018-120/2006 MZZ

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice mag. Metke Cerar kot predsednice senata ter članov Vesne Cukrov in Jožefa Kocuvan kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila špediterske storitve in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje VATOVEC d.o.o., Selitve, Čufarjeva 5, Ljubljana ki ga zastopa odvetnica Marija Bele Vatovec, Čufarjeva 5, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 11.04.2006, soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 13.12.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za špediterske storitve - selitve stanovanjske, pisarniške in osebne opreme zaposlenih v diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije iz in v Slovenijo in selitev opreme in pohištva za potrebe Ministrstva za zunanje zadeve v Republiki Sloveniji in tujini. V Uradnem listu RS, št. 116-117/05, z dne 23.12.2005, pod številko objave Ob-36320/05 je naročnik objavil javni razpis po odprtem postopku. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 25.01.2006, je razvidno, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi.

Naročnik je dne 06.02.2006 izdal obvestilo o izidu javnega naročila, št..: 032/2005 MZZ-2, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Schenker d.d., Brnčičeva 51, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 23.02.2006 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki jo je naročnik izdal dne 01.03.2006. Vlagatelj je dne 13.03.2006 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ki mu ga je naročnik omogočil dne 14.03.2006.

Vlagatelj je dne 11.03.2006 vložil zahtevek za revizijo zaradi kršitev določil 4., 5., 6., 23., 76., 78. in 89. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1). Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, podrejeno pa predlaga razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navedel, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna, primerna in sprejemljiva, njegova ponudba pa ni pravilna, ker ni izpolnjena v skladu z navodili v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj namreč ni predložil cenika izvajalca, po katerem se obračunajo ostale storitve, povezane s predmetom javnega naročila, ki je bil izrecno zahtevan v razpisni dokumentaciji ter je nepravilno izpolnil obrazec Predračun (A-7), ker pri ceni prevoza v določene države ni upošteval DDV v prvem in drugem delu predračuna. Po mnenju vlagatelja je odločitev naročnika nezakonita. Naročnik mora na podlagi 76. člena ZJN-1 po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne. Glede na dejstvo, da naročnik ni izločil oziroma zavrnil nobene izmed ponudb, saj iz obvestila o izidu javnega naročila, z dne 06.02.2006, izhaja le, da je bila izbrana ponudba izbranega ponudnika, ne pa tudi odločitev o zavrnitvi ponudbe vlagatelja, vlagatelj ugotavlja, da je naročnik sprejel ponudbo ponudnika, ki je ponudil višjo ceno, kar pomeni, da odločitev ne temelji na merilih, določenih v razpisni dokumentaciji. Ker torej ponudba vlagatelja ni bila zavrnjena, bi jo moral naročnik ocenjevati na podlagi meril, navedenih v razpisni dokumentaciji.

Iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da vlagatelj ni priložil cenika, ki bi moral biti po izrecni zahtevi naročnika obvezna priloga splošnega dela pogodbe. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba popolna, saj je bila v celoti sestavljena v skladu z navodili za izpolnjevanje obrazcev, ki so navedeni v splošnih pogojih javnega naročanja in v navodilih ponudnikom. Tako je v točki 2.1. splošnih pogojev izrecno navedeno, da mora ponudnik predložiti le obrazce, ki so del razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo in ki so v navodilih ponudnikom določeni kot obvezna ponudbena dokumentacija. Obrazce mora izpolniti skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije, zlasti v navodilih ponudnikom - obrazec A-5. Podatke mora ponudnik vnašati samo v neobarvana polja tabel. Vlagatelj je v celoti izpolnil ponudbeno dokumentacijo, dopolnil na vseh mestih, kjer je bilo to označeno, nato pa je ponudbeno dokumentacijo ustrezno podpisal, parafiral in zložil v ovojnico, vse v skladu z navodili naročnika. Cenik naj bi bil skladno s 3. členom pogodbe sestavni del obrazca A-9. Kot izhaja iz obrazca A-9, sta njegov sestavni del tudi naročilni list in poročilo o opravljeni storitvi selitve; oba obrazca sta bila del razpisne dokumentacije, vlagatelj pa ju je izpolnil in priložil k ponudbi na ustreznem mestu. Cenik izvajalca pa ni bil del razpisne dokumentacije, zato ga ponudnik ni mogel izpolniti in dodati k ponudbi. Naročnik ni v navodilih ponudnikom na ustrezen način in pregledno ter jasno navedel, da mora biti sestavni del ponudbene dokumentacije tudi predmetni cenik, če že ni sestavni del obrazca, kar je to storil za ostali dve prilogi. Za cenik pa je naročnik v 5. točki 3. člena navedel, da je "cenik sestavni del tega obrazca". Zahteva po dodatnem ceniku je v nasprotju z razpisno dokumentacijo tudi zato, ker mora biti v obrazcu A-9 ponujena celotna storitev, povezana s selitvijo, zato ne morejo nastati nobeni dodatni stroški. Vlagatelj je zato štel, da so v ceni zajeti prav vsi stroški, povezani s selitvijo in dodatnega cenika ni predložil tudi iz tega razloga. Zahteva po dodatnem ceniku, za katerega naročnik ni pripravil obrazca, je v nasprotju z določili splošnih pogojev, kar pomeni, da naročnik ni ravnal v skladu s 23. členom ZJN-1. Naročnik bi moral predvideti dodatna dela in sestaviti obrazec za cenik ter vključiti cenik v ponudbo, da bi bilo omogočeno ocenjevanje ponudb. Vlagatelj se v zvezi s svojimi revizijskimi navedbami sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije številka: 018-4/06-31-144, z dne 16.01.2006 in številka: 018-098/2005.

