Postopek pravnega varstva

Fotografija 081. Predrevizijski postopek
2. Revizijski postopek
3. Pritožbeni postopek
 

 




1. PREDREVIZIJSKI POSTOPEK

Dopustnost vložitve zahtevka za revizijo (5. člen ZPVPJN)

Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, ali ZPVPJN ne določata drugače. Za kršitev, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila, šteje zlasti:

  • odločitev, da se naročilo odda ponudniku, ki ni najugodnejši ali ne izpolnjuje obveznih pogojev iz razpisne dokumentacije ali povabila k oddaji ponudbe;
  • dopuščena sprememba tistih delov ponudbe, ki se nanašajo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, cene ali elemente ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudb;
  • oddaja naročila brez objave obvestila o naročilu na portalu javnih naročil, čeprav tega zakon ne dopušča;
  • rok za prejem prijav ali ponudb, ki zainteresiranim ponudnikom glede na zahtevnost razpisne dokumentacije onemogoča pripravo popolne ponudbe.


Aktivna legitimacija (14. člen ZPVPJN)

Revizija postopka oddaje javnega naročila se začne na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga lahko vloži :

  • vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda,
  • zagovornik javnega interesa.


šteje se, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo, če rok za oddajo ponudb še ni potekel, pa vsaka oseba, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo predmeta javnega naročanja. V primeru postopka s pogajanji po predhodni objavi ali brez predhodne objave, ki ga naročnik upoštevaje določbe zakona, ki ureja javno naročanje, izvaja zaradi prejšnjega neuspešno izvedenega postopka, se interes za dodelitev javnega naročila prizna tudi tistemu ponudniku, ki je v prejšnjem neuspešnem postopku pravočasno oddal ponudbo in ni bil povabljen k oddaji ponudbe, pa bi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral biti.

Če ponudbo predloži skupina ponudnikov, lahko zahtevek za revizijo vloži katerikoli od skupnih ponudnikov.

Roki za vložitev zahtevka za revizijo (25. člen ZPVPJN)

Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo, se skladno z ZPVPJN praviloma lahko vloži v osmih delovnih dneh. Ta rok prične bodisi z objavo obvestila o javnem naročilu, s prejemom povabila k oddaji ponudb ali pa z objavo obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije ali predhodno objavljenega obvestila o naročilu.

Zahtevka za revizijo zoper objavo, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo praviloma ni več mogoče vložiti po poteku roka za oddajo ponudb, razen pri oddaji naročil male vrednosti, pri oddaji storitev iz Seznama storitev B ter v vseh postopkih, ko naročnik določi rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V teh primerih se lahko zahtevek za revizijo vloži najpozneje pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb.

Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom.

Po odločitvi o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema te odločitve. V postopkih oddaje javnih naročil male vrednosti je rok za vložitev revizijskega zahtevka pet delovnih dni od prejema odločitve o oddaji naročila.

V primerih določenih postopkov s pogajanji, v katerih naročnik ne objavi obvestila o naročilu, lahko ponudnik, ki v tak postopek neupravičeno ni bil povabljen, revizijski zahtevek vloži v osmih delovnih dneh, od kar je izvedel ali bi moral izvedeti za kršitev, vendar najpozneje v osmih delovnih dneh, odkar je naročnik na portalu javnih naročil objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost. Če naročnik takšnega obvestila ni objavil, je rok za vložitev revizijskega zahtevka osem delovnih dni, od kar je naročnik na portalu javnih naročil objavil obvestilo o oddaji naročila. Če naročnik ni objavil niti tega obvestila, je skrajni rok za vložitev revizijskega zahtevka šest mesecev od začetka izvajanja pogodbe.

Če naročnik v nasprotju z določbami ZJN-2 oz. ZJNVETPS ne objavi obvestila o naročilu, lahko vlagatelj revizijski zahtevek vloži v osmih delovnih dneh, od kar je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev, vendar najpozneje v osmih delovnih dneh od objave obvestila o oddaji naročila. Če to obvestilo ni bilo objavljeno, je skrajni rok za vložitev revizijskega zahtevka šest mesecev od začetka izvajanja pogodbe.

Zagovornik javnega interesa lahko zahtevek za revizijo vloži v tridesetih delovnih dneh od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev, vendar najpozneje v 12 mesecih od začetka izvajanja pogodbe ali posameznega naročila, oddanega na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

Za delovni dan se šteje vsak dan od ponedeljka do petka, razen dni, ki so v skladu z zakonom, ki ureja praznike in dela proste dneve v Republiki Sloveniji, opredeljeni kot dela prosti dnevi.

Način vložitve zahtevka za revizijo (24. člen ZPVPJN)

Zahtevek za revizijo se vloži pisno neposredno pri naročniku, po pošti priporočeno ali priporočano s povratnico ali z elektronskimi sredstvi. Zahtevek za revizijo se lahko vloži z elektronskimi sredstvi, če naročnik razpolaga z informacijskim sistemom za sprejem elektronskih vlog, v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis. V tem primeru mora biti zahtevek za revizijo podpisan z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.

Vlagatelj mora kopijo zahtevka za revizijo hkrati posredovati ministrstvu, pristojnemu za javna naročila.

O vloženem zahtevku za revizijo mora naročnik v treh delovnih dneh od prejema tega zahtevka obvestiti ponudnike, ki so v postopku oddaje javnega naročila oddali ponudbo. Kadar se zahtevek za revizijo vloži zoper odločitev o oddaji javnega naročila, mora naročnik kopijo popolnega zahtevka najpozneje v treh delovnih dneh od prejema posredovati izbranemu ponudniku. Izbrani ponudnik se lahko v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo naročniku izjasni o navedbah vlagatelja.

Obvezne sestavine zahtevka za revizijo (15. člen ZPVPJN)

Zahtevek za revizijo mora vsebovati:

  1. ime in naslov vlagatelja zahtevka (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) ter kontaktno osebo,
  2. ime naročnika,
  3. oznako javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti,
  4. predmet javnega naročila,
  5. očitane kršitve,
  6. dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo,
  7. pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem,
  8. navedbo, ali gre v konkretnem postopku javnega naročila za sofinanciranje iz evropskih sredstev in iz katerega sklada,
  9. potrdilo o plačilu takse iz 71. člena ZPVPJN.


Če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz 1. do 8. točke in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo, vlagatelja pozove, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, naročnik zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Zoper sklep je dopustna pritožba, ki jo je treba v roku treh dni od prejema sklepa vložiti pri naročniku. Če vlagatelj zahtevek za revizijo pravočasno in ustrezno dopolni, ga naročnik sprejme v obravnavo.

Če vlagatelj zahtevku za revizijo ne priloži potrdila o plačilu takse, naročnik zahtevek za revizijo zavrže brez poziva.

Taksa (71. člen ZPVPJN)

Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, znaša taksa:

  • 1.500 eurov, če so predmet naročila blago ali storitve in se javno naročilo oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi;
  • 2.500 eurov, če so predmet naročila gradnje in se javno naročilo oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi;
  • 3.500 eurov, če so predmet naročila blago ali storitve in se javno naročilo oddaja po odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave ali konkurenčnem dialogu;
  • 7.000 eurov, če so predmet naročila gradnje in se javno naročilo oddaja po odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave ali konkurenčnem dialogu.

V ostalih primerih znaša taksa dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500 eurov in ne več kot 25.000 eurov. Če se zahtevek za revizijo vloži pred odpiranjem ponudb, se višina takse iz tega odstavka odmeri od ocenjene vrednosti sklopa ali javnega naročila.

Ne glede na prejšnji odstavek znaša taksa 1.000 eurov, če se zahtevek za revizijo nanaša na:

  • storitve iz Seznama storitev B ali Seznama storitev na področju obrambe in varnosti B,
  • oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma,
  • oddajo posameznega naročila v dinamičnem nabavnem sistemu ali
  • javni natečaj.

V primerih, ki jih ZPVPJN ne ureja (npr. izločitev vseh ponudb, zavrnitev vseh ponudb), je treba upoštevati 74. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/2015), ki določa, da znaša taksa v primeru, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na odločitev o oddaji naročila, 1.000 eurov.

Višino takse za postopek določi naročnik, to pa mora, skupaj s transakcijskim računom, na katerega se vplača, in sklicem, ki se pri tem navede, zapisati tudi v svoji odločitvi o oddaji naročila.

Podrobnejša navodila za plačilo takse so navedena na spletnih straneh Ministrstva za javno upravo.

Učinek vloženega zahtevka za revizijo, zadržanje postopka in sklenitev pogodbe (17., 19. in 20. člen ZPVPJN)

Vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila. Ne glede na vloženi zahtevek za revizijo lahko naročnik nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen v naslednjih primerih:

  • Če zaradi vloženega zahtevka za revizijo naročnik ne more pravočasno oddati javnega naročila, njegova izvedba pa je nujna tudi v obdobju, ko poteka postopek pravnega varstva, pod pogojem, da se naročilo odda le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka javnega naročanja in so izpolnjeni pogoji iz zakona, ki ureja javno naročanje (1. alineja prvega odstavka 17. člena ZPVPJN). Gre za izjemo, ki je določena v 5. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2 in 13. točki prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS. V skladu s tema določbama lahko naročnik izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave, če v že začetem postopku javnega naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati javnega naročila, izvedba naročila pa je nujna tudi v tem obdobju. Pogoja za izvedbo tega postopka sta dva: 1) vrednost naročila ne sme presegati evropskih vrednostnih pragov in 2) naročnik mora pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance. V tem primeru gre za to, da naročnik nujno naročilo odda v posebnem postopku s pogajanji brez predhodne objave, vendar le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka oddaje javnega naročila.
  • Če zaradi vloženega zahtevka za revizijo naročnik ne more pravočasno oddati javnega naročila, njegova izvedba pa je nujna tudi v obdobju, ko poteka postopek pravnega varstva, pod pogojem, da Državna revizijska komisija izda sklep iz četrte alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona (2. alineja prvega odstavka 17. člena ZPVPJN). Na podlagi četrte alineje prvega odstavka 20. člena ZPVPJN lahko Državna revizijska komisija izda sklep, s katerim kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli začetek novega postopka javnega naročila za isti predmet.
  • Če se zahtevek za revizijo vloži v postopku oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu (3. alineja prvega odstavka 17. člena ZPVPJN).
  • Če to dovoli Državna revizijska komisija na podlagi naročnikovega predloga (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN). Naročnik lahko ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadar koli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Naročnik mora predlog posredovati Državni revizijski komisiji in vlagatelju zahtevka za revizijo, ki lahko o predlogu poda svoje mnenje, in sicer v treh delovnih dneh od prejema predloga. Rok za sprejem odločitve Državne revizijske komisije o predlogu je pet delovnih dni od poteka roka, v katerem lahko vlagatelj poda svoje mnenje. Državna revizijska komisija bo ob presoji predloga upoštevala razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane.


V določenih primerih lahko pride tudi do zaustavitve oziroma zadržanja celotnega postopka oddaje javnega naročila. To bo možno v naslednjih primerih:

  • če se tako odloči sam naročnik (drugi odstavek 17. člena ZPVPJN),
  • če tako odloči Državna revizijska komisija na predlog vlagatelja (prvi odstavek 19. člena ZPVPJN),
  • če tako odloči Državna revizijska komisija na predlog ministrstva, pristojnega za finance (prvi odstavek 19. člena ZPVPJN),
  • če tako odloči Državna revizijska komisija na lastno pobudo (četrti odstavek 19. člena ZPVPJN).


Pri odločanju o predlogu za zadržanje postopka Državna revizijska komisija ugotavlja, ali lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vpliva na učinkovitost pravnega varstva.

Predhodni preizkus zahtevka za revizijo (26. člen ZPVPJN)

Naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali je pravočasen, ali vsebuje vse obvezne sestavine in ali ima vlagatelj aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo. Če je zahtevek za revizijo vložen prepozno, če ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, ali če zahtevek za revizijo ne vsebuje potrdila o plačilu takse, naročnik zahtevek za revizijo zavrže. Če vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko v treh dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo pri naročniku.

Če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin (razen potrdila o plačilu takse) in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, najpozneje v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo vlagatelja pozove, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. V pozivu mora naročnik jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek dopolni, in vlagatelja opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, naročnik zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo lahko vlagatelj vloži pritožbo pri naročniku, in sicer v roku treh dni od prejema sklepa.

Odločitev naročnika o zahtevku za revizijo (28. člen ZPVPJN)

Če je zahtevek za revizijo pravočasen in ima vlagatelj aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo ter če zahtevek izpolnjuje vse obvezne sestavine, naročnik po preverjanju odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Naročnik zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila ali da njegovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva ali bistveno ne more vplivati na oddajo javnega naročila.

Pri odločanju mora naročnik opraviti vsa dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva in presojo navedb v zahtevku za revizijo, zlasti tista, ki jih ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, pa bi jih moral, in upoštevati navedbe vlagatelja, zagovornika javnega interesa in izbranega ponudnika in se do njih opredeliti ter utemeljiti svoja stališča.

Rok za odločitev o zahtevku za revizijo (28. člen ZPVPJN)

Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, mora naročnik odločitev sprejeti in jo posredovati vlagatelju v osmih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo. Če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, mora naročnik odločitev sprejeti v osmih delovnih dneh od poteka roka za izjasnitev izbranega ponudnika. Svojo odločitev o zahtevku za revizijo mora posredovati tudi izbranemu ponudniku, če je zahtevku za revizijo ugodil, pa tudi ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo.



2. REVIZIJSKI POSTOPEK

Začetek revizijskega postopka (30. člen ZPVPJN)

Revizijski postopek se začne:

  • če naročnik zahtevek za revizijo v celoti zavrne. V tem primeru mora naročnik najpozneje v treh delovnih dneh od sprejema odločitve zahtevek za revizijo vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati v nadaljnjo obravnavo Državni revizijski komisiji. Aktivno ravnanje vlagatelja ni potrebno, saj se revizijski postopek začne že na podlagi naročnikovega odstopa dokumentacije. Vlagatelj se lahko v posebni pisni vlogi, ki jo posreduje tako naročniku kot tudi Državni revizijski komisiji, opredeli do naročnikovih navedb. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, mora Državni revizijski komisiji podati predlog za umik zahtevka za revizijo.
  • če naročnik zahtevku za revizijo delno ugodi in delno razveljavi postopek javnega naročanja. V tem primeru mora vlagatelj v roku treh delovnih dni od prejema naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo pri naročniku vložiti predlog za začetek revizijskega postopka.
  • v primeru molka naročnika. Molk naročnika nastopi, če vlagatelj v 20 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne sprejme odločitve. V tem primeru mora vlagatelj najpozneje v 25 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, pri naročniku vložiti predlog za začetek revizijskega postopka.


Predhodni preizkus zahtevka za revizijo (31. člen ZPVPJN)

Državna revizijska komisija po prejemu zahtevka za revizijo preveri naslednje procesne predpostavke:

  • pravočasnost in pravilnost vložitve zahtevka za revizijo (25. člen ZPVPJN),
  • popolnost zahtevka za revizijo (15. člen ZPVPJN),
  • aktivno legitimacijo vlagatelja(14. člen ZPVPJN).


Državna revizijska komisija pred vsebinskim odločanjem o zahtevku za revizijo preveri tudi stvarno pristojnost, litispendenco in zadržek pravnomočno razsojene stvari.

Če je zahtevek za revizijo pravočasen, pravilno vložen in popoln, če je podana stvarna pristojnost Državne revizijske komisije, če ni zadržkov litispendence ali res iudicata in če je vlagatelj aktivno legitimiran, Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo. Če v zvezi z zahtevkom za revizijo obstajajo procesne pomanjkljivosti, je ravnanje Državne revizijske komisije z zahtevkom odvisno od vrste pomanjkljivosti. Državna revizijska komisija zavrže zahtevek za revizijo (ne da bi vlagatelja predhodno pozivala k odpravi pomanjkljivosti) v naslednjih primerih:

  • če je zahtevek za revizijo vložen nepravočasno,
  • če vlagatelj nima aktivne legitimacije,
  • če iz zahtevka za revizijo niso razvidne vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN oziroma teh sestavin ne vsebuje, pa je vlagatelja k ustrezni dopolnitvi pravilno pozval že naročnik v predrevizijskem postopku,
  • če zahtevku za revizijo ni bilo predloženo potrdilo o plačilu takse,
  • če je bil v istem postopku oddaje javnega naročila že vložen isti zahtevek za revizijo, o katerem še ni bilo pravnomočno odločeno,
  • če je bilo o istem zahtevku za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila že pravnomočno odločeno (razen v primeru iz prvega odstavka 16. člena ZPVPJN).


Če zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN in če manjkajoče sestavine niso razvidne iz zahtevka, naročnik pa vlagatelja v predrevizijskem postopku ni pozval k dopolnitvi ali pa je bil poziv neustrezen, Državna revizijska komisija vlagatelja najpozneje v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo pozove, da zahtevek za revizijo ustrezno dopolni. Vlagatelj mora v tem primeru dopolnitev izvesti v treh delovnih dneh od prejema poziva. V pozivu mora Državna revizijska komisija jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek dopolni, vlagatelja pa mora tudi opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo s sklepom zavrže. Odločitev Državne revizijske komisije o zavrženju zahtevka za revizijo je pravnomočna.

Zbiranje gradiva, ugotavljanje dejstev, izvajanje dokazov (32., 33., 34., 35. in 36. člen ZPVPJN)

Državna revizijska komisija v revizijskem postopku izvede vse dokaze, za katere presodi, da bodo pripomogli k zakoniti in pravilni odločitvi o zahtevku za revizijo. Pri tem ni omejena le na dokazne predloge vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika. Kot dokazilo se lahko uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje dejanskega stanja v zadevi. Državna revizijska komisija lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih vlagatelj, izbrani ponudnik in naročnik niso navajali, če presodi, da je to potrebno za zakonito odločitev o zahtevku za revizijo.

Naročnik, vlagatelj in izbrani ponudnik imajo pravico izreči se o dokazih, dejstvih in navedbah, ki jih je pridobila Državna revizijska komisija.

Naročnik, vlagatelj, izbrani ponudnik in drugi udeleženci v postopku oddaje javnega naročila morajo Državni revizijski komisiji na njeno zahtevo posredovati dodatna pojasnila in dokumentacijo ter ji omogočiti seznanitev z dejanskimi razmerami v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila. Osebe javnega in zasebnega prava, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev Državne revizijske komisije, ji morajo na njeno zahtevo posredovati podatke in mnenja, ki so potrebni za izvajanje njenih nalog.

Državna revizijska komisija lahko v okviru revizijskega postopka skliče razjasnjevalni sestanek, pridobi strokovno ali izvedensko mnenje in opravi druga dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva.

Rok za sprejem odločitve (37. člen ZPVPJN)

Državna revizijska komisija mora o zahtevku za revizijo odločiti v 15 delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka in celotne dokumentacije. V utemeljenih primerih lahko Državna revizijska komisija rok podaljša za največ 15 delovnih dni, o čemer mora pred potekom roka iz prejšnjega stavka obvestiti naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika.

O zahtevkih za revizijo, s katerimi se očitajo kršitve v postopku oddaje javnega naročila, ki se sofinancira iz evropskih sredstev, odloča Državna revizijska komisija prednostno.

Odločitev o zahtevku za revizijo (39. člen ZPVPJN)

Državna revizijska komisija lahko:

  • zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve ali da naročnikovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva ali bistveno ne more vplivati na oddajo javnega naročila;
  • zahtevku za revizijo ugodi, zaradi česar delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja ali naročniku naloži odpravo kršitve.


Državna revizijska komisija v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila, če pogodba še ni sklenjena in:

1. če naročnik, čeprav niso izpolnjeni pogoji, izvede:

  • postopek s pogajanji po predhodni objavi zaradi predhodno neuspešnega postopka oddaje javnega naročila in v njem ne objavi obvestila o naročilu ali
  • postopek s pogajanji brez predhodne objave;

2. če naročnik ne objavi obvestila o naročilu, čeprav ga k temu zavezuje zakon, ki ureja javno naročanje;

3. v primeru drugih hujših kršitev zakona, ki ureja javno naročanje, ali ZPVPJN.

Odločitev Državne revizijske komisije o stroških revizijskega postopka (70. člen ZPVPJN)

Med postopkom vsaka stranka predhodno trpi stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji. Stranki morata v postopku opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Odločitev Državne revizijske komisije o stroških je izvršilni naslov.



3. PRITOŽBENI POSTOPEK

Naročnik zahtevek za revizijo zavrže, če ob predhodnem preizkusu ugotovi, da je bil ta vložen nepravočasno, da ga je vložila oseba, ki ne izkazuje aktivne legitimacije za vodenje revizijskega postopka, da zahtevku ni priloženo potrdilo o plačilu takse za postopek ali da ga vlagatelj kljub njegovemu ustreznemu pozivu ni pravočasno ali ustrezno dopolnil. Naročnik zahtevek za revizijo zavrže tudi v primeru, če je ta vložen v postopku, ki nima narave postopka oddaje javnega naročila.

Zoper naročnikovo odločitev o zavrženju revizijskega zahtevka lahko vlagatelj vloži pritožbo, in sicer v roku treh delovnih dni od prejema sklepa. Pritožba se vloži pri naročniku. Naročnik mora pritožbo v treh delovnih dneh od prejema skupaj s celotno dokumentacijo odstopiti Državni revizijski komisiji. Sestavine pritožbe so enake kot pri zahtevku za revizijo, z izjemo potrdila o plačilu takse.

Državna revizijska komisija pritožbo zavrže, če je bila ta vložena nepravočasno ali pa če je ni vložila upravičena oseba. Državna revizijska komisija zavrže tudi pritožbo, ki ne vsebuje vseh obveznih sestavin, in sicer v primeru, če je vlagatelj kljub pozivu ne dopolni pravočasno ali ustrezno. Rok za dopolnitev pritožbe znaša tri delovne dni od dne prejema poziva k dopolnitvi.

Državna revizijska komisija lahko pritožbo zavrne ali pa ji ugodi in razveljavi odločitev naročnika o zahtevku za revizijo. Odločitev mora Državna revizijska komisija sprejeti v roku osmih delovnih dni od prejema celotne dokumentacije o zadevi.