Postopek pravnega varstva

Fotografija 081. Predrevizijski postopek
2. Revizijski postopek
3. Pritožbeni postopek
 

 


1. PREDREVIZIJSKI POSTOPEK

Dopustnost vložitve zahtevka za revizijo (5. člen ZPVPJN)

Zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja se lahko vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ZPVPJN določa drugače.


Aktivna legitimacija (14. člen ZPVPJN)

Revizija postopka oddaje javnega naročila se začne na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga lahko vloži :

  • vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda,
  • zagovornik javnega interesa.

Če je rok za oddajo prijav ali ponudb že potekel, se šteje, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno prijavo oziroma ponudbo. V primeru konkurenčnega dialoga, konkurenčnega postopka s pogajanji ali postopka s pogajanji brez predhodne objave, ki ga naročnik ob upoštevanju določb zakona, ki ureja javno naročanje, izvaja zaradi prejšnjega neuspešno izvedenega postopka, se interes za dodelitev javnega naročila prizna tudi kandidatu ali ponudniku, ki je v prejšnjem neuspešnem postopku pravočasno oddal prijavo oziroma ponudbo in v tem postopku ni bil povabljen k oddaji ponudbe, pa bi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral biti.

Če ponudbo predloži skupina ponudnikov, lahko zahtevek za revizijo vloži katerikoli od skupnih ponudnikov.

Roki za vložitev zahtevka za revizijo (25. člen ZPVPJN)

Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, se vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika.

Zahtevka za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu.

Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom.

Po odločitvi o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema te odločitve.

Če se v primeru postopka naročila male vrednosti ali postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, je rok za vložitev zahtevka za revizijo pet delovnih dni od prejema te odločitve.

V primerih določenih postopkov oddaje javnih naročil, v katerih naročnik ne objavi obvestila o naročilu, lahko ponudnik, ki v tak postopek neupravičeno ni bil povabljen, revizijski zahtevek vloži v osmih delovnih dneh, od kar je izvedel ali bi moral izvedeti za kršitev, vendar najpozneje v osmih delovnih dneh, odkar je naročnik na portalu javnih naročil objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost. Če naročnik takšnega obvestila ni objavil, je rok za vložitev revizijskega zahtevka osem delovnih dni, od kar je naročnik na portalu javnih naročil objavil obvestilo o oddaji naročila. Če naročnik ni objavil niti tega obvestila, je skrajni rok za vložitev revizijskega zahtevka šest mesecev od začetka izvajanja pogodbe.

Če naročnik v nasprotju z določbami zakona, ki ureja javno naročanje, ne objavi obvestila o naročilu, lahko vlagatelj revizijski zahtevek vloži v osmih delovnih dneh, od kar je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev, vendar najpozneje v osmih delovnih dneh od objave obvestila o oddaji naročila. Če to obvestilo ni bilo objavljeno, je skrajni rok za vložitev revizijskega zahtevka šest mesecev od začetka izvajanja pogodbe.

Zagovornik javnega interesa lahko zahtevek za revizijo vloži v kateri koli fazi postopka oddaje javnega naročila v 45 delovnih dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev, vendar najpozneje v 12 mesecih od začetka izvajanja pogodbe ali posameznega naročila, oddanega na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

Za delovni dan se šteje vsak dan od ponedeljka do petka, razen dni, ki so v skladu z zakonom, ki ureja praznike in dela proste dneve v Republiki Sloveniji, opredeljeni kot dela prosti dnevi.

Način vložitve zahtevka za revizijo (24. člen ZPVPJN)

Zahtevek za revizijo se vloži prek portala eRevizija. Informacija, da je bil vložen zahtevek za revizijo, se nemudoma prek portala eRevizija samodejno objavi v dosjeju javnega naročila na portalu javnih naročil.

Če zahtevek za revizijo v predrevizijskem postopku ni bil vložen prek portala eRevizija, se do začetka uporabe tega portala informacije in dokumenti, vključno s procesnim gradivom, v predrevizijskem, revizijskem ali pritožbenem postopku, vložijo pisno neposredno pri naslovniku ali po pošti priporočeno s povratnico. Lahko se vložijo tudi elektronsko, če ima naslovnik na voljo informacijski sistem za sprejem elektronskih vlog, v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis. V tem primeru mora biti informacija ali dokument podpisan z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.