Pogodba v 5. točki 3. člena določa, da bo naročnik morebitne ostale storitve, povezane s predmetom naročila, ki skupaj ne bodo presegle 10 % naročila, obračunal po ceniku izvajalca. Tako določilo pa je v nasprotju z določili ZJN-1, ker je, kot izhaja iz razpisne dokumentacije, predmet javnega naročila kompletna izvedba selitve, z vsemi spremljajočimi dejavnostmi in stroški, kar pomeni, da morajo biti v ceni, ki jo ponudi ponudnik, zajete prav vse storitve, ki jih obsega selitev, to je prevoz, potni stroški, zavarovalni in špediterski stroški, stroški za embalažo, pakiranje, natovarjanje in raztovarjanje. Obsega predmeta javnega naročila ni dopustno spreminjati z dodatnimi deli, pač pa bi morala biti taka dodatna dela predvidena že v samem javnem naročilu. Tudi če bi se pojavila nepredvidena dodatna dela, jih naročnik ne bi mogel oddati enostavno na podlagi cenika. Po 89.členu ZJN-1 sme naročnik oddati naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, kadar gre za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotno dodeljenem projektu ali v prvem javnem naročilu, ki pa so zaradi nepredvidljivih okoliščin potrebne za izvedbo naročila, pod pogojem, da se naročilo odda izvajalcu del ali storitev, ki izvaja prvotno naročilo, vendar le v primeru, ko takšnih dodatnih del ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od glavnega naročila, ali ko so gradnje ali storitve. V takem primeru, za kakršnega gre smiselno v 5. točki 3. člena pogodbe, je torej dodatna dela mogoče oddati izključno po postopku s pogajanji, ne pa enostavno na podlagi cenika ponudnika. Kakršnokoli drugačno določilo v pogodbi je nično in zato brez pravnega učinka. Zato dejstvo, da ponudnik cenika ni predložil, ne pomeni, da je ponudba nepopolna iz dveh razlogov: ker je v ponudbeni ceni zajeta celotna storitev, tako da niso možni nobeni dodatni stroški ter ker morebitnih dodatnih del skladno z določili ZJN-1 ni mogoče oddati neposredno na podlagi cenika izvajalca, pač pa izključno pod zakonsko določenimi pogoji v postopku s pogajanji. V nasprotnem primeru gre za kršitev temeljnega načela transparentnosti (6. člen ZJN-1). Če bi obveljala razlaga naročnika, bi bilo kršeno tudi temeljno načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1) in načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5.člen ZJN-1). To namreč pomeni, da bi imel izbrani ponudnik pri vsakem obračunu selitve možnost dodatno obračunati še 10 % za "morebitne ostale storitve, povezane s predmetom naročila", pri čemer ni navedeno, kdaj so izpolnjeni pogoji za morebitne ostale storitve. Skupaj lahko, skladno s pogodbo, take storitve dosežejo 10 % naročila, kar znaša več kot 10.000.000,00 SIT. Storitev v taki vrednosti pa ni mogoče oddati brez javnega naročila, oziroma v nasprotju z 89. členom ZJN-1. Postopek javnega naročanja je strogo formalen, vendar formalnost nima značaja temeljnega načela. To pa pomeni, da zaradi tega, ker vlagatelj ni priložil cenika dodatnih storitev, ne sme biti kršeno načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1). Zlasti pa je naročnik kršil 23. člen ZJN-1, ki določa, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da lahko ponudnik na njeni podlagi pripravi pravilno ponudbo.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je naročnik res na vprašanje enega izmed ponudnikov v zvezi z DDV pojasnil, da je treba DDV obračunati, kot da je obveznost plačila DDV nastala v Sloveniji. Vlagatelj je ta odgovor v celoti upošteval, vendar je DDV treba plačati le za storitve znotraj EU, ne pa tudi za preostale države. Ponudba vlagatelja je zato tudi v tem delu pravilna in zakonita, nezakonita pa je ponudba izbranega ponudnika, ki ni sestavljena v skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost. Vlagatelj se pri utemeljitvi svoje revizijske navedbe sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije številka: 018-306/2005 in številka: 018-257/2005

Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo in sicer 3000 točk po odvetniški tarifi za sestavo zahtevka za revizijo z 20 % DDV ter 200.000,00 SIT za takso za revizijo.

Vlagatelj je dne 17.03.2006 vložil dopolnitev zahtevka za revizijo, v katerem navaja, da je naročnika dne 13.03.2006 zaprosil, da mu še isti dan, ker je to zadnji dan za vložitev zahtevka za revizijo, omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, kar je naročnik realiziral šele naslednji dan. Na vpogledu predstavnika izbranega ponudnika nista dovolila vpogleda v strukturo postavk cen v nobenem izmed sklopov. Vlagatelju je bil "vizualno", kar je pomenilo iz razdalje približno dveh metrov, predočen izpolnjen obrazec A-7, iz katerega je ugotovil, da je izbrani ponudnik v vsako polje vpisal vrednost DDV. Vlagatelj navaja, da je tako ravnanje nezakonito in pomeni kršitev načela transparentnosti porabe proračunskih sredstev. Vlagatelju je bila kršena pravica do pravnega sredstva, saj ni mogel uveljavljati nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, ki je za sklop "prevoz avtomobilov" ponudil nerealno nizko ceno, hkrati pa napačno obračunal DDV. Vlagatelj se pri tem sklicuje tudi na odločitev Državne revizijske komisije številka: 018-22/200-33-554, z dne 24.02.2006. Vlagatelj je priglasil stroške revizijskega postopka in sicer 3000 točk po odvetniški tarifi za sestavo dopolnitve zahtevka z 20 % DDV.

Naročnik je sklepom, št.: 101/06, z dne 22.03.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter posledično zavrnil tudi povračilo priglašenih stroškov. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da ni kršil 76. člena ZJN-1, saj je 25.01.2006, po pregledu obeh ponudb, sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, v kateri je zavrnil ponudbo vlagatelja in izbral ponudbo izbranega ponudnika ter obrazložil svojo odločitev. Z obvestilom o oddaji javnega naročila, z dne 06.02.2006, je o svoji odločitvi obvestil oba ponudnika ter navedel, da je ponudba izbranega ponudnika edina pravilna ponudba. Naročnik je s tem zadostil zakonskim zahtevam, saj zakon ne predpisuje, kaj mora to obvestilo vsebovati. V primeru, da ponudnik želi več informacij, je le-temu namenjena dodatna obrazložitev, na izrecno zahtevo ponudnika. V dodatni obrazložitvi je naročnik posredoval vlagatelju razloge za zavrnitev njegove ponudbe in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja.

Naročnik v nadaljevanju navaja, da je cenik izvajalca obvezna priloga obrazca A-9 (splošni del pogodbe), prav tako kot naročilni list in poročilo o opravljeni storitvi selitve, kar je nedvoumno in razločno navedeno v petem odstavku 3. člena splošnega dela pogodbe (obrazec A-9). Naročnik je torej v tem obrazcu zahteval tri priloge na enak način, vlagatelj pa je priložil le dve prilogi. Splošni pogoji so splošni in veljajo za vsa javna naročila, medtem ko so specifični podatki, ki veljajo za posamezno javno naročilo, opredeljeni v ostalem delu razpisne dokumentacije. Naročnik je obrazcu A-9 priložil naročilni list in poročilo o opravljeni storitvi, ker sta sestavljena tako, da bo moral izvajalec vanju vpisovati podatke, ki so za naročnika relevantni. Naročnik pa ne more predvideti obrazca, ki bi vseboval vse postavke, ki jih posamezni ponudniki ponujajo, zato tega obrazca ni pripravil. S tem se ni spreminjala ponudbena dokumentacija, kot očita vlagatelj, saj ostajajo v ponudbeni dokumentaciji vsi obrazci, kot je to navedeno v navodilih ponudnikom.

Glede očitka vlagatelja, da je zahteva po dodatnem ceniku v nasprotju z razpisno dokumentacijo tudi zato, ker mora biti v obrazcu A-9 ponujena celotna storitev, povezana s selitvijo, zato ne morejo nastati nobeni dodatni stroški, naročnik navaja, da vlagatelj verjetno misli na obrazec A-10, kjer so ponudniki vpisovali kaj ponujajo in tam so ponudili celotno storitev, povezano s selitvijo. Naročnik pojasnjuje, da so količine in storitve selitev v tem obrazcu zgolj predvidevanja naročnika, saj posamezne selitve in obsega ni mogoče vnaprej določiti. Možne so tudi selitve na druge destinacije, povečanje števila oseb na destinaciji ali selitve specifičnih predmetov, ki zahtevajo poseben tretma; za take primere je naročnik zahteval cenik ponudnika.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da iz 3. člena pogodbe v točki 5 izhaja, da bo naročnik morebitne ostale storitve, povezane s predmetom naročila, ki skupaj ne bodo presegle 10 % naročila, obračunaval po ceniku izvajalca, kar je v nasprotju z določili ZJN-1 ter tudi če bi se pojavila nepredvidena dela, bi jih naročnik moral oddati na podlagi 89. člena ZJN-1, naročnik navaja, da ni mogoče vnaprej določiti obsega javnega naročila, ampak se bo izvajalo skladno s potrebami naročnika, do višine sredstev, določenih v pogodbi. Dodatna dela ne predstavljajo spremembe javnega naročila, ampak gre za storitve, ki niso vključene v prvotno dodeljenem projektu ali v prvem javnem naročilu, ki pa so zaradi nepredvidljivih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila, pod pogojem, da se naročilo odda izvajalcu del ali storitev, ki izvaja prvotno naročilo. Naročnik je v četrtem odstavku prvega člena obrazca A-9 predvidel možnost oddaje dodatnih del po 97. členu ZJN-1 in ne po 89. členu tega zakona, ter jih bo skladno s tem členom tudi izvedel, v primeru da se bo pokazala potreba. V 3. členu pogodbe v 5 točki pa je naročnik že vnaprej opredelil način izvedbe postopka s pogajanji brez predhodne objave. Ne glede na navedbe vlagatelja je v tej točki vlagatelj tudi prekludiran, saj je bil z vsebino razpisne dokumentacije seznanjen že pred rokom oddaje ponudb.

Naročnik v nadaljevanju navaja, da je v odgovoru na vprašanje enega od ponudnikov, dne 20.01.2006, pojasnil, da ponudniki v obrazec A-7 vpišejo DDV, ki se obračuna, kot da je obveznost plačila DDV nastala v Republiki Sloveniji. DDV se vpiše za vse postavke, ne glede na to kam se selitev izvaja. Naročnik je s tem odgovorom želel doseči večjo preglednost in primerljivost cen, predvsem skupne ponudbene cene z DDV, ki je bila merilo za najugodnejšo ponudbo. Vlagatelj pa tega navodila ni upošteval, zato je njegova ponudba nepravilna. Ponudba izbranega ponudnika je pravilna, saj je izpolnjena v skladu z navodili v razpisni dokumentaciji in v odgovorih na zastavljena vprašanja ponudnikov.

Naročnik se v nadaljevanju opredeljuje do vlagateljevih navedb v dopolnitvi zahtevka za revizijo, z dne 17.03.2006, ter navaja, da bi vlagatelj lahko že prej zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in ne zadnji dan za oddajo zahtevka za revizijo ter da je bilo to nemogoče organizirati v parih urah, saj je moral na ogled povabiti tudi izbranega ponudnika. Naročnik je vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ne pa v strukturo postavk cen in sicer v nobenem izmed sklopov, ker tega nista dovolila predstavnika izbranega ponudnika, ki sta strukturo cene opredelila kot poslovno skrivnost. Vlagatelj je podal zahtevo za vpogled le v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in ne v celotno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila in naročnik mu je to omogočil, razen vpogleda v strukturo cene. Naročnik se sklicuje na 8. člen ZJN-1, ki določa, da mora naročnik kot zaupne varovati vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji, ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis ter da mora odkloniti dajanje takšnih obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah. Naročnik poudarja, da je izbrani ponudnik pravilno obračunal DDV v skladu z navodili naročnika. Struktura cene predstavlja poslovno skrivnost v smislu 39. člena Zakona o gospodarskih družbah, zato ni kršil 6. člena ZJN-1 ter se pri tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije številka: 018-100/05-34-821, z dne 18.04.2005.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 30.03.2006, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št.: 023/2006-4, z dne 03.04.2006, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija glede navedbe vlagatelja, da iz obvestila o izidu javnega naročila, z dne 06.02.2006, izhaja le, da je bila izbrana ponudba izbranega ponudnika, ne pa tudi odločitev o zavrnitvi ponudbe vlagatelja, s čimer je naročnik kršil 76. člen ZJN-1, uvodoma ugotavlja, da ZJN-1 določa, da mora naročnik obvestiti ponudnike o odločitvi o oddaji javnega naročila, ne določa pa vsebine tega obvestila. Prvi odstavek 78. člena ZJN-1 določa, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti ter da mora svojo odločitev obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. O svoji odločitvi mora naročnik obvestiti ponudnike. Iz navedene dikcije sledi, da mora naročnik opraviti dve dejanji in sicer sprejeti odločitev o oddaji javnega naročila oziroma priznanju sposobnosti ter jo obrazložiti, o svoji odločitvi pa mora obvestiti ponudnike. Zakon torej ne določa, da mora naročnik dokument, s katerim je sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, tudi posredovati ponudnikom, določa le, da mora ponudnike obvestiti o svoji odločitvi. Zakon pa obliko in vsebino obvestila o oddaji javnega naročila prepušča odločitvi naročnika. Navedeno potrjuje tudi določilo drugega odstavka 78. člena ZJN-1, ki določa, da neizbrani ponudnik lahko zahteva, da mu naročnik z dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila oziroma priznanja sposobnosti obrazloži razloge za zavrnitev njegove ponudbe in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev.

Iz pregleda listinske dokumentacije o postopku oddaje predmetnega javnega naročila je razvidno, da je naročnik, skladno z določilom prvega odstavka 78. člena ZJN-1, dne 03.02.2006 sprejel odločitev o izidu javnega naročila, v kateri je ugotovil, da ponudba vlagatelja ni pravilna ter da je ponudba izbranega ponudnika pravilna, primerna in sprejemljiva ter jo je zato ocenil v skladu z merili za izbiro najugodnejše ponudbe, določenimi v razpisni dokumentaciji. Naročnik je na podlagi navedene odločitve dne 06.02.2006 izdal obvestilo o izidu javnega naročila, v katerem je navedel, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna, primerna in sprejemljiva ter da je ponudba izbranega ponudnika edina pravilna ponudba in posledično tudi najvišje točkovana. Iz navedenega obvestila je razvidno, da je naročnik ponudbo vlagatelja ocenil kot nepravilno (pravilna je bila le ponudba izbranega ponudnika) in jo skladno s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 zavrnil. Naročniku zato ni mogoče očitati, da je kršil določilo 76. člena ZJN-1. Vlagatelj pa je skladno z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, ki mu jo je naročnik tudi izdal, na njeni osnovi pa je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, s čimer mu je bilo zagotovljeno pravno varstvo v predmetnem postopku. Državna revizijska komisija je zato v tem delu zahtevek za revizijo zavrnila.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila revizijsko navedbo vlagatelja, da je njegova ponudba pravilna, čeprav ni predložil cenika izvajalca, po katerem se obračunajo ostale storitve, povezane s predmetom naročila.. Vlagatelj zatrjuje, da cenik izvajalca ni bil del razpisne dokumentacije, zato ga ponudnik ni mogel izpolniti in dodati k ponudbi, saj naročnik v navodilih ponudnikom ni na ustrezen način in pregledno ter jasno navedel, da mora biti sestavni del ponudbene dokumentacije tudi predmetni cenik, ampak je v 5. točki 3. člena obrazca A-9 navedel, da je "cenik sestavni del tega obrazca". Iz vpogleda v razpisno dokumentacijo je razvidno, da je naročnik v obrazcu A-9, 5. točki 3. člena, zapisal naslednje:
"Morebitne ostale storitve, povezane s predmetom naročila, ki skupaj ne bodo presegle 10 % naročila, ki jih naroči naročnik, bodo obračunane po ceniku izvajalca. Cenik izvajalca je priloga te pogodbe (cenik izvajalca je sestavni del tega obrazca in se priloži v ponudbi na mestu, kjer se priloži obrazec A-9.". Naročnik je torej v razpisni dokumentaciji jasno določil, da se bodo ostale storitve, ki jih bo naročil v povezavi s predmetnim javnim naročilom, obračunavale po ceniku izvajalca ter da je cenik, kot sestavni del obrazca A-9, treba priložiti v ponudbi na mestu, kjer se priloži ta obrazec, oziroma da mora biti cenik priloga obrazca A-9. Vlagatelj tudi očita naročniku, da cenika ni priložil kot sestavnega dela razpisne dokumentacije oziroma konkretno obrazca A-9, kot je to storil za poročilo o opravljeni storitvi selitve in naročilni list, ki ju je zahteval v 1. točki 3. člena obrazca A-9. Državna revizijska komisija se v zvezi s tem vlagateljevim očitkom strinja z naročnikom, da teh dokumentov ni mogoče enačiti, saj bo moral izvajalec naročila poročilo o opravljeni storitvi selitve in naročilni list izpolniti s podatki, ki jih zahteva naročnik, zato jih je naročnik moral pripraviti v obliki obrazca kot sestavnega dela razpisne dokumentacije. Usposobljeni ponudniki za opravljanje predmetnega javnega naročila pa imajo lastne cenike, na podlagi katerih tudi pripravijo ponudbe za tovrstne storitve, zato je naročnik zgolj zahteval, da ponudnik tak cenik priloži obrazcu A-9.

Vlagatelju tudi ni mogoče slediti, da je njegova ponudba pravilna, saj je v celoti sestavljena v skladu z navodili za izpolnjevanje obrazcev, ki so navedeni v toki 2.1. Splošnih pogojev javnega naročanja. Naročnik je namreč v Splošnih pogojih javnega naročanja, poglavju 2. Razlaga obrazcev in navodila za izpolnjevanje, v točki 2.1 med drugim zapisal:
"...Ponudnik izpolni obrazce skladno z navodili za posamezen obrazec v nadaljevanju in pri tem upošteva naslednje:
1. Predložiti mora le obrazce, ki so del razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo in ki so v Navodilih ponudnikom (obrazec A-5) določeni kot obvezna ponudbena dokumentacijaâ??.
2. Obrazce mora izpolniti skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije (zlasti v Navodilih ponudnikom - obrazec A-5 oziroma v Navodilih za prijavo -obrazec A-3) in na način, kot je določen za vse obrazce na splošno in za vsak obrazec posebej v teh Splošnih pogojih javnega naročanjaâ??."

V Navodilih ponudnikom (obrazec A-5) je naročnik v točki 6. Ponudbena dokumentacija določil, katere obrazce in dokumente morajo ponudniki predložiti in sicer: obrazec A-2, obrazec A-4, obrazec A-6, obrazec A-7, obrazec A-8, obrazec A-9, obrazec A-10, originalno bančno garancijo za resnost ponudbe, pripravljeno po vzorcu obrazca A-12, listine iz točke 9.2 teh navodil in eventualno partnersko pogodbo. Naročnik je torej med dokumente, ki sestavljajo ponudbeno dokumentacijo, vključil tudi Splošni del pogodbe - obrazec A-9, ki ga je ponudnik moral izpolniti v skladu z navodili iz točke 2.1 Splošnih pogojev javnega naročanja "na način, kot je določen za vse obrazce na splošno in za vsak obrazec posebej", kar pomeni, da je ponudnik moral pri izpolnitvi obrazca A-9 upoštevati tudi v tem obrazcu navedena konkretna navodila. Iz naročnikove razpisne dokumentacije je torej jasno in nedvoumno razvidno, da bi vlagatelj moral ponudbeni dokumentaciji, obrazcu A-9, priložiti svoj cenik, kot je to naročnik jasno zahteval v 5. točki 3. člena obrazca A-9, zato ni mogoče pritrditi vlagatelju, da je naročnik kršil 23. člen ZJN-1, ker ni pripravil takšne razpisne dokumentacije, na osnovi katere bi ponudnik lahko pripravil pravilno ponudbo.

Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila avtonomen pri določanju pogojev in drugih zahtev, ki so povezane s predmetom javnega naročila ter da niso v nasprotju z zakonom, ponudnik pa je dolžan naročnikove zahteve dosledno izpolniti. Ponudnik mora skrbno in natančno pregledati razpisne pogoje in razpisno dokumentacijo ter v primeru eventualne nejasnosti zahtevati od naročnika dodatna pojasnila, kot to določa ZJN-1 v tretjem odstavku 25. člena. Očitku vlagatelja, da naročnik v navodilih ponudnikom ni na ustrezen način in pregledno ter jasno navedel, da mora biti sestavni del ponudbene dokumentacije tudi predmetni cenik, ampak je v 5. točki 3. člena obrazca A-9 navedel, da je "cenik sestavni del tega obrazca", pri čemer vlagatelj navaja le del naročnikovega navodila, ni mogoče slediti tudi zato, ker bi vlagatelj v primeru, da mu navedeno naročnikovo navodilo ni bilo razumljivo, moral zahtevati od naročnika dodatna pojasnila skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 in točko 1.3.3 (Dodatna pojasnila) Splošnih pogojev javnega naročanja. Državna revizijska komisija v zvezi s sklicevanjem vlagatelja na nekatere odločitve Državne revizijske komisije tudi pripominja, da so bile te odločitve sprejete na osnovi drugačnega dejanskega stanja.

Ker vlagatelj svoji ponudbi ni priložil cenika, zahtevanega v 5. točki 3. člena obrazca A-9, njegova ponudba v skladu z določilom točke 1.4.1 (Ponudbena dokumentacija) razpisne dokumentacije ni pravilna. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji, točki 1.4.1 navedel, da mora ponudba vsebovati vse v celoti ustrezno izpolnjene obrazce (skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije ter Splošnih pogojev javnega naročanja - poglavje Razlaga obrazcev in navodila za izpolnjevanje) v zahtevanem vrstnem redu. Ponudba, ki ne bo tako urejena, bo zavržena kot nepravilna. Vlagateljeva ponudba pa je glede na to, da ni izpolnjevala vseh zahtev razpisne dokumentacije, nepravilna tudi v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1, ki določa, da je pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Ponudba vlagatelja je nepravilna tudi z vidika določila tretje alinee 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/04), ki določa, da je ponudba nepravilna, če se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija je zato v tem delu zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo v nadaljevanju obravnavala vlagateljeve navedbe, da je določilo v 5. točki 3. člena obrazca A-9 (Splošni del pogodbe), ki določa, da bo naročnik morebitne ostale storitve, povezane s predmetom naročila, ki skupaj ne bodo presegle 10 % naročila, obračunal po ceniku izvajalca, v nasprotju z določili ZJN-1. Kot navaja vlagatelj, je iz razpisne dokumentacije razvidno, da je predmet javnega naročila kompletna izvedba storitve in tudi če bi se pojavila nepredvidena dodatna dela, jih naročnik ne bi mogel oddati enostavno na podlagi cenika, ampak na podlagi 89.člena ZJN-1 po postopku s pogajanji brez predhodne objave. V zvezi s temi vlagateljevimi revizijskimi navedbami Državna revizijska komisija poudarja, da lahko v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN ponudnik vloži zahtevek za revizijo v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, razen če ZJN-1 in ta zakon ne določata drugače. Ponudnik lahko torej glede razpisnih pogojev in elementov razpisne dokumentacije, ki domnevno pomenijo tudi kršenje temeljnih načel javnega naročanja, pravočasno vloži zahtevek za revizijo in v revizijskem postopku (če se njegovi očitki izkažejo za utemeljene) doseže odpravo nezakonitih določil razpisne dokumentacije. Ker se zainteresirani ponudnik z razpisnimi pogoji in vsebino razpisne dokumentacije seznani že ob objavi javnega razpisa in dvigu ter pregledu razpisne dokumentacije, skuša ZRPJN preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi sporna oziroma domnevno nezakonita določila razpisne dokumentacije, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Peti odstavek 12. člena ZRPJN zato določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Navedeno pomeni, da vlagatelj po roku, določenem za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more vložiti zahtevka za revizijo glede elementov, ki jih je v objavi javnega razpisa ali v razpisni dokumentaciji določil naročnik. Določila javnega razpisa in vsebine razpisne dokumentacije postanejo po tem trenutku aksiom, možnost njihovega izpodbijanja pa je prekludirana - meritorna presoja revizijskih navedb glede vsebine razpisne dokumentacije namreč v tej fazi postopka ni več mogoča.

Vlagateljevi očitki, ki posegajo v razpisne pogoje in vsebino razpisne dokumentacije oziroma ki se nanašajo na oceno, da je naročnik v 5. točki 3. člena obrazca A-9 v nasprotju z določili ZJN-1 predvidel, da bo morebitne ostale storitve, povezane s predmetom naročila, ki skupaj ne bodo presegle 10 % naročila, obračunal po ceniku izvajalca, so torej skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN prepozni in jih posledično po vsebini ni mogoče obravnavati. Vlagatelj je bil z vsebino razpisne dokumentacije seznanjen že na samem začetku postopka, to je od dne prejema izvoda razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, trenutek, na katerega je vezan prekluzivni učinek petega odstavka 12. člena ZRPJN, pa je rok za oddajo ponudb. Če bi torej vlagatelj imel namen oporekati naročnikovim zahtevam v razpisni dokumentaciji, bi moral zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila (iz razlogov, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije) vložiti v času, ko bi revizijska odločitev še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (če bi bilo ugotovljeno, da so očitki vlagatelja v zvezi s tem utemeljeni). Ker je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije šele potem, ko je le-ta že zaključil postopek oddaje predmetnega javnega naročila z izdajo odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozne oziroma da je njegov zahtevek v tem smislu zamujen in ga zato v tem delu ni več mogoče meritorno presojati.

Med naročnikom in vlagateljem je spor o tem, ali je ponudba vlagatelja ne/pravilna pri obračunu DDV v obrazcu Predračun (A-7). Naročnik je ponudbo vlagatelja štel kot nepravilno, ker v obrazcu Predračun pri ceni prevoza v določene države ni upošteval DDV v prvem in drugem delu predračuna. Vlagatelj pa zatrjuje, da je njegova ponudba v tem delu pravilna in zakonita, saj je DDV treba plačati le za storitve znotraj EU, ne pa tudi za preostale države, zato je po njegovem mnenju nezakonita ponudba izbranega ponudnika, ki ni sestavljena v skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost. Navedeno revizijsko navedbo vlagatelja je Državna revizijska komisija presojala z vidika naročnikove razpisne dokumentacije.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, poglavju 2. Razlaga obrazcev in navodila za izpolnjevanje, v točki 2.7 Predračun (obrazec A-7) glede obračuna DDV v tretjem odstavku zapisal naslednje navodilo:
"V stolpec cena na enoto brez DDV ponudnik vpiše ceno posamezne postavke, kot je opredeljena v obrazcu A-10: Specifikacije (v specifikacijah je opis postavk po posameznih številkah, tako da se v predračunu navajajo le številke postavk brez opisa) brez vključenega DDV. V ostale stolpce s cenami vpisuje za celotno količino posamezne postavke cene brez DDV, vrednost DDV in cene z DDV. V zadnjo vrstico ponudnik vnese skupne zneske posameznih stolpcev.".

V fazi priprave ponudb je naročnik prejel od enega izmed potencialnih ponudnikov naslednje vprašanje:
"Pri nekaterih selitvah se pri izvozu obračunava DDV, pri uvozu pa ne. Ali v obrazec A-7 vpišemo DDV, ki se obračuna, kot da je obveznost plačila DDV nastala v Republiki Sloveniji"".
Naročnik je na zastavljeno vprašanje odgovoril: "Ja.".

Iz navodila razpisne dokumentacije za izpolnitev obrazca Predračun - A-7 in dodatnega pojasnila naročnika je razvidno, da je ponudnik moral obračunati DDV za vse postavke, navedene v obrazcu Predračuna ter da je DDV bilo treba obračunati tako, kot da bi obveznost plačila nastala v Republiki Sloveniji. Iz vpogleda v ponudbo vlagatelja je razvidno, da le-ta v obrazcu Predračun ni obračunal DDV za vse postavke, iz česar sledi, da ni upošteval navodil naročnika. Navedba vlagatelja, da je njegova ponudba v tem delu pravilna in zakonita, saj je DDV treba plačati le za storitve znotraj EU, ne pa tudi za preostale države, je nerelevantna, saj je bil dolžan izpolniti obrazec A-7 na način, kot je to zahteval naročnik z vidika primerljivosti ponudb. Vlagateljev očitek, da je ponudba izbranega ponudnika nezakonita, ker ni sestavljena v skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost, je neutemeljen, saj je izbrani ponudnik pri pripravi ponudbe sledil navodilom naročnika glede obračunavanja DDV, zakonitost obračuna DDV pa bo naročnik preverjal v fazi izvedbe javnega naročila.

Ker vlagatelj obrazca Predračun (A-7) ni izpolnil v skladu z navodili naročnika, njegova ponudba skladno z določilom naročnikove razpisne dokumentacije, točke 1.4.1 (Ponudbena dokumentacija), ni pravilna. Ponudba vlagatelja pa je nepravilna tudi v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1 in druge alinee 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo. Državna revizijska komisija tudi pripominja, da so bile odločitve Državne revizijske komisije, na katere se sklicuje vlagatelj, sprejete na osnovi drugačnega dejanskega stanja. Iz zgoraj navedenih razlogov je Državna revizijska komisija v tem delu zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo navaja, da mu na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ni bil omogočen vpogled v strukturo postavk cen v nobenem izmed sklopov in naročniku očita, da je tako ravnanje nezakonito in pomeni kršitev načela transparentnosti porabe proračunskih sredstev. Vlagatelju je bila s tem kršena pravica do pravnega sredstva, saj ni mogel uveljavljati nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika, ki je za sklop "prevoz avtomobilov" ponudil nerealno nizko ceno, hkrati pa napačno obračunal DDV.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni sporno, da so bili na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, ki je bil opravljen dne 14.03.2006, vlagatelju vizualno predočeni podatki v obrazcu Predračun - A-7, iz katerih je razvidno, da je izbrani ponudnik v vseh vrsticah izpolnil polje vrednost DDV, vlagatelju pa ni bil omogočen vpogled v vsako posamezno alineo celotnega obrazca A-7 (strukturo cene), predvsem za prevoz avtomobilov, ker predstavnika izbranega ponudnika tega nista dovolila iz razloga, ker so ti podatki poslovna skrivnost.

ZJN-1 sicer med temeljnimi načeli javnega naročanja - načelo transparentnosti porabe javnih sredstev - v drugem odstavku 6. člena določa: "Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naroči na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila in v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom.". Hkrati pa ZJN-1 v 8. členu (Zaupnost podatkov) kot splošno izjemo od načela javnosti določa naslednje:
"(1) Naročnik mora varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis.
(2) Naročnik mora odkloniti dajanje takšnih obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah.".

Zaupnost podatkov varuje tudi tretji odstavek 43. člena ZJN-1 (Predložitev dokazil), ki med drugim določa: "â??Naročnik mora pri tem dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih poslovnih in tehničnih tajnostih.".

ZJN-1 tudi v tretjem odstavku 78. člena (Odločitev o oddaji naročila) glede navedbe podatkov v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila varuje zaupnost podatkov
z naslednjim določilom: "Naročnik sme zavrniti zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve delno ali v celoti, če bi bilo lahko razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika ali če bi lahko sporočeni podatki vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili tega zakona o varstvu podatkovâ??.".

Iz zapisanega je razvidno, da so postopki javnega naročanja načeloma javni, da pa mora naročnik pri posredovanju podatkov presojati morebitno zaupnost posameznih delov ponudbene dokumentacije in varovati zaupnost podatkov, v kolikor jih kot take označi oziroma določi ponudnik. Naročnik mora skladno z določilom 8. člena ZJN-1 predvsem upoštevati določilo 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 54/99, 31/00, 36/00, 45/01, 59/01, 57/04, 139/04; v nadaljnjem besedilu: ZGD) kjer je določeno, da za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Poslovna skrivnost je lahko vsak podatek, ki je za določeno podjetje specifičen, zanj pomeni konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu in je (oziroma sme biti) po volji podjetja znan le določenemu krogu ljudi. K temu pa je potrebno dodati, da za obravnavanje določenih podatkov (dejstev, ki zadevajo poslovanje podjetja in za to podjetje pomenijo konkurenčno prednost) kot zaupnih v smislu določil 39. in 40. člena ZGD ni vedno potrebno, da jih podjetje izrecno določi s pisnim sklepom kot poslovno skrivnost. ZGD namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da se "ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za kršitev, če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov.". Navedeno pomeni, da je kot poslovno skrivnost v smislu določil 39. člena ZGD potrebno obravnavati ne samo tista dejstva (podatke), ki jih je kot take izrecno (s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD) določilo podjetje (subjektivni kriterij), temveč tudi določena dejstva (podatke), ki jih kot takšne določa sam zakon (objektivni kriterij) - to pa so v skladu z zakonom vsi tisti "podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba". K varovanju podatkov ZGD zavezuje tako osebe znotraj podjetja kot tudi osebe izven družbe (drugi odstavek 40. člena ZGD) s tem, ko določa odgovornost teh oseb za kršitev, "â??če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti za to, da je podatek poslovna skrivnost". Odgovornost navedenih oseb za varstvo poslovne skrivnosti je krivdna in se presoja po tem, ali je v konkretnem primeru (upoštevaje spremljajoče okoliščine vsakega posameznega primera) potreba po varstvu določenih podatkov "očitna" - to pa pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu subjektu (družbeniku, delavcu, članu organov družbe ali drugi odgovorni osebi) jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. ZGD v tretjem odstavku 40. člena tudi prepoveduje "ravnanje, s katerim bi osebe izven družbe poskušale v nasprotju z zakonom in voljo družbe pridobiti podatke, ki so poslovna skrivnost družbe". Potrebno je torej poudariti, da ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost celotne ponudbe, v kolikor pa kot zaupno določi del ponudbe, je naročnik dolžan upoštevati voljo ponudnika.

Naročnik mora torej biti pri presoji ugotavljanja dopustnosti vlagatelja po vpogledu v posamezne dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika pozoren na to, ali so ti podatki deležni režima pravnega varstva, kot ga določata 39. in 40. člen ZGD. Glede na navedene zakonske določbe Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ne le ni dolžan, temveč ne sme dovoliti vpogleda v zahtevane dele ponudbene dokumentacije, če je tako določeno s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD, ali če gre za podatke, za katere je očitno, da bi ponudniku nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.

Pri presoji revizijske navedbe vlagatelja, da mu ni bil omogočen vpogled v del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, to je v vsako posamezno alineo celotnega obrazca Predračun (strukturo cen), predvsem za prevoz avtomobilov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik ta del ponudbene dokumentacije določil kot poslovno skrivnost v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD, zato je bil naročnik v skladu z zgoraj navedenimi zakonskimi določbami dolžan ta del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika varovati kot poslovno skrivnost in ni smel dovoliti vpogleda vanjo.

Državna revizijska komisija glede na opisano dejansko stanje ugotavlja, da naročnik s tem, ko vlagatelju ni dovolil vpogleda v del ponudbe izbranega ponudnika, ki ga je le-ta določil kot poslovno skrivnost, ni kršil določil ZJN-1, kot mu očita vlagatelj, saj je pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in posredovanju podatkov ravnal skladno z zakonskimi določili. Razkritje teh podatkov bi lahko zmanjšalo konkurenčno prednost izbranega ponudnika in mu s tem povzročilo občutno škodo. Z vpogledom v strukturo cene izbranega ponudnika bi lahko vlagatelj pridobil podatke, ki odražajo poslovno politiko izbranega ponudnika in so rezultat organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in finančnih naporov, ki rezultirajo v ustrezni konkurenčni ceni. Z vpogledom v strukturo cene obrazca Predračuna izbranega ponudnika bi vlagatelj pridobil pomembno prednost, kar bi pomenilo tudi kršitev načela enakopravnost ponudnikov. Hkrati je treba poudariti, da posamezne postavke v obrazcu Predračun niso predmet ocenjevanja ponudb v skladu z merili za izbiro najugodnejše ponudbe, določenimi v razpisni dokumentaciji. Naročnik je namreč v obrazcu A-5 določil, da bo ponudbe vrednotil po principu ekonomsko najugodnejše ponudbe, med katere je vključil tudi najnižjo ponudbeno ceno za posamezne segmente ponudbe, zato cene po posameznih postavkah ne vplivajo na izbiro najugodnejše ponudbe. Naročnik pa je na javnem odpiranju ponudb navedel ponudbene cene obeh ponudnikov ter dane popuste in jih zapisal v zapisniku o odpiranju ponudb, iz katerega je razvidno, da je skupna ponudbena cena izbranega ponudnika višja od cene vlagatelja. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik pri varovanju podatkov izbranega ponudnika kot poslovno skrivnost, ravnal v skladu z določilom drugega odstavka 40. člena ZGD, zato mu ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-1. Državna revizijska komisija pa tudi v tem delu pripominja, da se vlagatelj nepravilno sklicuje na predhodno sprejeto odločitev Državne revizijske komisije, ker je le-ta temeljila na drugačnem dejanskem stanju. Ob vsem navedenem je Državna revizijska komisija v tem delu zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Vlagatelj je podrejeno predlagal razveljavitev postopka oddaje javnega naročila. Ker vlagatelj v podrejenem revizijskem zahtevku ni navedel kršitev ZJN-1, ki bi zahtevale razveljavitev celotnega postopka, se Državna revizijska komisija do tega predloga ni opredeljevala.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji zahtevka za revizijo ugotovila, da naročniku v postopku oddaje javnega naročila ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-1, ki jih v zahtevku zatrjuje vlagatelj, je v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je razvidno iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 11.04.2006

Predsednicasenata: mag. Metka Cerar
članicaDržavnerevizijskekomisije


Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, Ljubljana
- Odvetnica Marija Bele Vatovec, Čufarjeva 5, Ljubljana
- Schenker d.d., Brnčičeva 51, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran