018-022/2007 Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija, d. o. o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3 in 78/2006; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Sonji Drozdek šinko, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za dobavo in vgradnjo klordioksidnih naprav za potrebe JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o. ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Strix inženiring, d. o. o., Sneberska 116, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija, d. o. o., Vodovodna cesta 90, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 29. 1. 2007

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je sprejel sklep o začetku postopka oddaje obravnavanega naročila št. JN 29 naba/06 (brez datuma), javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 94/2006 z dne 8. 9. 2006, pod številko objave Ob-25049/06.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 6. 10. 2006 je razvidno, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi.

Naročnik je z obvestilom o oddaji naročila št. 94088-9977 TS z dne 13. 11. 2006 sodelujoča ponudnika obvestil, da je naročilo oddal ponudniku CmC Ekocon, d. o. o., IOC Zapolje I/10, Logatec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila 95379-9977 JB izdal 24. 11. 2006.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 4. 12. 2006, v katerem predlaga razveljavitev naročila v celoti, poleg tega pa uveljavlja povračilo vplačane takse v višini 100.000 tolarjev.

Vlagatelj navaja, da je od naročnika zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila tudi zato, ker je bila odločitev o oddaji naročila z dne 16. 11. 2006 v nasprotju z 78. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 âˆ" ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1), in da iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila izhaja prav to, kar je vlagatelj predvidel v zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, in sicer, da je bil odločilen kriterij za naročnikovo odločitev za izbiro izbranega ponudnika odzivni čas izbranega ponudnika. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik vlagatelja izločil, ker je navedel odzivni čas 12 ur, vendar je taka naročnikova odločitev v nasprotju z ugotovitvami razpisne komisije, ki je v zapisniku o odpiranju ponudb z dne 6. 10. 2006 ugotovila, da nepravilnih ponudb ni bilo. Vlagatelj tudi navaja, da bi moral biti izločen iz postopka točkovanja ponudnikov, zaradi neizpolnjevanja zahteve iz točke 3.1.4. âˆ" primerljive reference, tudi izbrani ponudnik.

Vlagatelj nadalje navaja, da četudi je vlagatelj navedel najhitrejši možni odzivni čas in vsebinsko zagotovo izpolnjuje naročnikovo zahtevo iz točke 3.2.2., pa bi se celo lahko strinjal z naročnikom, da formalno ni izpolnil zahteve iz te točke razpisne dokumentacije in zahtevka za revizijo ne bi vložil, če ne bi izbrani ponudnik zagotavljal v ponudbi nečesa, kar ne more storiti, bi pa, če bi bil njegov izbor potrjen, takšna naročnikova odločitev imela lahko katastrofalne posledice za zdravje ljudi. Vlagatelj navaja, da se iz obeh virov vode (vodarna Brest in črpališče šmartno) napaja približno 100.000 ljudi in bi brez zagotovitve certificiranih serviserjev lahko prišlo do množične zastrupitve, katere posledica bi bila tudi zelo velika umrljivost. Vlagatelj tudi meni, da tudi v primeru, da bi bila v ponudbi izbranega ponudnika formalno izpolnjena naročnikova zahteva iz točke 3.2.2., to ne drži, podani odzivni čas pa je neresničen in vsebinsko ne izpolnjuje naročnikove zahteve iz točke 3.2.2.

Vlagatelj tudi navaja, da je več kot nenavadno in favorizira drugega ponudnika oziroma so zahteve iz obravnavanega naročila napisane "na kožo" izbranega ponudnika ali še kaj hujšega, da v razpisni dokumentaciji v zahtevah naročnika ni zahteve po predložitvi dokazov o zagotovitvi servisa, zlasti še, ker je naročnik v drugih razpisnih postopkih v razpisni dokumentaciji to zahteval. Kot dokaz vlagatelj prilaga razpisno dokumentacijo naročila št. 110/SS/52004.

Vlagatelj povzema, da je zaradi navedenih dejanj naročnik kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1).

Naročnik je 12. 12. 2006 sprejel sklep JN 29 naba/06 - 9977, s katerim je zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zavrnil.

Naročnik navaja, da ni ravnal v nasprotju z 78. členom ZJN-1, saj ta člen zavezuje naročnika, da o odločitvi o oddaji naročila obvesti ponudnike, na zahtevo ponudnika pa izda dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Naročnik je vlagatelju dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila tudi izdal in posredoval.

Naročnik navaja, da je v točki 3.2.2. razpisne dokumentacije natančno navedel vsa merila in način njihovega vrednotenja, med drugim je v merilu "zagotovljen servis" tudi določil, kako bo nagrajeval odzivni čas serviserja. Naročnik tudi navaja, da je v točki 2.6.7. razpisne dokumentacije določil zahtevo po maksimalnem odzivnem času 8 ur. Ker je vlagatelj navedel odzivni čas 12 ur, je naročnik vlagateljevo ponudbo kot nepravilno izločil. Naročnik navaja, da je vlagateljevo ponudbo izločil, ker ni izpolnjevala naročnikovih zahtev, ne pa zaradi točkovanja pri merilu "zagotovljen servis".

Naročnik tudi navaja, da v razpisni dokumentaciji ni nikjer zahteval, da mora imeti ponudnik zagotovljen servis v Republiki Sloveniji, če pa bi tako zahtevo postavil, pa bi ravnal diskriminatorno. Naročnik tudi navaja, da v razpisni dokumentaciji ni nikjer podana zahteva za predložitev potrdil za opravljanje servisnih dejavnosti niti ne zahteva o pooblastilu proizvajalca opreme. Pri točkovanju je naročnik upošteval navedbo ponudnikov iz priloge 2 (točka 2.1. razpisne dokumentacije), vsak ponudnik pa s svojim podpisom in žigom odgovarja oziroma jamči za izpolnitev svoje ponudbe.

Naročnik zavrača kot neresnično vlagateljevo revizijsko navedbo, da je kot naročnik vedno zahteval predložitev dokazov o zagotovitvi servisa. Naročnik navaja, da je v dosedanjih postopkih vlagatelj prek naročil male vrednosti naročniku dobavil in vgradil več kompletov dezinfekcijskih naprav, za katere v razpisni dokumentaciji prav tako ni bila podana zahteva za zagotavljanje servisiranja, kakor tudi ne v razpisni dokumentaciji za izbiro serviserja te opreme.

Naročnik kot zmotno označuje vlagateljevo revizijsko navedbo, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v nasprotju z ugotovitvami razpisne komisije neutemeljeno izločil iz postopka. Naročnik navaja, da je razpisna komisija na odpiranju ponudb ugotavljala le, ali so ponudbi priložene vse zahtevane priloge, ne ugotavlja pa, ali je ponudba vsebinsko pravilna oziroma ali so tudi priloge vsebinsko pravilne. Vsebinski pregled ponudb naročnik opravi po odpiranju ponudb in na podlagi tega pregleda ugotovi, ali ponudbe izpolnjujejo tudi vse vsebinske naročnikove zahteve.

Naročnik navaja, da ponudbe izbranega ponudnika ni bil dolžan izločiti iz nadaljnjega postopka, ker naj bi izbrani ponudnik predložil neustrezne reference, saj reference niso bile izločilni kriterij. Naročnik ni postavil zahteve po minimalnem številu referenc. Naročnik je v tem delu ponudbo izbranega ponudnika označil z nič (0) točkami.

Naročnik odločno zanika vlagateljeve navedbe glede nevarnosti za zdravje ljudi, poleg tega pa navaja, da je vlagatelj navedel napačno število prebivalcev, ki se oskrbujejo iz omenjenih dveh vodnih virov. Naročnik tudi navaja, da vlagatelj z navedbo neresničnih podatkov nedopustno zavaja javnost.

Naročnik tudi zavrača očitke o favoriziranju enega ponudnika in navaja, da so vse zahteve iz razpisne dokumentacije povsem objektivne in nediskriminatorno postavljene. Naročnik tudi smiselno opozarja na peti odstavek 12. člena ZRPJN.

Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 21. 12. 2006 obvestil, da želi nadaljevati s postopkom pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. JN 29 naba/06 âˆ" 460 z dne 5. 1. 2006 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo. Državna revizijska komisija je dokumentacijo prejela 11. 1. 2006.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj sodeloval v postopku oddaje tega naročila, saj je predložil ponudbo. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja domnevne naročnikove kršitve, ki ne posegajo zgolj v vlagateljev položaj oziroma interes, ampak izpostavlja kot sporna tudi nekatera naročnikova ravnanja, ki jih je mogoče označiti kot posege v javni interes. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo navaja, da bi naročnikova odločitev o oddaji naročila izbranemu ponudniku lahko imela "katastrofalne posledice za zdravje ljudi", saj bi "brez zagotovitve certificiranih serviserjev lahko prišlo do množične zastrupitve ..." V zvezi s tem velja vlagatelja opozoriti, da je zahtevek za revizijo v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN (na katerega se vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer tudi sklicuje) namenjen varovanju pravic vsakega posameznega ponudnika (oziroma vlagatelja), v primeru, "če je bil ali bi lahko bil, zaradi ravnanja naročnika ogrožen javni interes", pa lahko vložijo zahtevek za revizijo subjekti, določeni v drugem odstavku 9. člena ZRPJN, zaradi česar Državna revizijska komisija ni presojala utemeljenosti tistih vlagateljevih revizijskih navedb v tistem delu, kolikor jih je mogoče razumeti, da vlagatelj zatrjuje kršitve, ki posegajo oziroma naj bi posegale tudi v javni interes, in ne zgolj kršitve, ki posegajo oziroma naj bi posegale v vlagateljev interes. Tako Državna revizijska komisija ni vsebinsko presojala utemeljenosti tistih vlagateljevih revizijskih navedb, s katerimi ta oporeka izbiri izbranega ponudnika v smislu uveljavljanja varstva javnega interesa.

Ob tem velja tudi opozoriti, da je v petem odstavku 12. člena ZRPJN določeno, da "vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom". Tako po roku za predložitev ponudb postane razpisna dokumentacija aksiom, zaradi česar vlagatelj ne more uspešno uveljaviti tistih kršitev, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije oziroma posamezne zahteve ali njihovo odsotnost, čeprav bi po vlagateljevem mnenju morale biti take zahteve v razpisni dokumentaciji podane. Institut procesne prekluzije iz petega odstavka 12. člena ZRPJN tako ponudnikom nalaga, da na domnevne naročnikove nezakonitosti v razpisni dokumentaciji reagirajo čim prej, saj je njihovo uspešno uveljavljanje omejeno najkasneje do roka za predložitev ponudb. Zaradi tega je kot prepozne mogoče označiti tiste vlagateljeve revizijske navedbe, s katerimi vlagatelj opozarja na domnevno favoriziranje izbranega ponudnika zaradi tako pripravljene obstoječe razpisne dokumentacije oziroma da "so zahteve iz predmetnega naročila napisane ''na kožo'' drugega ponudnika, ali še hujše, da v predmetni razpisni dokumentaciji v zahtevah naročnika ni zahteve po predložitvi dokazov o zagotovitvi servisa, zlasti še, ker je ta isti naročnik v drugih razpisnih postopkih v razpisni dokumentaciji to zahteval". Glede na to, da se je vlagatelj pri pregledu razpisne dokumentacije seznanil z domnevnimi pomanjkljivostmi obstoječe razpisne dokumentacije (vlagatelj namreč tudi ugotavlja razlike med obstoječo razpisno dokumentacijo in razpisno dokumentacijo za naročilo št. jn 110/SS/52004, slednjo razpisno dokumentacijo pa ponuja kot dokaz), bi moral nanje še pravočasno reagirati z vložitvijo zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija tako ni ugotavljala, ali je podana kršitev ZJN-1, ker naročnik v obstoječo razpisno dokumentacijo ni vključil zahteve po predložitvi dokazov o zagotavljanju oziroma zagotovitvi servisa.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih revizijskih navedb, iz katerih je mogoče razumeti, da vlagatelj očita naročniku kršitve, ki posegajo tudi v vlagateljev položaj oziroma interes.

V 78. členu ZJN-1 je opredeljen postopek v zvezi z izdajo odločitve o oddaji naročila. V prvem odstavku 78. člena je določeno, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti, svojo odločitev pa mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. Naročnik mora v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1 o svoji odločitvi o oddaji naročila tudi obvestiti ponudnike, v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 pa mora naročnik na zahtevo ponudnika, ki ni bil izbran, poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Državna revizijska komisija je vpogledala v naročnikovo spisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik vlagatelju vročil odločitev o oddaji naročila z dne 13. 11. 2006, na vlagateljevo zahtevo pa je naročnik izdal tudi dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila z dne 24. 11. 2006 in mu jo vročil. Nenazadnje med strankama ni niti sporno, da bi naročnik ne izdal navedenih dokumentov in da bi jih vlagatelj ne prejel. Iz dokumentov je tudi razvidno, da vlagatelj uveljavlja pravno varstvo z vloženim zahtevkom za revizijo, v katerem se sklicuje na posamezne naročnikove navedbe iz vročene dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila z dne 24. 11. 2006, zaradi česar Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne glede na morebitne domnevne pomanjkljivosti odločitve o oddaji naročila z dne 13. 11. 2006 vlagatelj ni oziroma ni bil prikrajšan v svojih pravicah glede seznanitve z naročnikovo odločitvijo o oddaji obravnavanega naročila.

