvajalca operacije "Mreža P+R zbirnih središč LUR"", v katerem je bil javni razpis objavljen na Portalu javnih naročil pod objavo št. JN 8224/2011 z dne 21.7.2011 ter v Uradnem listu EU pod objavo 2011/S 141-234388 z dne 26.7.2011, se v celoti razveljavi.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 19.7.2011 sprejel sklep o začetku odprtega postopka oddaje javnega naročila "Javno naročilo za izbiro izvajalca operacije "Mreža P+R zbirnih središč LUR"". Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN 8224/2011 z dne 21.7.2011, ter v Uradnem listu EU, in sicer pod objavo 2011/S 141-234388 z dne 26.7.2011.

Dne 16.9.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 574/11-mu, iz katerega je izhajalo, da se predmetno javno naročilo odda skupnima ponudnikoma DRI, d.o.o., Kotnikova 40, Ljubljana in vlagatelju.

Na podlagi vloženega revizijskega zahtevka je Državna revizijska komisija dne 1.12.2011 izdala Sklep št. 018-369/2011-4, s katerim je navedeno odločitev o oddaji javnega naročila razveljavila.

Naročnik je dne 28.12.2011 izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 954/11-lm, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudnikom v skupni ponudbi OMEGA consult, d.o.o., Gregorčičeva ulica 7, Ljubljana, Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana in SL CONSULT, d.o.o., Dunajska 122, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagateljevo ponudbo je naročnik, sklicujoč se na odločitev Državne revizijska komisije iz Sklepa št. 018-369/2011-4 z dne 1.12.2011, izločil iz postopka.

Na vlagateljevo zahtevo je naročnik temu dne 6.1.2012 omogočil vpogled v postopkovno in ponudbeno dokumentacijo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 28.7.2011 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem predlaga, da se razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, podrejeno pa, da se razveljavi celoten razpis. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. V obrazložitvi zahtevka najprej zatrjuje svojo aktivno legitimacijo za vodenje predmetnega revizijskega postopka. Pri tem se sklicuje na prakso Državne revizijske komisije, iz katere, upoštevajoč načelo enakopravnosti, izhaja zahteva po vsebinskem obravnavanju enakih ali vsaj istovrstnih kršitev naročnika, ki se nanašajo na različno ocenjevanje in izbor vlagateljeve in ponudbe izbranega ponudnika. Po vlagateljevem mnenju je dejansko in pravno vprašanje, ki se nanaša na sporni pogoj, glede presoje obeh ponudb identično - ugotovitev, da je treba izločiti ponudbo, ki ni popolna zato, ker je realna, namreč implicitno narekuje ugotovitev, da je treba zavrniti ponudbo, ki je popolna, ker je prav zato nujno nerealna. V nadaljevanju revizijskega zahtevka vlagatelj izpostavlja rok za dokončanje ključne aktivnosti 1, kot ga je naročnik opredelil v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj s tem v zvezi predstavlja vsebino Sklepa Državne revizijske komisije št. 018-369/2011-4 z dne 1.12.2011 in izpostavlja ugotovitev, da glede na obstoječo razpisno dokumentacijo ni mogoče oddati ponudbe, ki bi bila hkrati popolna in realna. Vlagatelj se dalje sprašuje, ali lahko naročnik zakonito odda naročilo ponudniku, ki je predložil po vsebini nerealno ponudbo, oziroma se je v tej zavezal, da bo izpolnil nemogoč pogoj. Vlagatelj s tem v zvezi sicer izpostavlja, da mu ni bil omogočen vpogled v terminski plan, predložen v ponudbi izbranega ponudnika, zato lahko zgolj domneva, da je izbrani ponudnik v celoti sledil sporni zahtevi razpisne dokumentacije. Je pa v tem primeru po vlagateljevem prepričanju povsem očitno, da izbrani ponudnik ključne aktivnosti 1 ne bo mogel izpolniti v zahtevanem roku. Vlagatelj ob tem izpostavlja še, da bo moral naročnik pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila, skladno s 77. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) preveriti pravilnost in popolnost ponudbe izbranega ponudnika, ker je postavljen sporni pogoj nemogoč, pa je nedopustno zahtevati njegovo izpolnitev. Naročnik tako tudi v primeru pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila ne bi mogel podpisati pogodbe. Vlagatelj izpostavlja tudi določilo 71. člena ZJN-2, skladno s katerim pogodba o izvedbi naročila v bistvenih delih ne sme odstopati od osnutka pogodbe iz razpisne dokumentacije, v tem pa je določen tudi sporni rok za dokončanje aktivnosti 1. V nadaljevanju zahtevka vlagatelj ponovno izpostavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postavil nerealno zahtevo oziroma nemogoč pogoj, vezan na predmet naročila, naročila pa upoštevajoč ta pogoj ni mogoče pravnoformalno pravilno oddati. Naročnik je z oddajo naročila izbranemu ponudniku kršil določila lastne razpisne dokumentacije ter temeljno načelo enakopravne obravnave ponudnikov, očitati pa mu gre tudi, da ni ravnal v skladu z odločitvijo Državne revizijske komisije. Vlagatelj naročniku očita še, da ga je izigral pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo, saj je izbrani ponudnik del svoje ponudbe prikril kot poslovno skrivnost, čeprav je bilo dogovorjeno, da bo vlagatelj smel vpogledati vanj. Vlagatelj zato zahteva vpogled v celotno ponudbo in ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, ravno tako pa predlaga tudi, da se vpogleda v svetovalno pogodbo, ki jo ima naročnik sklenjeno z zunanjim svetovalcem, in presodi, ali je ta v nasprotju s 16. členom ZJN-2. Ker je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in s tem nepopolna, jo je naročnik dolžan izločiti iz postopka; ker naročnik tako nima nobene popolne ponudbe, pa mora razveljaviti razpis ali pa pri presoji ponudb ne sme upoštevati spornega pogoja.

