Poslovnik Državne revizijske komisije

 Neuradno prečiščeno besedilo vsebuje:
- Poslovnik Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 55/2012),
- Dopolnitev Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 99/2013).

 

Na podlagi 64. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 in 60/11 - v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN) je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil sprejela

 

P O S L O V N I K

Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil

 

I. SPLOšNE DOLOČBE

 

1. člen

(predmet poslovnika)

(1) S tem poslovnikom Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, kot samostojni in neodvisni državni organ (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) podrobneje ureja pravila postopkov iz svoje pristojnosti, način dela, notranjo organizacijo in druga vprašanja, pomembna za svoje delo.

(2) Skrajšano ime Državne revizijska komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil je Državna revizijska komisija.

 

2. člen

(pomen izrazov)

(1) Izrazi v tem poslovniku imajo enak pomen kot isti izrazi v ZPVPJN.

(2) V tem poslovniku uporabljen izraz svetovalka ali svetovalec Državne revizijske komisije (v nadaljnjem besedilu: svetovalec Državne revizijske komisije) se uporablja za vse svetovalce in višje svetovalce Državne revizijske komisije z nazivi drugega in tretjega kariernega razreda, kakor jih določa Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02, 23/05, 113/05, 33/07 in 65/08 - v nadaljnjem besedilu: ZJU).

(3) Določbe tega poslovnika, ki se uporabljajo za svetovalce Državne revizijske komisije, se uporabljajo tudi za pripravnico ali pripravnika (v nadaljnjem besedilu: pripravnik), ki se na Državni revizijski komisiji usposabljajo za uradniška delovna mesta v skladu z določbami ZJU.

(4) V tem poslovniku uporabljen izraz "zadeva" pomeni predmet odločanja Državne revizijske komisije v postopkih pravnega varstva pri oddaji javnih naročil na podlagi določb ZPVPJN.

(5) V tem poslovniku uporabljen izraz "prekrškovna zadeva" pomeni predmet odločanja v postopkih o prekrških, ki se vodijo pred Državno revizijsko komisijo kot organom, pristojnim za odločanje o prekrških.

 

II. ORGANIZACIJA IN NAČIN DELA

 

3. člen

(predstavljanje Državne revizijske komisije)

(1) Državno revizijsko komisijo predstavlja predsednica ali predsednik (v nadaljnjem besedilu: predsednik Državne revizijske komisije) Državne revizijske komisije.

(2) V času odsotnosti predsednika Državne revizijske komisije ga po njegovem pooblastilu nadomešča članica ali član (v nadaljnjem besedilu: član Državne revizijske komisije), ki nadomešča predsednika.

(3) Predsednik Državne revizijske komisije lahko pooblasti posamezne člane Državne revizijske komisije, da organizirajo in vodijo delo na posameznih področjih. Pri opravljanju procesnih dejanj v posameznih zadevah lahko predsednik senata oziroma član senata predstavlja Državno revizijsko komisijo.

(4) Predsednik Državne revizijske komisije, člani Državne revizijske komisije ali javni uslužbenci Državne revizijske komisije, kadar nastopajo v javnosti v njenem imenu, morajo v svojih izjavah in nastopih izražati, zastopati in predstavljati stališča Državne revizijske komisije.

(5) Če predsednik Državne revizijske komisije, člani Državne revizijske komisije ali javni uslužbenci Državne revizijske komisije v javnosti nastopajo v lastnem imenu ter pri tem izražajo mnenja in stališča, ki se tičejo dela, poslovanja, prakse ter drugih delovnih področij Državne revizijske komisije, morajo v izjavah in prispevkih na primeren način opozoriti, da gre za njihova lastna stališča, ki niso nujno stališča Državne revizijske komisije.

 

4. člen

(poslovanje Državne revizijske komisije)

Državna revizijska komisija posluje in odloča o zadevah na svojem sedežu, posamezna procesna dejanja v postopkih pa lahko opravi tudi zunaj svojega sedeža.

 

5. člen

(uradni jezik)

(1) Uradni jezik v postopkih pravnega varstva in v postopkih o prekrških pred Državno revizijsko komisijo je slovenščina.

(2) Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti lahko v postopkih iz prejšnjega odstavka pred Državno revizijsko komisijo uporabljajo svoj jezik v skladu z Ustavo in zakonom, ki ureja položaj italijanske in madžarske manjšine v Republiki Sloveniji.

 

6. člen

(dolžnost varovanja podatkov in informacij)

(1) Predsednik Državne revizijske komisije, člani Državne revizijske komisije in javni uslužbenci Državne revizijske komisije, neodvisni strokovnjaki in izvedenci ter drugi zunanji sodelavci, ki jih v postopku odločanja o posamezni zadevi v skladu z zakonom določi Državna revizijska komisija, morajo varovati osebne podatke in podatke, ki predstavljajo državno, vojaško, uradno ali poslovno skrivnost, razen če posamezen zakon določa drugače.

(2) Zlasti morajo predsednik Državne revizijske komisije, člani Državne revizijske komisije in javni uslužbenci Državne revizijske komisije varovati kot zaupne vse podatke iz zapisnikov o sejah senatov in iz predlogov sklepov.

(3) Z listinami in dokumenti morajo ravnati skladno s stopnjo zaupnosti, ki jo določajo predpisi o varovanju osebnih oziroma zaupnih podatkov.

(4) Državna revizijska komisija s posebnim internim aktom natančneje opredeli postopke in ukrepe za varovanje osebnih podatkov in podatkov, ki predstavljajo državno, vojaško, uradno ali poslovno skrivnost.

 

7. člen

(javnost dela)

(1) Za javnost dela Državne revizijske komisije skrbi predsednik Državne revizijske komisije. Javnost dela se zagotavlja zlasti z javno predstavitvijo letnega poročila o delu Državne revizijske komisije, s tiskovnimi konferencami, odgovori medijem, udeležbami na javnih in strokovnih srečanjih in z objavami na spletni strani.

(2) Državna revizijska komisija objavlja sklepe, ki jih izda v postopku pravnega varstva po določbah ZPVPJN, stališča občnih sej, letna poročila o svojem delu, seznam zadev v postopkih pravnega varstva po določbah ZPVPJN, ki so v odločanju.

(3) O delu Državne revizijske komisije javnost obvešča predsednik Državne revizijske komisije, na podlagi njegovega pooblastila pa posamezni član Državne revizijske komisije.

(4) Predsednik senata ali član posameznik, ki je pristojen za odločanje o posamezni zadevi, lahko po pooblastilu predsednika Državne revizijske komisije, pred izdajo odločitve v posamezni zadevi, seznani javnost z osnovnimi informacijami o tem, v kateri fazi postopka je zadeva in kdaj bo predvidoma končana.

(5) Odločitve Državne revizijske komisije o zadevah iz postopkov pravnega varstva po določbah ZPVPJN se po prejemu dokazil, iz katerih je razvidno, da je bila odločitev o zadevi vročena vsem strankam v postopku in izbranemu ponudniku, objavijo na spletnih straneh Državne revizijske komisije. Odločitve Državne revizijske komisije se objavijo v celoti, razen če določeni deli odločitve vsebujejo osebne podatke ali druge podatke, ki morajo biti skladno z zakonskimi predpisi varovani kot zaupni.

 

8. člen

(dostop do informacij javnega značaja)

(1) Državna revizijska komisija na svoji spletni strani objavlja katalog informacij javnega značaja, v skladu s predpisi, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja.

(2) Predsednik Državne revizijske komisije določi uradno osebo, pristojno za posredovanje informacij javnega značaja.

 

9. člen

(zunanja razmerja)

(1) Državna revizijska komisija sodeluje z državnimi organi na način, ki zagotavlja neodvisnost in samostojnost Državne revizijske komisije kot organa nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil.

(2) Državna revizijska komisija navezuje stike in sodeluje s podobnimi organi in ustanovami v drugih državah in v mejah svojega delovnega področja sodeluje v mednarodnih organizacijah.

 

10. člen

(predsednik Državne revizijske komisije)

(1) Predsednik Državne revizijske komisije je odgovoren za delo in organizacijo Državne revizijske komisije, tako da zagotavlja pravilno in zakonito izvajanje nalog iz pristojnosti

Državne revizijske komisije in podpisuje vse akte oziroma pogodbe, ki jih izdaja oziroma sklepa Državna revizijska komisija, razen aktov vodenja postopka pravnega varstva po določbah ZPVPJN in sklepov, s katerimi senat ali član posameznik odloča o zadevi oziroma je na podlagi posebnega zakona ali tega poslovnika določeno drugače.

(2) Predsednik Državne revizijske komisije opravlja svoje naloge samostojno, upoštevajoč sklepe in usmeritve, ki jih sprejme Državna revizijska komisija na občni seji z večino glasov vseh članov Državne revizijske komisije.

(3) Predsednik Državne revizijske komisije ima pristojnosti, kot jih določa ZPVPJN ter ta poslovnik, in sicer:

1. zastopa in predstavlja Državno revizijsko komisijo,

2. sklicuje in vodi občne seje Državne revizijske komisije,

3. sklicuje in vodi strokovne kolegije Državne revizijske komisije,

4. usmerja delo Državne revizijske komisije,

5. imenuje predsednika in člane senata oziroma člana posameznika, ki so pristojni za odločanje o posamezni zadevi v skladu s tem poslovnikom,

6. izdaja pooblastila uradnim osebam Državne revizijske komisije za vodenje in odločanje v postopku o prekršku,

7. v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev ter na tej podlagi sprejetimi predpisi ter akti Državne revizijske komisije, imenuje v naziv in razrešuje javne uslužbence iz položaja,

8. obvešča javnost o delu Državne revizijske komisije,

9. odloča o izločitvi predsednika oziroma člana senata ali javnega uslužbenca Državne revizijske komisije v postopku o posamezni zadevi v skladu s tem poslovnikom,

10. skrbi za stike z drugimi državnimi organi,

11. predlaga na občni seji sprejem letnega poročila o delu Državne revizijske komisije,

12. v skladu z ZPVPJN poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o delu Državne revizijske komisije in seznanja Vlado Republike Slovenije s podatki o letnem poročilu,

13. pripravlja letni finančni načrt Državne revizijske komisije in odloča o porabi sredstev v skladu z letnim finančnim načrtom,

14. sprejme kadrovski načrt Državne revizijske komisije,

15. sprejme akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest uradnikov in strokovno tehničnih uslužbencev Državne revizijske komisije ali njegovih sprememb po predhodno pridobljenem stališču občne seje Državne revizijske komisije,

16. po predhodno pridobljenem stališču občne seje Državne revizijske komisije sprejema druge splošne in posamične akte Državne revizijske komisije, ki se nanašajo na notranjo organizacijo, na pravice in obveznosti zaposlenih, na njihovo razporejanje, napredovanje, izobraževanje, nagrajevanje, na notranje pisarniško poslovanje ter na druga vprašanja, za katera sam ali na podlagi sklepa občne seje določi, da jih je potrebno natančneje urediti z internim aktom,

17. predlaga pobude Državnemu zboru Republike Slovenije in Vladi Republike Slovenije za ureditev določenega vprašanja v zvezi s področji dela Državne revizijske komisije s sprejetjem zakonskega ali podzakonskega predpisa,

18. skrbi za izvajanje tega poslovnika ter predlaga sprejem njegovih sprememb in dopolnitev,

19. opravlja druge naloge predsednika Državne revizijske komisije na podlagi zakonov in tega poslovnika.

(4) V prejšnjem odstavku navedeni akti se objavijo na oglasni deski Državne revizijske komisije.

 

11. člen

(občna seja Državne revizijske komisije)

(1) Občno sejo Državne revizijske komisije sestavljajo funkcionarji (predsednik in člani) Državne revizijske komisije.

(2) Na občni seji se odločitve sprejemajo z javnim glasovanjem. Predlog, ki je dan na glasovanje, je sprejet, če zanj glasuje večina funkcionarjev Državne revizijske komisije.

(3) Če ta poslovnik ne določa drugače, občno sejo Državne revizijske komisije sklicuje in vodi predsednik Državne revizijske komisije.

(4) Predsednik Državne revizijske komisije mora sklicati občno sejo najkasneje v roku 15 dni, če najmanj dva člana Državne revizijske komisije obrazloženo pisno zahtevata obravnavo vprašanja iz 12. člena tega poslovnika.

(5) Kadar predsednik Državne revizijske komisije oceni, da pri zahtevi iz prejšnjega odstavka ne gre za obravnavo vprašanja iz 12. člena tega poslovnika, svoje stališče v roku treh dni po prejemu zahteve pisno obrazloži vsem članom Državne revizijske komisije. Na podlagi tako podane obrazložitve predsednika Državne revizijske komisije lahko ponovno zahtevajo sklic občne seje le vsi člani Državne revizijske komisije v roku treh dni od prejema obrazložitve stališča predsednika Državne revizijske komisije. V tem primeru mora predsednik Državne revizijske komisije sklicati občno sejo, na kateri se nato obravnava predlagano vprašanje in sprejme odločitev, skladno z drugim odstavkom tega člena.

(6) Predsednik Državne revizijske komisije skliče občno sejo s pisnim obvestilom, ki ga članom Državne revizijske komisije posreduje praviloma najmanj tri dni pred občno sejo. K sklicu občne seje morajo biti predložena vsa gradiva, ki so predmet obravnave.

(7) Ko predsednik Državne revizijske komisije skliče občno sejo, ne more več podati ocene, da v primeru iz četrtega odstavka v povezavi s petim odstavkom tega člena ne gre za obravnavo vprašanja iz 12. člena tega poslovnika.

(8) O občni seji Državne revizijske komisije se vodi zapisnik, ki se objavi na oglasni deski Državne revizijske komisije.

(9) Stališča občne seje o pomembnih pravnih ali strokovnih vprašanjih morajo biti objavljena na spletni strani Državne revizijske komisije.

(10) Za sklic korespondenčne občne seje se smiselno uporabijo določbe tega člena.

 

12. člen

(pristojnosti občne seje)

(1) Na občni seji Državne revizijske komisije se:

1. sprejema načelna pravna mnenja in stališča o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov in prakso Državne revizijske komisije,

2. odloča o pobudah in predlogih za izdajo ali spremembo zakonov, poslovnika ter drugih splošnih in posamičnih aktov Državne revizijske komisije,

3. sprejme predlog letnega poročila o delu Državne revizijske komisije,

4. obravnava Predlog poslovnika Državne revizijske komisije,

5. obravnava predlog akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest uradnikov in strokovno tehničnih uslužbencev Državne revizijske komisije ali njegove spremembe,

6. obravnava predloge drugih splošnih in posamičnih aktov Državne revizijske komisije, ki se nanašajo na notranjo organizacijo, na pravice in obveznosti zaposlenih, na njihovo razporejanje, napredovanje, izobraževanje, nagrajevanje in disciplinsko odgovornost, na notranje pisarniško poslovanje ter na druga vprašanja, za katera se na podlagi sklepa občne seje določi, da jih je potrebno natančneje urediti z internim aktom,

7. sprejema stališča in usmeritve glede pripravljenega letnega finančnega načrta Državne revizijske komisije,

8. odloča o izločitvi predsednika Državne revizijske komisije v posamezni zadevi,

9. obravnava vsa pomembnejša vprašanja, ki so povezana z organizacijo in delom Državne revizijske komisije.

(2) Sprejeta stališča iz prve točke prejšnjega odstavka je potrebno upoštevati pri delu Državne revizijske komisije in se lahko spremenijo samo na novi občni seji.

 

13. člen

(strokovni kolegij)

(1) Za obravnavanje posameznih strokovnih vprašanj, ki se nanašajo na delo Državne revizijske komisije, lahko predsednik Državne revizijske komisije sklicuje strokovne kolegije članov in svetovalcev Državne revizijske komisije.

(2) Na strokovnem kolegiju predsedniki senatov, posamezni člani ali svetovalci Državne revizijske komisije na podlagi dogovora s predsednikom senata predlagajo obravnavo posamezne zadeve, ki zahteva preučitev strokovno zahtevnejših pravnih in dejanskih vprašanj ali poenotenje prakse Državne revizijske komisije.

(3) Na stališča, ki so izražena na strokovnem kolegiju, član posameznik ali senat pri obravnavi in odločanju o posamezni zadevi, ni vezan.

(4) Na strokovnem kolegiju se lahko obravnavajo tudi druga vprašanja in predstavijo okoliščine, ki so povezane z delom Državne revizijske komisije.

 

14. člen

(letno poročilo)

Letno poročilo o delu, ki ga Državna revizijska komisija na podlagi določb ZPVPJN posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije in Vladi Republike Slovenije, se objavi na spletnih straneh Državne revizijske komisije.

 

15. člen

(predlaganje ukrepov)

Če Državna revizijska komisija pri svojem delu ugotovi, da je treba sprejeti določene ukrepe za preprečitev ponavljajočih kršitev pravil javnega naročanja, pripravi predlog za sprejem ukrepov oziroma pobudo za spremembe predpisov javnega naročanja in jo posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije ter Vladi Republike Slovenije.

 

16. člen

(postopek o prekršku)

(1) Če so v postopku odločanja o zadevi (v postopku pravnega varstva v postopkih javnega naročanja) ugotovljene kršitve, ki pomenijo ali bi lahko pomenile prekršek po predpisih, ki urejajo področje javnega naročanja, uvede Državna revizijska komisija po uradni dolžnosti postopek o prekršku.

(2) Predlog iz prejšnjega odstavka poda predsednik senata oziroma član posameznik, ki je odločal o zadevi.

(3) Postopek iz prvega odstavka tega člena je treba začeti takoj, ko so v postopku odločanja o zadevi ugotovljene kršitve, ki pomenijo ali bi lahko pomenile prekršek po predpisih javnega naročanja.

 

17. člen

(obvestila organom)

Če so v postopku odločanja o zadevi ugotovljene nepravilnosti, škode ali zlorabe, če obstaja dvom o gospodarni rabi javnih sredstev ali če obstaja sum storitve kaznivega dejanja, mora predsednik Državne revizijske komisije na predlog predsednika senata oziroma člana posameznika, ki je odločal o zadevi, o tem obvestiti organe za nadzor nad porabo javnih sredstev, nadzorne organe naročnika oziroma druge pristojne državne organe.

 

III. NAČIN DELA IN IMENOVANJE SENATOV

 

18. člen

(dodeljevanje zadev)

(1) Po prejemu zadeve predsednik Državne revizijske komisije ob upoštevanju določb ZPVPJN s sklepom dodeli zadevo v odločanje članu posamezniku oziroma imenuje senat.

(2) Senat je sestavljen iz treh članov, izmed katerih je eden predsednik senata. Predsednik senata v sodelovanju s svetovalcem vodi postopek, izdaja akte vodenja postopka in pripravi predlog za odločitev o zadevi.

 

19. člen

(predlog za imenovanje senata)

(1) Če član Državne revizijske komisije, ki mu je bila kot članu posamezniku dodeljena zadeva, po pregledu dokumentacije ugotovi, da bi moral o njej odločati senat, predlaga predsedniku Državne revizijske komisije, da za odločanje o tej zadevi imenuje senat.

(2) Vsak član Državne revizijske komisije lahko od predsednika Državne revizijske komisije zahteva, da za odločanje o zadevi, ki je bila dodeljena članu posamezniku, imenuje senat, če je predmet odločanja v revizijskem ali pritožbenem postopku javno naročilo, ki ga mora naročnik objaviti v Uradnem listu Evropske unije, ali če meni, da gre za obravnavo posebno zahtevnega strokovnega vprašanja.

 

20. člen

(vrstni red dodeljevanja zadev in imenovanje senatov)

(1) Predsednik Državne revizijske komisije dodeljuje zadeve članu posamezniku oziroma senatu v skladu s tem poslovnikom. Ob dodelitvi zadeve senatu predsednik Državne revizijske komisije imenuje predsednika in dva člana senata, če v zadevi odloča senat.

(2) Praviloma se dnevno prispele zadeve dodeljujejo članom Državne revizijske komisije po vrstnem redu prejema zadeve na Državno revizijsko komisijo, upoštevaje abecedni red začetnic priimkov članov Državne revizijske komisije. Abecedni vrstni red se upošteva pri dodeljevanju zadev članu posamezniku in v primerih, ko o zadevah odloča senat. Pri senatnem odločanju se abecedni vrstni red upošteva tudi pri določanju vloge člana Državne revizijske komisije v senatu (predsednik oziroma član). Abecednega vrstnega reda se ne upošteva v primerih, ko gre za odločanje o podobni zadevi, o kateri je določen član Državne revizijske komisije že odločal, oziroma o zadevi, v kateri je določen član Državne revizijske komisije že odločal, ali v primeru, da ima določen član Državne revizijske komisije posebna strokovna znanja, ki so pomembna za odločanje o zadevi.

(3) Zadeve, v katerih odloča član posameznik, se dodeljujejo le članom Državne revizijske komisije. Zadeve, za odločanje katerih se imenuje senat, se dodeljujejo članom in predsedniku Državne revizijske komisije v skladu s prejšnjim odstavkom.

(4) Sestava senatov ni stalna.

(5) Podrobnejša pravila o načinu dodeljevanja zadev in imenovanju senatov so določena v notranjem aktu Državne revizijske komisije.

 

21. člen

(imenovanje nadomestnega člana senata)

V primeru daljše odsotnosti člana senata lahko predsednik Državne revizijske komisije imenuje nadomestnega člana senata, če je to potrebno za zagotovitev nemotenega dela in poslovanja Državne revizijske komisije.

 

22. člen

(izločitev)

V primeru izločitve člana senata ali javnega uslužbenca Državne revizijske komisije iz postopka sodelovanja pri odločanju ali odločanju o zadevi na podlagi določb ZPVPJN predsednik Državne revizijske komisije imenuje drugega člana oziroma javnega uslužbenca.


 

 

23. člen

(sodelovanje svetovalcev)

(1) Predsednik Državne revizijske komisije po sistemu kroženja določi posameznim predsednikom senatov ali članu posamezniku, ki odloča o zadevi, svetovalca, in sicer za vsako posamezno zadevo posebej.

(2) Zadeve predsednik Državne revizijske komisije dodeljuje praviloma po vrstnem redu prispetja, ob upoštevanju organizacije dela, specializacije in enakomerne obremenjenosti svetovalca.

(3) Predsednik Državne revizijske komisije lahko iz utemeljenih razlogov, na podlagi pisnega sklepa, posamezno zadevo, ki je že dodeljena posameznemu svetovalcu, predodeli drugemu svetovalcu.

(4) Primeri predodelitve iz prejšnjega odstavka so zlasti: daljša odsotnost svetovalca, obremenitve z drugimi obsežnimi in pravno zahtevnimi zadevami, izločitev svetovalca ipd.

 

24. člen

(način dela senata)

(1) Po imenovanju senata in preučitvi prejete dokumentacije o zadevi, predsednik senata skliče sejo, na kateri predstavi vsa pomembna dejstva o zadevi, vsi člani senata pa predstavijo svoje mnenje. Če je na podlagi obstoječe dokumentacije in predloženih dokazov to mogoče, člani senata podajo predloge za odločitev o zadevi, predsednik senata pa v sodelovanju s svetovalcem pripravi pisni predlog odločitve o zadevi.

(2) Če na podlagi obstoječe dokumentacije in predloženih dokazov na prvi seji senata ni mogoče sprejeti odločitve o zadevi, se člani senata dogovorijo, katera procesna dejanja bodo izvedli, katero dodatno dokumentacijo bodo zahtevali in katere dokaze bodo izvedli. Ko je v postopku pridobljena celotna dokumentacija, relevantna za sprejem odločitve in ko so izvedeni vsi potrebni dokazi, predsednik senata skliče sejo, na kateri člani senata po preučitvi celotne dokumentacije in izvedenih dokazov podajo predloge za odločitev o zadevi, predsednik senata pa v sodelovanju s svetovalcem pripravi pisni predlog za odločitev o zadevi.

(3) O sejah senata se vodi zapisnik, ki obsega tudi zapis o glasovanju predsednika in članov senata in ga podpišejo vsi prisotni.

(4) Predsednik senata mora pri pripravi pisnega predloga odločitve o zadevi upoštevati predloge članov senata.

(5) Ko je pisni predlog za odločitev o zadevi pripravljen, ga predsednik senata posreduje ostalima članoma senata. Po prejemu in preučitvi predloga odločitve ostala člana predsedniku senata pisno podata svoje pripombe. Predsednik senata upošteva podane pripombe, ki so redakcijske narave. Kadar gre za pripombe, ki presegajo naravo redakcije, zlasti če imajo naravo odstopanja od odločitve, sprejete na seji senata, ponovno skliče senat.

(6) Sejo senata iz prvega odstavka tega člena lahko predsednik senata skliče tudi na korespondenčni način, tj. z uporabo elektronskih medijev. Seja mora biti sklicana tako, da je vsem članom senata posredovano identično besedilo predloga odločitve.

 

25. člen

(način odločanja senata)

(1) Senat se posvetuje in odloča o zadevi na seji, ki jo skliče in vodi predsednik senata. Na seji senata je poleg predsednika in članov senata lahko prisoten svetovalec, ki je sodeloval v zadevi.

(2) Na seji senata Državne revizijske komisije morata biti ves čas prisotna predsednik senata in vsaj en član senata. Če senat ni sklepčen, predsednik senata sejo prekine.

(3) Senat odloča z večino glasov vseh članov senata. Predsednik senata in člani senata se ne smejo vzdržati glasovanja.

 

26. člen

(ločeno mnenje)

(1) Član senata ali predsednik senata, ki se ne strinja z odločitvijo, sprejeto na seji senata, lahko poda ločeno mnenje. Ločeno mnenje je lahko pritrdilno, če se strinja z izrekom sprejete odločitve, ne pa tudi z njeno obrazložitvijo ali odklonilno, če se ne strinja z izrekom sprejete odločitve.

(2) Ločeno mnenje lahko poda le tisti član senata ali predsednik senata, ki je to tudi napovedal na seji senata ob sprejemu odločitve po izvedenem glasovanju.

(3) Ločeno mnenje se mora izdelati pisno, v roku petih delovnih dni od dneva, ko član ali predsednik senata dobi pisni predlog besedila sklepa.

(4) Če ločeno mnenje ni pisno izdelano in predloženo v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da se je član oziroma predsednik senata ločenega mnenja odpovedal. Ločeno mnenje mora vsebovati argumente, ki so narekovali takšno odločitev člana ali predsednika senata.

 

27. člen

(odločitev o nezadržanju postopka)

O predlogu iz 19. ali 20. člena ZPVPJN s posebnim sklepom odloča senat ali član posameznik, ki mu je zadeva dodeljena v skladu z zakonom in tem poslovnikom.

 

28. člen

(sklep)

(1) Državna revizijska komisija odloči o zadevi v obliki pisnega sklepa.

(2) Sklep Državne revizijske komisije je opremljen z opravilno številko, datumom, podpisom in žigom Državne revizijske komisije.

(3) V zadevi se izdela zadostno število izvodov sklepa za vročanje vsem strankam in ostalim subjektom v skladu z ZPVPJN. Vse izvode sklepa podpiše predsednik senata oziroma član posameznik. Pisni odpravek sklepa mora Državna revizijska komisija strankam postopka in izbranemu ponudniku ter Ministrstvu za finance poslati v roku treh delovnih dni od izdaje sklepa.

 

29. člen

(izvajanje procesnih dejanj)

(1) Izvajanje procesnih dejanj v zadevi je treba opraviti tako, da se v skladu z določili ZPVPJN pridobi vsa dokumentacija in ugotovijo vsa dejstva, ki so pomembna za odločanje o zadevi ter izvedejo vsi dokazi, ki so potrebni za sprejem odločitve.

(2) Akti vodenja postopka, v katerih Državna revizijska komisija v postopku odločanja o zadevi strankam v skladu z ZPVPJN postavlja prekluzivne roke, morajo vsebovati izrecno opozorilo o tem, kakšna je posledica neupoštevanja postavljenega roka.

 

30. člen

(evidenca o odzivnih poročilih o odpravi kršitev v postopku javnega naročanja)

Državna revizijska komisija vodi evidenco o odzivnih poročilih o odpravi kršitev v postopku javnega naročanja ter sprejema ustrezne ukrepe v skladu z ZPVPJN.

 

31. člen

(arhiviranje dokumentacije)

Državna revizijska komisija arhivira vso pomembnejšo dokumentacijo o posamezni zadevi v skladu s predpisi, ki urejajo področje arhiviranja.

 

32. člen

(dodeljevanje prekrškovnih zadev)

(1) Pooblastilo za vodenje postopka za prekršek podeli predsednik Državne revizijske komisije uradni osebi Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje za vodenje postopka o prekršku, določene z zakonom, ki ureja prekrške.

(2) Prekrškovne zadeve predsednik Državne revizijske komisije dodeljuje praviloma po vrstnem redu prispetja, ob upoštevanju organizacije dela, specializacije in enakomerne obremenjenosti pooblaščenih uradnih oseb.

(3) Predsednik Državne revizijske komisije lahko iz utemeljenih razlogov, na podlagi pisnega sklepa, posamezno prekrškovno zadevo, ki je že dodeljena, predodeli drugi pooblaščeni uradni osebi za vodenje in odločanje o prekrškovni zadevi.

(4) Primeri predodelitve iz prejšnjega odstavka so zlasti: daljša odsotnost pooblaščene uradne osebe, ki je vodila ali odločala v prekrškovni zadevi, obremenitve z drugimi obsežnimi in pravno zahtevnimi prekrškovnimi zadevami, izločitev uradne osebe na podlagi posebnega zakona, združitev ali izločitev postopka na podlagi posebnega zakona ipd.

(5) Posamezna prekrškovna zadeva se lahko predodeli tudi začasno, in sicer zaradi oprave posameznega procesnega dejanja. V sklepu o predodelitvi se navede razlog in pravna podlaga dodelitve.

 

33. člen

(vpisnik)

(1) O prispelih zadevah se vodi vpisnik, ki se objavlja tudi na spletnih straneh Državne revizijske komisije.

(2) Predsednik Državne revizijske komisije s posebnim notranjim aktom določi način in vodenje vpisnika prekrškovnih zadev.

 

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

34. člen

(prehodna določba)

(1) Že začeti postopki na podlagi Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 44/05) se nadaljujejo po tem poslovniku.

(2) Interne akte, ki urejajo poslovanje in notranjo organizacijo Državne revizijske komisije, sprejme oziroma uskladi s tem poslovnikom Državna revizijska komisija v 90 dneh po objavi tega poslovnika v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

35. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 44/05).

 

36. člen

(uveljavitev)

(1) Po prejemu soglasja Državnega zbora Republike Slovenije k poslovniku se ta objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

Dopolnitev Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 99/2013) vsebuje naslednjo določbo:

 

2. člen

(uveljavitev)

(1) Po prejemu soglasja Državnega zbora Republike Slo­venije k dopolnitvi Poslovnika se ta objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Ta dopolnitev Poslovnika začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.