Obvezne sestavine zahtevka za revizijo (15. člen ZPVPJN)

Zahtevek za revizijo mora vsebovati:

  1. ime in naslov vlagatelja zahtevka ter kontaktno osebo,
  2. ime naročnika,
  3. oznako javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti,
  4. predmet javnega naročila,
  5. pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem,
  6. potrdilo o plačilu takse iz 71. člena ZPVPJN.

Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo.

Taksa (71. člen ZPVPJN)

Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, znaša taksa:

  • 2.000 eurov, če se javno naročilo oddaja po postopku naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi;
  • 4.000 eurov, če se javno naročilo oddaja po odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, omejenem postopku, konkurenčnem postopku s pogajanji, postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave, partnerstvu za inovacije ali konkurenčnem dialogu.

Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev, s katero naročnik odda javno naročilo, znaša taksa dva odstotka od cene najugodnejše dopustne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, v primeru javnega naročanja na področju obrambe in varnosti pa dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost), vendar ne manj kot 500 eurov in ne več kot 25.000 eurov. Ne glede na navedeno znaša taksa za to odločitev 2.000 eurov, če se odločitev nanaša na izbiro strank za sklenitev okvirnega sporazuma, sprejeto v postopku naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, in 6.000 eurov, če se odločitev nanaša na izbiro strank za sklenitev okvirnega sporazuma, sprejeto v katerem koli drugem postopku javnega naročanja. Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o ustavitvi postopka javnega naročanja, priznanju sposobnosti ali zavrnitvi ali izločitvi vseh ponudb, znaša taksa 1.000 eurov.

Kadar takse ni mogoče odmeriti v skladu z zgornjimi pravili, znaša taksa 1.000 eurov.

Ne glede na zgornja pravila znaša taksa 1.000 eurov tudi v primeru, če se zahtevek za revizijo nanaša na socialne in druge posebne storitve ali storitve na področju obrambe in varnosti B, oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu ali na javni natečaj.

Zahtevek za revizijo, ki ga vloži zagovornik javnega interesa, je oproščen plačila takse.

Višino takse za postopek določi naročnik, to pa mora, skupaj s transakcijskim računom, na katerega se vplača, in sklicem, ki se pri tem navede, zapisati tudi v svoji odločitvi o oddaji naročila. Podrobnejša navodila za plačilo takse so navedena na spletnih straneh Ministrstva za javno upravo.

Učinek vloženega zahtevka za revizijo (17. člen ZPVPJN)

Kadar je v postopku javnega naročanja vložen zahtevek za revizijo, lahko naročnik nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na strani naročnika, skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

Ne glede na navedeno lahko naročnik za isti predmet naročanja izvede nov postopek javnega naročanja v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, če v že začetem postopku javnega naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati javnega naročila, njegova izvedba pa je nujna tudi med predrevizijskim oziroma revizijskim postopkom, pod pogojem, da se to naročilo odda le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka javnega naročanja. Če je predmet naročila takšne narave, da naročila v novem postopku javnem naročanja ni mogoče oddati le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka, lahko naročnik nujno naročilo iz prejšnjega stavka odda, če Državna revizijska komisija predhodno izda sklep iz četrte alineje prvega odstavka 20. člena ZPVPJN.

Naročnik lahko ob prejemu zahtevka za revizijo s sklepom odloči, da se izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije. Informacijo, da je sprejel to odločitev, mora hkrati z vročitvijo prek portala eRevizija objaviti v dosjeju javnega naročila na portalu javnih naročil.

Zadržanje postopka (19. člen ZPVPJN)

Vlagatelj lahko ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila lahko naročniku kadar koli posreduje tudi zagovornik javnega interesa.

Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila.

Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga ali na lastno pobudo sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.

Sklenitev pogodbe (20. člen ZPVPJN)

Naročnik lahko ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadar koli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli:

  • sklenitev pogodbe ali
  • ustavitev postopka javnega naročanja ali
  • zavrnitev vseh ponudb ali
  • začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja.

Naročnik posreduje predlog hkrati tudi vlagatelju, ki lahko posreduje v treh delovnih dneh od prejema tega predloga Državni revizijski komisiji o njem svoje mnenje.

Državna revizijska komisija predlogu naročnika ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom. Prevladujoči interesi, povezani z obrambo in varnostjo, so tisti, ki so povezani z izvedbo obrambnega ali varnostnega programa, katerega del je javno naročilo. Državna revizijska komisija predlog za začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja zavrne, če izvedba naročila ni nujna.

Predhodni preizkus zahtevka za revizijo (26. člen ZPVPJN)

Naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali je pravočasen, ali vsebuje vse obvezne sestavine, ali ima vlagatelj aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo, ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Če je zahtevek za revizijo vložen prepozno, če ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, če obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN ali če je nedopusten, naročnik zahtevek za revizijo zavrže. Če vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko v treh dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo pri naročniku.

Če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, vlagatelja najpozneje v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo pozove, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. V pozivu mora naročnik jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek dopolni, in vlagatelja opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. V primeru dopolnitve zahtevka za revizijo s potrdilom o plačilu takse se šteje, da je dopolnitev pravočasna in ustrezna, če vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema poziva naročniku dostavi potrdilo o plačilu takse, iz katerega je razvidno, da je bila taksa v ustrezni višini plačana najpozneje na dan vložitve zahtevka za revizijo. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, naročnik zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo lahko vlagatelj vloži pritožbo pri naročniku, in sicer v roku treh dni od prejema sklepa.

Izjasnitev izbranega ponudnika (27. člen ZPVPJN)

Kadar se zahtevek za revizijo vloži zoper odločitev o oddaji javnega naročila, mora naročnik kopijo zahtevka najpozneje v treh delovnih dneh od prejema posredovati izbranemu ponudniku. Izbrani ponudnik se lahko v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo naročniku izjasni o navedbah vlagatelja.

Odločitev naročnika o zahtevku za revizijo (28. člen ZPVPJN)

Če so izpolnjene procesne predpostavke, naročnik po preverjanju odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Naročnik zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila ali da njegovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva ali bistveno ne more vplivati na oddajo javnega naročila. Pri odločanju mora naročnik opraviti vsa dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva in presojo navedb v zahtevku za revizijo, zlasti tista, ki jih ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, pa bi jih moral, in upoštevati navedbe vlagatelja, zagovornika javnega interesa in izbranega ponudnika in se do njih opredeliti ter utemeljiti svoja stališča.

Rok za odločitev o zahtevku za revizijo (28. člen ZPVPJN)

Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, mora naročnik odločitev sprejeti in jo posredovati vlagatelju v osmih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo. Če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, mora naročnik odločitev sprejeti v osmih delovnih dneh od poteka roka za izjasnitev izbranega ponudnika. Svojo odločitev o zahtevku za revizijo mora posredovati tudi izbranemu ponudniku, če je zahtevku za revizijo ugodil, pa tudi ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo.


2. REVIZIJSKI POSTOPEK

Začetek revizijskega postopka (30. člen ZPVPJN)

Revizijski postopek se začne:

  • če naročnik zahtevek za revizijo v celoti zavrne. V tem primeru mora naročnik najpozneje v treh delovnih dneh od sprejema odločitve zahtevek za revizijo vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati v nadaljnjo obravnavo Državni revizijski komisiji. Aktivno ravnanje vlagatelja ni potrebno, saj se revizijski postopek začne že na podlagi naročnikovega odstopa dokumentacije. Vlagatelj se lahko v posebni pisni vlogi, ki jo posreduje tako naročniku kot tudi Državni revizijski komisiji, opredeli do naročnikovih navedb. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, mora Državni revizijski komisiji podati predlog za umik zahtevka za revizijo.
  • če naročnik zahtevku za revizijo delno ugodi in delno razveljavi postopek javnega naročanja. V tem primeru mora vlagatelj v roku treh delovnih dni od prejema naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo pri naročniku vložiti predlog za začetek revizijskega postopka.
  • v primeru molka naročnika. Molk naročnika nastopi, če vlagatelj v 20 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne sprejme odločitve. V tem primeru mora vlagatelj najpozneje v 25 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, pri naročniku vložiti predlog za začetek revizijskega postopka.


Predhodni preizkus zahtevka za revizijo (31. člen ZPVPJN)

Državna revizijska komisija po prejemu zahtevka za revizijo preveri naslednje procesne predpostavke:

  • pravočasnost in pravilnost vložitve zahtevka za revizijo (25. člen ZPVPJN),
  • popolnost zahtevka za revizijo (15. člen ZPVPJN),
  • aktivno legitimacijo vlagatelja (14. člen ZPVPJN).
  • procesne prekluzije (16. člen ZPVPJN),
  • dopustnost zahtevka za revizijo.

Če je zahtevek za revizijo pravočasen, pravilno vložen in popoln, če je vlagatelj aktivno legitimiran, če ne obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in če je zahtevek za revizijo dopusten, ga Državna revizijska komisija sprejme v obravnavo. Če v zvezi z zahtevkom za revizijo obstajajo procesne pomanjkljivosti, je ravnanje Državne revizijske komisije odvisno od vrste pomanjkljivosti. Državna revizijska komisija neposredno zavrže zahtevek za revizijo v naslednjih primerih:

  • če je zahtevek za revizijo vložen nepravočasno,
  • če vlagatelj nima aktivne legitimacije,
  • če iz zahtevka za revizijo niso razvidne vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN oziroma zahtevek teh sestavin ne vsebuje, pa je vlagatelja k ustrezni dopolnitvi pravilno pozval že naročnik v predrevizijskem postopku,
  • če obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN,
  • če zahtevek za revizijo ni dopusten.

Če zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN in če manjkajoče sestavine niso razvidne iz zahtevka, naročnik pa vlagatelja v predrevizijskem postopku ni pozval k dopolnitvi ali pa je bil poziv neustrezen, Državna revizijska komisija vlagatelja najpozneje v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo pozove, da zahtevek za revizijo ustrezno dopolni. Vlagatelj mora v tem primeru dopolnitev izvesti v treh delovnih dneh od prejema poziva. V pozivu mora Državna revizijska komisija jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek dopolni, vlagatelja pa mora tudi opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. V primeru dopolnitve zahtevka za revizijo s potrdilom o plačilu takse se šteje, da je dopolnitev pravočasna in ustrezna, če vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema poziva dostavi potrdilo o plačilu takse, iz katerega je razvidno, da je bila taksa v ustrezni višini plačana najpozneje na dan vložitve zahtevka za revizijo. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo s sklepom zavrže. Odločitev Državne revizijske komisije o zavrženju zahtevka za revizijo je pravnomočna.

Zbiranje gradiva, ugotavljanje dejstev, izvajanje dokazov (32., 33., 34., 35. in 36. člen ZPVPJN)

Državna revizijska komisija v revizijskem postopku izvede vse dokaze, za katere presodi, da bodo pripomogli k zakoniti in pravilni odločitvi o zahtevku za revizijo. Pri tem ni omejena le na dokazne predloge vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika. Kot dokazilo se lahko uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje dejanskega stanja v zadevi. Državna revizijska komisija lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih vlagatelj, izbrani ponudnik in naročnik niso navajali, če presodi, da je to potrebno za zakonito odločitev o zahtevku za revizijo.

Naročnik, vlagatelj in izbrani ponudnik imajo pravico izreči se o dokazih, dejstvih in navedbah, ki jih je pridobila Državna revizijska komisija.

Naročnik, vlagatelj, izbrani ponudnik in drugi udeleženci v postopku oddaje javnega naročila morajo Državni revizijski komisiji na njeno zahtevo posredovati dodatna pojasnila in dokumentacijo ter ji omogočiti seznanitev z dejanskimi razmerami v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila. Osebe javnega in zasebnega prava, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev Državne revizijske komisije, ji morajo na njeno zahtevo posredovati podatke in mnenja, ki so potrebni za izvajanje njenih nalog.

Državna revizijska komisija lahko v okviru revizijskega postopka izvede ustno obravnavo, pridobi strokovno ali izvedensko mnenje in opravi druga dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva.

Rok za sprejem odločitve (37. člen ZPVPJN)

Državna revizijska komisija mora o zahtevku za revizijo odločiti v 15 delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka in celotne dokumentacije. V utemeljenih primerih lahko Državna revizijska komisija rok podaljša za največ 15 delovnih dni, o čemer mora pred potekom roka iz prejšnjega stavka obvestiti naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika. O zahtevkih za revizijo, s katerimi se očitajo kršitve v postopku oddaje javnega naročila, ki se sofinancira iz evropskih sredstev, odloča Državna revizijska komisija prednostno.

Odločitev o zahtevku za revizijo (39. člen ZPVPJN)

Državna revizijska komisija lahko:

  • zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve ali da naročnikovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva ali bistveno ne more vplivati na oddajo javnega naročila;
  • zahtevku za revizijo ugodi, zaradi česar delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja ali naročniku naloži odpravo kršitve;
  • ugotovi utemeljenost zahtevka za revizijo, kadar v revizijskem postopku ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti.

Državna revizijska komisija v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila, če pogodba še ni sklenjena in:

1. če naročnik, čeprav niso izpolnjeni pogoji, izvede:

  • postopek s pogajanji po predhodni objavi zaradi predhodno neuspešnega postopka oddaje javnega naročila in v njem ne objavi obvestila o naročilu ali
  • postopek s pogajanji brez predhodne objave;

2. če naročnik ne objavi obvestila o naročilu, čeprav ga k temu zavezuje zakon, ki ureja javno naročanje;

3. v primeru drugih hujših kršitev zakona, ki ureja javno naročanje, ali ZPVPJN.

Odločitev Državne revizijske komisije o stroških revizijskega postopka (70. člen ZPVPJN)

Med postopkom vsaka stranka predhodno trpi stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji. Stranki morata v postopku opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Odločitev Državne revizijske komisije o stroških je izvršilni naslov.



3. PRITOŽBENI POSTOPEK

Naročnik zahtevek za revizijo zavrže, če ob predhodnem preizkusu ugotovi, da je zahtevek za revizijo vložen prepozno, da ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, da obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN, da je nedopusten ali da ga vlagatelj kljub ustreznemu pozivu ni pravočasno ali ustrezno dopolnil. 

Zoper naročnikovo odločitev o zavrženju revizijskega zahtevka lahko vlagatelj vloži pritožbo, in sicer v roku treh delovnih dni od prejema sklepa. Pritožba se vloži pisno prek portala eRevizija.

Pritožba mora vsebovati:

  • ime in naslov vlagatelja pritožbe,
  • ime naročnika,
  • oznako javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali o priznanju sposobnosti ali odločitve o priznanju stroškov,
  • predmet javnega naročila,
  • oznako odločitve, ki se izpodbija s pritožbo,
  • očitane kršitve,
  • dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo,
  • pooblastilo za zastopanje v pritožbenem postopku, če vlagatelj pritožbe nastopa s pooblaščencem.

Naročnik mora pritožbo v treh delovnih dneh od prejema skupaj s celotno dokumentacijo odstopiti Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija pritožbo zavrže, če je bila ta vložena nepravočasno ali pa če je ni vložila upravičena oseba. Državna revizijska komisija zavrže tudi pritožbo, ki ne vsebuje vseh obveznih sestavin, in sicer v primeru, če je vlagatelj kljub pozivu ne dopolni pravočasno ali ustrezno. Rok za dopolnitev pritožbe znaša tri delovne dni od dne prejema poziva k dopolnitvi.

Državna revizijska komisija lahko pritožbo zavrne ali pa ji ugodi in razveljavi odločitev naročnika o zahtevku za revizijo. Odločitev mora Državna revizijska komisija sprejeti v roku osmih delovnih dni od prejema celotne dokumentacije o zadevi.