Izbrani ponudnik je dne 18.1.2012 na naročnika naslovil vlogo, v kateri se je izjasnil o navedbah vlagatelja iz njegovega revizijskega zahtevka.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 30.1.2012, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi sklepa naročnik najprej ugotavlja, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, vlagatelj pa ravno tako ni uspel izkazati nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, zaradi česar ne izkazuje aktivne legitimacije za vodenje postopka pravnega varstva. Naročnik se dalje opredeljuje do revizijskih navedb, ki se nanašajo na zatrjevano kršitev vlagateljeve pravice do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika - s tem povezane revizijske navedbe označuje za neutemeljene. V nadaljevanju obrazložitve sklepa naročnik pojasnjuje roke za izvedbo aktivnosti, kot jih je določil v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Pri tem izpostavlja, da je določil relativne in absolutne roke. Pogoj št. 13 razpisne dokumentacije je oblikoval na način, da je ponudnike zavezal k spoštovanju končnega roka izvedbe, t.j. 30.8.2012, ni pa pogoja vezal na absolutni rok dokončanja aktivnosti 1. Izbrani ponudnik je sledeč naročniku predložil terminski plan, ki je skladen z zahtevami razpisne dokumentacije, njegova ponudba pa je tako tudi v tem delu popolna. Naročnik meni, da nima pravne podlage, da bi kot nepopolno zavrnil ponudbo, ki je pripravljena skladno z določili razpisne dokumentacije, saj bi s tem kršil določila razpisne dokumentacije in ravnal arbitrarno in neenakopravno. Ponudba izbranega ponudnika je, v nasprotju z drugačnimi vlagateljevimi navedbami, tudi sprejemljiva, primerna in pravilna. Naročnik dodaja še, da je relativen rok za izvajanje aktivnosti jasen in izvedljiv, v kolikor pa je imel vlagatelj s tem v zvezi kakršnekoli pomisleke, bi lahko, kot razumno pozoren ponudnik, zahteval pojasnilo razpisne dokumentacije in naročnika opozoril na domnevno "nerealnost" ali pa do roka za oddajo ponudb vložil zahtevek za revizijo. V tej fazi postopka pa je glede navajanja s tem povezanih domnevnih kršitev prekludiran.

Vlagatelj je dne 2.1.2012 na Državno revizijsko komisijo naslovil prvo pripravljalno vlogo, s katero se je opredelil do navedb naročnika iz odločitve o njegovem revizijskem zahtevku.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 31., 39. in 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka najprej preverila, ali vlagatelj izkazuje aktivno legitimacijo za vložitev revizijskega zahtevka dne 28.7.2011(očitno napaka), ki ga je naročnik prejel 11.02.2012.

Iz določil 14. člena ZPVPJN izhaja, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. šteje se, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo, če rok za oddajo ponudb še ni potekel, pa vsaka oseba, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo predmeta javnega naročanja.

Iz navedenih določb izhaja, da morata biti za priznanje aktivne legitimacije hkrati (kumulativno) izpolnjena dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) izkazan nastanek škode ali vsaj možnost nastanka škode zaradi domnevne kršitve naročnika. Zato mora oseba, da bi se ji priznalo upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo, poleg interesa za dodelitev naročila vsaj verjetno izkazati, da so zatrjevane kršitve vplivale na njen pravni položaj tako, da ji je ali da bi ji lahko zaradi tega nastala škoda.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 954/11-lm z dne 28.12.2011 izhaja naročnikova odločitev o tem, da se vlagateljeva ponudba izloči kot neprimerna, in sicer zaradi neizpolnjevanja pogoja, ki se nanaša na rok za dokončanje ključne aktivnosti 1. Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne zatrjuje popolnosti svoje ponudbe, temveč zatrjuje zgolj, da bi naročnik, upoštevajoč načelo enakopravnosti, iz postopka moral izločiti tudi ponudbo izbranega ponudnika. V smer zatrjevanja nepopolnosti slednje ponudbe so uperjene tudi revizijske navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano kršitev vlagateljeve pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je v svojem stališču 2. občne seje v letu 2007, objavljenem na spletni strani Državne revizijske komisije, zapisala, da vlagatelju, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nepravilna (upoštevaje določbe ZJN-2 smiselno nepopolna), sicer ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev javnega naročila, vendar pa ob ugotovitvi zakonitosti naročnikove odločitve, da je vlagateljeva ponudba nepravilna (upoštevaje določbe ZJN-2 smiselno nepopolna), ni izkazan drug element aktivne legitimacije, to je realna stopnja verjetnosti nastanka škode. Državna revizijska komisija je v svojem stališču 2. občne seje v letu 2007 opozorila tudi, da iz sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi št. C-26/03 (Stadt Halle) jasno izhaja, da se pravno varstvo vlagatelja nanaša zgolj na konkretni postopek oddaje javnega naročila, ki se konča z izbiro najugodnejšega ponudnika ali z zavrnitvijo vseh ponudb, v morebitnem novem postopku oddaje (istega) javnega naročila pa je potrebno obstoj aktivne legitimacije presojati znova. Ob upoštevanju prvega odstavka 14. člena ZPVPJN je tako ustaljena praksa Državne revizijske komisije, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila izločena kot nepopolna, v revizijskem postopku pa niso bile ugotovljene (oz. sploh niso bile zatrjevane) kršitve naročnika pri takšni izločitvi, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije, to je realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih dejstev ponudbe ni mogoče obravnavati kot popolne ponudbe (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), jo je treba izločiti oziroma zavrniti (80. člen ZJN-2), kar pomeni, da vlagatelj (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bila v konkretnem postopku oddaje javnega naročila njegova ponudba izbrana kot najugodnejša, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepopolnosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda.

V zvezi z vlagateljevim zatrjevanjem neenakopravne obravnave ponudnikov gre ob upoštevanju predhodno navedenega izpostaviti, da bi moral vlagatelj, če naj bi s takšnimi revizijskimi navedbami uspel, v zahtevku za revizijo izkazati oziroma dokazati, da bi ob enaki obravnavi njegove ponudbe v odnosu do ponudbe izbranega ponudnika tudi njegova ponudba morala biti označena kot popolna - zgolj v tem primeru bi namreč izkazal, da bi mu predmetno javno naročilo moglo in moralo biti dodeljeno. Tega pa vlagatelj ni storil. Vlagatelj namreč v svojem zahtevku za revizijo, kot že navedeno, v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika dejansko zatrjuje zgolj nujnost enake končne posledice (to je ugotovitve o nepopolnosti in izločitve ponudbe izbranega ponudnika), to pa, ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov in dosedanje ustaljene prakse Državne revizijske komisije, ne zadostuje za meritorno obravnavo zatrjevanih kršitev v postopku. Tudi v primeru, če bi bila na podlagi obravnave vlagateljevih revizijskih navedb takšna končna posledica dosežena, vlagatelju v predmetnem postopku oddaje javnega naročila to namreč ne bi moglo biti dodeljeno.

Ker vlagatelj tako ne izkazuje, da mu je ali da bi mu lahko v zvezi z domnevnimi kršitvami, ki jih zatrjuje v svojem revizijskem zahtevku, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila nastala kakršnakoli škoda, mu aktivne legitimacije za vodenje predmetnega postopka pravnega varstva ni mogoče priznati.

Državna revizijska komisija je posledično, na podlagi tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN, vlagateljev revizijski zahtevek z dne 28.7.2011 zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih s postopkom pravnega varstva.

V posledici zavrženja vlagateljevega revizijskega zahtevka (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija, na podlagi določil osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo po povračilu stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Iz določil prvega odstavka 38. člena ZPVPJN izhaja, da Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Iz določil drugega odstavka 39. člena ZPVPJN pa izhaja, da Državna revizijska komisija, ne glede na prvi odstavek 39. člena ZPVPJN, v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila, če pogodba še ni sklenjena in je hkrati podan razlog iz 1., 2. ali 3. alineje drugega odstavka 39. člena ZPVPJN, med drugim tako tudi, če so podane druge hujše kršitve zakona, ki ureja javno naročanje, ali ZPVPJN.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v dokumentu "Navodila za izdelavo ponudbe, pogoji in merila" določil tudi "13. pogoj" (stran 15), in sicer v naslednji vsebini:

"Ponudnik ima izdelan terminski plan napredovanja in dokončanja del, skladen s ponujenim rokom izvedbe. Ponujeni rok izvedbe mora biti znotraj naročnikovega končnega roka izvedbe."

Kot zahtevano dokazilo o izpolnjevanju navedenega pogoja je naročnik določil: "Ponudnik potrdi izpolnjevanje pogoja s predložitvijo terminskega plana, izdelanega na lastnem obrazcu ponudnika." Pri tem pa je določil še: "V primeru partnerske ponudbe l pogoj izpolnjujejo vsi partnerji skupaj".

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo gre dalje ugotoviti, da je naročnik v dokumentu "Projekta naloga" med drugim določil tabelo "Rok izvedbe", v kateri je za "Ključno aktivnost operacijeâ??" pod št. 1 ("Določitev skupin središč JPP") kot "predviden zaključek aktivnosti" navedel rok "3 mesece po podpisu pogodbe", kot "zadnji rok za zaključek aktivnosti" pa rok 30. november 2011. Za aktivnosti pod št. 2, 3 ter 4 je naročnik kot "predviden zaključek aktivnosti" navedel rok "12 mesecev po podpisu pogodbe", kot "zadnji rok za zaključek aktivnosti" pa rok 30. avgust 2012. Ob tem je naročnik navedel tudi naslednjo opombo: "Ob odobritvi SVLR je možno podaljšanje rokov.".

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo gre kot slednje ugotoviti, da je naročnik v vzorcu pogodbe med drugim (3. člen) določil:

"Izvajalec se obvezuje, da bo prevzete naloge za ključno aktivnost 1: Določitev skupin središč JPP zaključil najkasneje v roku 3 mesecev po podpisu te pogodbe, vendar ne kasneje kot 30.11.2011.

Izvajalec se obvezuje, da bo prevzete naloge za ključne aktivnosti 2: študija izvedljivosti in analiza stroškov in koristi, 3: študija lokacij in 4: Faznost gradnje zaključil najkasneje v roku 12 mesecev po podpisu te pogodbe, vendar ne kasneje kot 30.08.2012.

Pogodbeni stranki lahko roke iz prvega in drugega odstavka tega člena podaljšata le pod pogojem, da naročnik predhodno pridobi soglasje SVRL za podaljšanje rokov izvedbe.

Izvajalec ne more priti v zamudo, če je razlog za zamudo na strani naročnika."

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja (enako, kot je to storila že v svojem Sklepu št. 018-369/2011-4 z dne 1.12.2011), da je naročnik v razpisni dokumentaciji postopka postavil jasno in nedvoumno zahtevo po tem, da se naloge v okviru ključne aktivnost 1 ("Določitev skupin središč JPP") zaključijo v treh mesecih od podpisa pogodbe (relativni rok) in hkrati najkasneje do 30.11.2011 (absolutni rok). Naročnik je v okviru razpisne dokumentacije sicer predvidel možno podaljšanje tega roka (in ostalih rokov), pri čemer pa do poteka roka za oddajo ponudb (29.8.2011) do takšnega podaljšanja obravnavanega roka ni prišlo. Zaradi navedenega so morali ponudniki pri pripravi svojih ponudb rok za zaključek ključne aktivnosti 1 upoštevati v vsebini, kot je bila predstavljena (zgolj pripomniti gre, da je naročnik vlogo za prenos odobrenih sredstev sofinanciranja tudi sicer podal šele dne 31.8.2011, t.j. po poteku roka za oddajo ponudb v predmetnem postopku). V tej zvezi je brezpredmetno tudi naročnikovo sklicevanje na vsebino predstavljenega 13. pogoja, saj določila tega v ničemer ne posegajo v dolžnost ponudnikov, da zagotovijo izpolnjevanje ostalih zahtev razpisne dokumentacije, tako pa tudi zahtev, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila in med katere sodi tudi rok za dokončanje ključne aktivnosti 1.

Državna revizijska komisija ravno tako ponovno (tako, kot je to že storila v poprej omenjenem Sklepu št. 018-369/2011-4 z dne 1.12.2011) ugotavlja tudi, da ključne aktivnost 1 v roku, ki ga je v razpisni dokumentaciji postavil naročnik, glede na potek predmetnega postopka oddaje javnega naročila objektivno ni mogoče izvesti - s strani naročnika določen rok za dokončanje omenjene aktivnosti je namreč potekel še pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji javnega naročila. V posledici navedenega gre s tem povezano zahtevo razpisne dokumentacije označiti za nemogočo.

S postavitvijo obravnavane zahteve razpisne dokumentacije, ki se nanaša na rok za dokončanje ključne aktivnosti 1, je naročnik tako povzročil situacijo, ko je potrebno ponudbe, v katerih ni bil upoštevan (nemogoč) rok za dokončanje ključne aktivnost 1, označiti za nepopolne (tako vlagateljevo ponudbo), ponudbe, v katerih je bil omenjeni rok upoštevan, pa za ponudbe, katerih izvedba je (pod temi pogoji) nemogoča (tako ponudbo izbranega ponudnika).

Državna revizijska komisija dalje pojasnjuje, da je v svojem Sklepu št. 018-369/2011-4 z dne 1.12.2011 naročniku naložila, naj preveri, ali je predmetno javno naročilo po obstoječi razpisni dokumentaciji sploh mogoče zakonito oddati, ter sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2. Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da je naročnik z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 954/11-lm z dne 28.12.2011, sklicujoč se na odločitev Državne revizijske komisije v Sklepu št. 018-369/2011-4 z dne 1.12.2011, iz postopka kot nepopolno izločil vlagateljevo ponudbo. Hkrati pa je potrebno ugotoviti, da je naročnik dejstvo, da se je izbrani ponudnik zavezal izvesti ključno aktivnost 1 v roku, v katerem te aktivnosti (glede na potek predmetnega postopka oddaje javnega naročila) objektivno ni več mogoče izvesti, s tem pa torej k (nemogoči) izpolnitvi nemogoče zahteve, očitno ocenil kot neproblematično, saj je temu ponudniku tudi oddal javno naročilo.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2. Kljub temu, da razpisna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila ne omogoča izbora ponudbe, ki bi bila hkrati skladna z zahtevami razpisne dokumentacije in bi jo bilo (glede na obravnavano zahtevo) mogoče izvesti, postopka namreč ni zaključil npr. z zavrnitvijo vseh ponudb (kot mu to omogoča tretji odstavek 80. člena ZJN-2), temveč je vlagateljevo ponudbo zaradi neizpolnjevanja obravnavane zahteve izločil, ponudbo izbranega ponudnika, v kateri je ponujena (nemogoča) izpolnitev iste (nemogoče) zahteve, pa je sprejel in je izbranemu ponudniku tudi oddal predmetno javno naročilo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da predstavljeno naročnikovo ravnanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila predstavlja hujšo kršitev ZJN-2 v smislu 3. alineje drugega odstavka 39. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi iste zakonske določbe, postopek oddaje javnega naročila "Javno naročilo za izbiro izvajalca operacije "Mreža P+R zbirnih središč LUR"", v katerem je bil javni razpis objavljen na Portalu javnih naročil pod objavo št. JN 8224/2011 z dne 21.7.2011 ter v Uradnem listu EU pod objavo 2011/S 141-234388 z dne 26.7.2011, v celoti razveljavila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 15. 3. 2012
Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič,
Članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, Tehnološki park 19, Ljubljana,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana,
- OMEGA consult, d.o.o., Gregorčičeva ulica 7, Ljubljana,
- Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana,
- SL CONSULT, d.o.o., Dunajska 122, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana.

Natisni stran