V zvezi z vlagateljevimi revizijskimi navedbami glede odzivnega časa je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v točki 2.6.7. Zagotovljen servis točke 2.6. Splošne zahteve poglavja B. (Zahteve naročnika) razpisne dokumentacije (str. 16 od 56) določil "Ponudnik mora imeti zagotovljen servis z maksimalnim odzivnim časom 8 ur (to pomeni, da sme od poziva s strani naročnika do prihoda serviserja na objekt miniti maksimalno 8 ur)." Ponudniki so morali podatek o ponujenem odzivnem času vpisati v obrazec ponudbe oziroma v tabelo pod točko 2.1. Zagotovljen servis točke 2. Tehnične garancije poglavja E. (Ponudbena dokumentacija) razpisne dokumentacije (str. 35 od 56). Naročnik je v točki 5. Obvezni pogoji za udeležbo in dokazila o njihovem izpolnjevanju poglavja D. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe razpisne dokumentacije (stran 25 od 56) tudi določil, da je "Ponudnik obvezan priložiti vse priloge, razen če pri prilogi ni drugače navedeno! Vse priloge je potrebno izpolniti ročno, z modrim pisalom.", pri tem pa je kot "prilogo 3" predvidel "izjavo ponudnika o izpolnjevanju zahtev naročnika" z navodilom "Ponudnik mora obrazec izjave izpolniti, podpisati in žigosati. Vsaka stran mora biti parafirana in žigosana. Ponujene klordioksidne naprave z vgradnjo morajo izpolnjevati vse zahteve iz priloge (imeti povsod navedeno DA in kjer je zahteva navedene vrednosti)." Naročnik je v tabeli iz priloge 3 (točka 1.4. Splošne zahteve, stran 39 od 56) pod točko 1.3.7. predvidel "Podano je servisiranje, ki upošteva maksimalni odzivni čas iz zahteve naročnika, točka 2.6.7." Iz razpisne dokumentacije je nadalje tudi razvidno, da je naročnik v točki 3.2.2. (glede na njeno umestitev bi jo moral naročnik označiti kot 3.3.2.; op. Državne revizijske komisije) Zagotovljen servis točke 3.3. Tehnične garancije poglavja C. (Merila in kriteriji ocenjevanja) razpisne dokumentacije (str. 20 od 56) določil, da bo zagotovljeni servis točkoval z nič (0) točkami, če je servis zagotovljen z odzivnim časom 8 ur, s petimi (5) točkami, če je servis zagotovljen z odzivnim časom 4 ure, in z 10 točkami, če je servis zagotovljen z odzivnim časom 2 uri.

Iz navedenih podatkov je mogoče ugotoviti, da naročnikova zahteva po maksimalno 8-urnem odzivnem času predstavlja pogoj, za katerega je mogoče ugotoviti, da gre smiselno za tehnični pogoj za priznanje sposobnosti v skladu z 42.a členom ZJN-1. Naročnik lahko namreč v skladu s prvim odstavkom 42.a člena ZJN-1 za izpolnjevanje tehničnih (kot sicer tudi ekonomsko-finančnih in kadrovskih pogojev) določi raven in druge okvire te sposobnosti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Iz podatkov iz razpisne dokumentacije je nadalje tudi razvidno, da je naročnik zahtevo po odzivnem času uvrstil tudi med merila. V poglavju C. (Merila in kriteriji ocenjevanja) razpisne dokumentacije je naročnik določil, da bo ponudbe ocenjeval v skladu z merili (skupine meril): 1. "komercialni kriteriji", 2. "celovitost naprave" in 3. "tehnične garancije". Naročnik je v razpisni dokumentaciji še natančneje določil vsebino navedenih treh (skupin) meril, merilo "zagotovljen servis" pa je poleg merila "časovna garancija" vključil v merilo "tehnične garancije". Iz teh podatkov je tako razvidno, da je naročnik kot merilo določil merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe (51. člen ZJN-1). Ekonomsko najugodnejša ponudba je ponudba, ki ustreza različnim merilom, odvisno od predmeta naročila (drugi odstavek 51. člena ZJN-1).

V 9. točki 3. člena ZJN-1 je "merilo" opredeljeno kot "element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb". Naročnik merilo uporabi šele v primeru, če ugotovi, da je ponudba pravilna (gl. 76. člen ZJN-1). V primeru, da naročnik ugotovi, da ponudba ni pravilna, jo mora zavrniti (prvi odstavek 76. člena ZJN-1), take ponudbe pa naročnik v skladu z ZJN-1 ne vrednoti, primerja in presoja. V 10. točki 3. člena ZJN-1 je opredeljen "pogoj", in sicer kot "element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave". Za merilo je značilno, da ne pomeni izključujočega elementa, kot to sicer velja za pogoj, naročnik pa mora ponudbo vrednotiti, primerjati in presojati le na način, kot je za tak primer določeno v razpisni dokumentaciji. V skladu z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1 namreč velja, da "merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena", v skladu s četrtim odstavkom 50. člena ZJN-1 pa velja, da mora naročnik "pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji, in način, kot so bila opisana in vrednotena".

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je ta v obrazec ponudbe oziroma v tabelo pod točko 2.1. Zagotovljen servis točke 2. Tehnične garancije poglavja E. (Ponudbena dokumentacija) razpisne dokumentacije (str. 35 od 56) vpisal podatek 2 uri, izpolnil pa je tudi "izjavo ponudnika o izpolnjevanju zahtev naročnika" (v vseh rubrikah je naveden "DA", torej tudi v rubriki 1.3.7.). Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je vlagatelj v obrazec ponudbe oziroma v tabelo pod točko 2.1. Zagotovljen servis točke 2. Tehnične garancije poglavja E. (Ponudbena dokumentacija) razpisne dokumentacije (str. 35 od 56) vpisal podatek 12 ur, izpolnil pa je tudi "izjavo ponudnika o izpolnjevanju zahtev naročnika" (v vseh rubrikah je naveden "DA", torej tudi v rubriki 1.3.7.). S primerjavo naročnikove zahteve iz točke 2.6.7. Zagotovljen servis točke 2.6. Splošne zahteve poglavja B. (Zahteve naročnika) razpisne dokumentacije (str. 16 od 56) Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik ponudil odzivni čas, katerega vrednost je nižja (2 uri) od še maksimalno dopustne (8 ur), zaradi česar ponudbe izbranega ponudnika glede na zahtevo iz razpisne dokumentacije ni mogoče označiti kot nepravilno. Državna revizijska komisija pa ugotavlja, da je vlagatelj ponudil odzivni čas, katerega vrednost je višja (12 ur) od še maksimalno dopustne (8 ur), zaradi česar naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ker je vlagateljevo ponudbo označil kot nepravilno in jo zato zavrnil. Namreč, v skladu z definicijo "pravilne ponudbe" (13. točka 3. člena ZJN-1) je mogoče kot pravilno ponudbo označiti zgolj tisto ponudbo, ki med drugim "v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije", vlagateljeva ponudba pa vseh zahtev iz razpisne dokumentacije (in sicer prej navedenega pogoja glede na zahtevo iz razpisne dokumentacije) ne izpolnjuje.

Na naročnikovo ugotovitev, da je vlagateljeva ponudba nepravilna (zaradi ponujenega odzivnega časa 12 ur), ne more vplivati niti ugotovitev razpisne komisije, ki je v zapisniku javnega odpiranja ponudb z dne 6. 10. 2006 ugotovila, da nepravilnih ponudb ni bilo. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je naročnik v zapisniku z javnega odpiranja ponudb z dne 6. 10. 2006 predvidel tudi rubriko "nepravilne ponudbe so (navedba zakaj)", v njej pa je le poševna črtica, kar kaže na to, da naročnik (oziroma razpisna komisija) na javnem odpiranju ponudb v to rubriko ni vnesel nobenih ugotovitev, vendar pa je iz vpogleda v vlagateljevo ponudbo razvidno, da je v njej naveden odzivni čas 12 ur (čemur vlagatelj v zahtevku za revizijo ne oporeka, saj vlagatelj opozarja le na ugotovitev razpisne komisije o tem, da nepravilnih ponudb ni bilo), kar pa ni v skladu z zahtevo iz razpisne dokumentacije po maksimalno dopustnem odzivnem času 8 ur. Državna revizijska komisija sicer tudi ugotavlja, da je naročnik (oziroma razpisna komisija) v tem zapisniku (osma rubrika âˆ" zagotovljen servis, tabela na strani 4/5) vnesel tudi podatek o tem, da vlagatelj ponuja odzivni čas 12 ur. Iz zapisnika je tudi razvidno, da nihče izmed prisotnih predstavnikov ponudnikov (vlagatelja sta zastopala celo dva predstavnika) ni imel na vsebino zapisnika pripomb, torej tudi ne na navedbo odzivnega časa 12 ur oziroma da bi vlagatelj ne ponudil odzivnega časa 12 ur (in ne zgolj na ugotovitev pravilnosti predloženih ponudb). Iz teh podatkov je tako mogoče ugotoviti, da sta si ugotovitvi o pravilnosti predloženih ponudb in odzivnem času 12 ur, ki obe izhajata iz zapisnika javnega odpiranja ponudb z dne 6. 10. 2006, glede na posamezne zahteve iz razpisne dokumentacije v medsebojnem nasprotju.

V prvem odstavku 74. člen ZJN-1 je določeno, da mora naročnik o postopku odpiranja ponudb voditi zapisnik, v katerega se vpisujejo zlasti naslednji podatki:
1. zaporedna številka ponudbe;
2. ime ali šifra ponudnika, če je razpis anonimen;
3. variantne ponudbe, če so dopustne ali ponudbe z opcijami;
4. ponudbena cena in morebitni popusti;
5. pomanjkljivosti ponudb, ki jih naročnik ugotovi pri odpiranju;
6. pripombe pooblaščenih predstavnikov ponudnikov.

Iz 5. točke prvega odstavka 74. člen ZJN-1 sicer izhaja, da naročnik v zapisnik o odpiranju ponudb zapiše tudi pomanjkljivosti ponudb, ki jih ugotovi pri odpiranju, vendar pa se ta podatek nanaša le na tiste pomanjkljivosti, ki jih (in če jih) ugotovi na javnem odpiranju ponudb, kar pomeni, da ima naročnik pravico, da ugotavlja razloge, ki narekujejo izločitev določene ponudbe, tudi v kasnejših fazah postopka oddaje naročila. Določbe 5. točke prvega odstavka 74. člena ZJN-1 namreč ne gre razumeti na način, da je ugotavljanje pravilnosti ponudb obvezno predmet postopka javnega odpiranja (ZJN-1 v 74. členu med vsebino zapisnika o odpiranju ponudb ugotovitev o pravilnosti ponudb ne navaja), prav tako pa iz vsebine navedene določbe ni dopustno sklepati, da v nadaljnjem postopku naročnik ne bi smel ugotoviti pomanjkljivosti (oziroma nepravilnosti) ponudb. Nasprotno. ZJN-1 v prvem odstavku 76. člena določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne, iz 13. točke 3. člena ZJN-1 pa izhaja, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Iz besedila teh členov je mogoče ugotoviti, da ima naročnik tudi po javnem odpiranju ponudb pravico in hkrati dolžnost opraviti podroben pregled vsebine vsake posamezne ponudbe tudi z vidika njene pravilnosti. Naročnik ima torej tudi po javnem odpiranju ponudb pravico in dolžnost preveriti, ali predložene ponudbe izpolnjujejo vse zahteve iz razpisne dokumentacije, in ob ugotovitvi, da te zahteve pri posamezni ponudbi niso izpolnjene, mora takšno ponudbo zavrniti. Neobstoj pomanjkljivosti na javnem odpiranju ponudb ali dejstvo, da jih naročnik na javnem odpiranju ponudb ne ugotovi, tako še ne pomeni, da je ponudba hkrati tudi pravilna. Ker je naročnik po pregledu (ki ga je opravil po javnem odpiranju ponudb) ugotovil, da vlagatelj ponuja odzivni čas 12 ur, kar je v nasprotju s postavljenim pogojem iz točke 2.6.7. Zagotovljen servis točke 2.6. Splošne zahteve poglavja B. (Zahteve naročnika) razpisne dokumentacije (str. 16 od 56), naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal nezakonito, ko je vlagateljevo ponudbo kot nepravilno zavrnil. V obravnavanem primeru pa je mogoče tudi ugotoviti, da je bilo kljub nasprotju med obema podatkoma (odzivni čas 12 ur iz vlagateljeve ponudbe in ''ugotovitev'' pravilnosti vseh predloženih ponudb), ki izhajata iz zapisnika odpiranja ponudb z dne 6. 10. 2006, mogoče izpodbiti le ugotovitev razpisne komisije, ki je v zapisniku javnega odpiranja ponudb z dne 6. 10. 2006 ugotovila, da nepravilnih ponudb ni bilo, ne pa tudi podatka iz vlagateljeve ponudbe o navedbi odzivnega časa 12 ur.

Vlagatelj nadalje tudi trdi, da "bi moral biti potem izločen iz postopka točkovanja ponudnikov, zaradi neizpolnjevanja zahteve iz točke 3.1.4. âˆ" primerljive reference, tudi drugi ponudnik". Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je točka 3.1.4. Primerljive reference uvrščena v poglavje C. (Merila in kriteriji ocenjevanja) razpisne dokumentacije (stran 19 od 56) in ta točka določa enega izmed meril, slednjega pa je mogoče uporabiti šele, če naročnik označi ponudbo kot pravilno. Glede na to, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika označil kot pravilno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik tako ni imel zadržkov za vključitev ponudbe izbranega ponudnika "v postopek točkovanja ponudnikov". Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da iz navedene vlagateljeve revizijske navedbe nejasno izhaja, v čem naj bi bila kršitev, saj vlagatelj domnevne kršitve ni konkretiziral, zaradi česar Državna revizijska komisija v nadaljevanju te vlagateljeve revizijske navedbe ni vsebinsko obravnavala. Vendar ne glede na prej navedeno velja ugotoviti, da je naročnik v točki 3.1.4. Primerljive reference uvrščena v poglavje C. (Merila in kriteriji ocenjevanja) razpisne dokumentacije (stran 19 od 56) določil, da bo primerljive reference točkoval: 1. brez navedbe referenc nič (0) točk, 2. 1âˆ"4 reference dve (2) točki, 3. 5âˆ"9 referenc pet (5) točk in 4. 10 in več referenc 10 točk. Ker gre v obravnavani točki razpisne dokumentacije zgolj za merilo, ta pa sicer ne predstavlja izključujočega elementa, kot to velja za pogoj, je Državna revizijska komisija pregledala tudi druge dele razpisne dokumentacije in pri tem ugotovila, da je naročnik v točki 2.6.3. Reference točke 2.6. Splošne zahteve poglavja B. (Zahteve naročnika) razpisne dokumentacije (str. 15 od 56) določil "Ponudnik poda primerljive reference, to je reference za dobavo in vgradnjo klordioksidnih naprav s funkcionalnim priklopom, v letih 2000âˆ"2005. Kot referenca se šteje ena naprava na enem objektu." Naročnik je v prilogi 4 predvidel obrazec "referenčna lista" (stran 40 od 56), v "obrazcu k prilogi 4" pa obrazec referenc (stran 41 od 56). Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik ni postavil nobene zahteve po razpolaganju s kakršnimkoli številom (niti minimalnim) primerljivih referenc. Iz navedenega je mogoče ugotoviti, da ponudbe ponudnika, ki nima primerljivih referenc, ni mogoče zavrniti kot nepravilne. Iz pregleda razpisne dokumentacije je tako tudi razvidno, da je v takšnem primeru (tj. če ponudnik nima primerljivih referenc) posledica le v tem, da ponudnik ne more dobiti točk v skladu s postavljenim merilom. Ker je izbrani ponudnik navedel reference, ki niso bile primerljive zahtevanim referencam, mu je naročnik pri tem merilu dodelil nič (0) točk.

Glede na zgornje ugotovitve velja vlagatelja opozoriti, da se v zahtevku za revizijo glede odzivnega časa nepravilno sklicuje na točko 3.2.2. (glede na njeno umestitev bi jo moral naročnik sicer označiti kot 3.3.2.; op. Državne revizijske komisije) Zagotovljen servis točke 3.3. Tehnične garancije poglavja C. (Merila in kriteriji ocenjevanja) razpisne dokumentacije (str. 20 od 56), saj je v tej točki opredeljeno zgolj merilo, naročnikova zahteva po odzivnem času (kot zahteva razpisne dokumentacije oziroma pogoj za priznanje sposobnosti) je določena v točki 2.6.7. Zagotovljen servis točke 2.6. Splošne zahteve poglavja B. (Zahteve naročnika) razpisne dokumentacije (str. 16 od 56). Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je razvidno, da izbrani ponudnik formalno izpolnjuje naročnikovo zahtevo, saj je ponudil odzivni čas (2 uri), ki je krajši od tistega, ki ga je kot maksimalno dopustnega dovolil naročnik (8 ur), ta podatek pa je vpisal v za to predvideno rubriko obrazca ponudbe, izpolnil pa je tudi "izjavo ponudnika o izpolnjevanju zahtev naročnika" (navedel je "DA" tudi v rubriki 1.3.7.) (stran 39 od 56). V tem smislu ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče označiti za nepravilno. Izbrani ponudnik je tako zadostil naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije, saj naročnik ni zahteval predložitve nobenega drugega dokazila v zvezi z ponujenim odzivnim časom. Kot je Državna revizijska komisija že v več primerih poudarila, od ponudnika tudi ni mogoče zahtevati več, kot to od njega zahtevajo dokumenti, ki jih v postopku oddaje javnega naročila pripravi naročnik (objava javnega razpisa, razpisna dokumentacija). Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti tudi druga dokazila, kot prej navedena (vprašanje, ali so ta ustrezna in/ali zadostna, na podlagi petega odstavka 12. člena ZRPJN v tem trenutku ne more biti več stvar vsebinske presoje), od izbranega ponudnika, kot sicer tudi nobenega drugega ponudnika, ni mogoče zahtevati predložitve še drugih dokazil.

Državna revizijska komisija pa tudi ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo predvsem izpostavlja dejstva v zvezi s ponujenim odzivnim časom izbranega ponudnika. Namreč, vlagatelj navaja, da je kljub formalno izpolnjeni naročnikovi zahtevi po še dopustnem odzivnem času iz točke 3.2.2. razpisne dokumentacije (pravilno: točka 2.6.7. Zagotovljen servis točke 2.6. Splošne zahteve poglavja B. (Zahteve naročnika) razpisne dokumentacije (str. 16 od 56); op. Državne revizijske komisije) ponujneni odzivni čas 2 ur izbranega ponudnika "milo rečeno, neresničen in vsebinsko ne izpolnjuje zahteve naročnika iz citirane točke". Vlagatelj med drugim v zahtevku za revizijo navaja, da je od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila tudi zato, ker je "drugi ponudnik, četudi nima servisa v Republiki Sloveniji, zagotovil tega v dveh urah, kar je tudi, če bi imel zagotovljen servis, nerealen odzivni čas".

V zvezi s tem velja ugotoviti, da ZJN-1 od naročnika ne zahteva, da bi moral podatke (ki jih ne gre zamenjevati z zahtevami), ki so mu jih predložili ponudniki v ponudbeni dokumentaciji, posebej preveriti. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, odločitev o tem, ali in v katerih primerih ter v kakšnem obsegu bo naročnik preverjal posamezne podatke, tako sodi v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, v katero pa ZJN-1 ne posega. V tej odločitvi Državne revizijske komisije je bilo že tudi ugotovljeno, da izbrani ponudnik izpolnjuje formalne pogoje, kljub vsemu navedenemu pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz obrazca priloge 10 (stran 47 od 56) razvidno, da je naročnik predpisal "izjavo ponudnika", v kateri je med drugim tudi določeno: "izjavljamo, da izpolnjujemo formalne delovne in tehnične pogoje in imamo ustrezna pooblastila, profesionalne in tehnične zmožnosti ..." (prvi odstavek 1. točke) in "izjavljamo, da se strinjamo z vsemi razpisnimi pogoji z javnega razpisa ..." (prvi odstavek 2. točke). Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik ta obrazec izpolnil, podpisal in žigosal. Iz vpogleda v razpisno dokumentacijo pa je tudi razvidno, da je naročnik določil, da bo "po pregledu ponudb izločil kot nepravilne vse tiste ponudbe, pri katerih se ugotovi katerakoli od naslednjih pomanjkljivosti: ... ponudnik je dal zavajajoče podatke glede izpolnjevanja zahtev iz obveznih pogojev za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila" (osma alinea, stran 24 od 56). Naročnik je kot obvezne sestavine ponudbe (točka 5. Obvezni pogoji za udeležbo in dokazila o njihovem izpolnjevanju poglavja D. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe razpisne dokumentacije (stran 25 od 56)) določil tako prilogo 2 (ki vsebuje obrazec "ponudbe) kot tudi prilogo 3 (ki vsebuje obrazec "izjave ponudnika o izpolnjevanja zahtev naročnika", iz katerega mora po izpolnitvi izhajati, da "ponujene klordioksidne naprave z vgradnjo izpolnjujejo vse zahteve iz priloge"), v njiju pa je naveden tudi podatek o ponujenem odzivnem času, zaradi česar bi naročnik ob ugotovitvi, da so podatki, navedeni v ponudbi izbranega ponudnika zavajajoči, ponudbo izločil. Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala, ali bi ob razumevanju vlagateljevih revizijskih navedb (ko ta govori o nerealnih oziroma neresničnih podatkih), da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi navedel zavajajoče podatke, narekovalo drugačno naročnikovo ravnanje od sedanjega.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zvezi s temi svojimi revizijskimi navedbami zgolj zatrjuje domnevno nerealnost oziroma neresničnost podatkov, ne ponuja ali predlaga pa nobenih dokazov, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti utemeljenost vlagateljevih revizijskih navedb. Tako npr. Državna revizijska komisija ni mogla niti preveriti resničnosti vlagateljeve revizijske navedbe, da izbrani ponudnik nima servisa v Sloveniji. V zvezi s tem Državna revizijska komisija tako izpostavlja, da mora vlagatelj, skladno z določili 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP-UPB2, 69/2005 - odl. US: U-I-145/03, 90/2005 - odl. US: Up-258/03, 43/2006 âˆ" odl. US: U-I-55/04), v povezavi petega odstavka 3. člena ZRPJN, zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Gre za t. i. pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati. Ker vlagatelj kot dokaz svojih revizijskih navedb ni ponudil nobenih dokazov, ki bi omogočili Državni revizijski komisiji ugotoviti, ali bi morda lahko podatkom iz ponudbe izbranega ponudnika pripisali lastnost, da so zavajajoči, Državna revizijska komisija vlagateljevi revizijski navedbi ni mogla slediti.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija tako zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati utemeljenosti zahtevka za revizijo, zaradi česar je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 29. 1. 2007

Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija, d. o. o., Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana,
- Strix inženiring, d. o. o., Sneberska 116, 1000 Ljubljana,
- CmC Ekocon, d. o. o., IOC Zapolje I/10, 1370 Logatec,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran