„Klaipėdos regiono atliekų tvarkymo centras“ UAB

C‑927/19

07.09.2021

„Predhodno odločanje – Javna naročila – Direktiva 2014/24/EU – Člen 58(3) in (4) – Člen 60(3) in (4) – Priloga XII – Potek postopkov javnega naročanja – Izbira udeležencev – Pogoji za sodelovanje – Načini dokazovanja – Ekonomska in finančna zmogljivost gospodarskih subjektov – Možnost vodje začasnega združenja podjetij, da se sklicuje na dohodke, prejete iz naslova prejšnjega javnega naročila, ki spada na isto področje kot javno naročilo iz postopka v glavni stvari, tudi takrat, kadar sam ni opravljal dejavnosti, ki spada na področje, na katero se nanaša naročilo iz postopka v glavni stvari – Tehnične in strokovne sposobnosti gospodarskih subjektov – Taksativnost načinov dokazovanja, ki so dopustni na podlagi direktive – Člen 57(4)(h), (6) in (7) – Oddaja javnih naročil storitev – Neobvezni razlogi za izključitev iz sodelovanja v postopku oddaje naročila – Vpis na seznam gospodarskih subjektov, ki so izključeni iz postopkov oddaje naročil – Solidarnost med člani začasnega združenja podjetij – Osebna narava sankcije – Člen 21 – Varstvo zaupnosti informacij, ki jih javnemu naročniku posreduje gospodarski subjekt – Direktiva (EU) 2016/943 – Člen 9 – Zaupnost – Varstvo poslovnih skrivnosti – Možnost uporabe za postopke oddaje naročil – Direktiva 89/665/EGS – Člen 1 – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva“

 

 

 

1.      Člen 58 Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES je treba razlagati tako, da obveznost gospodarskih subjektov, da dokažejo, da na področju dejavnosti, na katero se nanaša zadevno javno naročilo, ustvarijo neki povprečen letni promet, pomeni pogoj za sodelovanje, ki se nanaša na njihovo ekonomsko in finančno zmogljivost v smislu odstavka 3 te določbe.

2.      Člen 58(3) v povezavi s členom 60(3) Direktive 2014/24 je treba razlagati tako, da se gospodarski subjekt – v primeru, v katerem je naročnik zahteval, da so gospodarski subjekti na področju, na katero se nanaša zadevno javno naročilo, ustvarili neki minimalni promet – da bi dokazal svojo ekonomsko in finančno zmogljivost, lahko sklicuje na dohodke, ki jih je prejela začasna skupina podjetij, ki ji je pripadal, le če je v okviru določenega javnega naročila dejansko prispeval k opravljanju dejavnosti te skupine, podobni tisti, ki je predmet javnega naročila, v zvezi s katerim navedeni gospodarski subjekt namerava dokazati svojo ekonomsko in finančno zmogljivost.

3.      Člen 58(4) ter člena 42 in 70 Direktive 2014/24 je treba razlagati tako, da se lahko uporabljajo hkrati s tehničnimi zahtevami, ki jih vsebuje javni razpis.

4.      Člen 1(1), četrti pododstavek, člen 1(3) in (5) ter člen 2(1)(b) Direktive Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014, je treba razlagati tako, da odločitev naročnika, da gospodarskemu subjektu zavrne posredovanje domnevno zaupnih informacij iz kandidature ali ponudbe drugega gospodarskega subjekta, pomeni akt, zoper katerega je mogoče vložiti pravno sredstvo, in da lahko – če je država članica, na ozemlju katere poteka zadevni postopek oddaje javnega naročila, določila, da mora vsakdo, ki želi izpodbijati odločitev naročnika, pred vložitvijo zahtevka pri sodišču vložiti zahtevek za revizijo v upravnem postopku – ta država članica tudi določi, da mora biti pred pravnim sredstvom v sodnem postopku zoper to odločitev o zavrnitvi dostopa vložen tak zahtevek za revizijo v predhodnem upravnem postopku.

5.      Člen 1(1), četrti pododstavek, člen 1(3) in (5) Direktive 89/665, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/23, ter člen 21 Direktive 2014/24 v povezavi s splošnim načelom prava Unije o dobrem upravljanju je treba razlagati tako, da naročnik, pri katerem gospodarski subjekt vloži zahtevo za posredovanje domnevno zaupnih informacij iz ponudbe konkurenta, ki mu je bilo naročilo oddano, teh informacij ni dolžan posredovati, če bi njihovo posredovanje povzročilo kršitev pravil prava Unije, ki se nanašajo na varstvo zaupnih informacij, tudi če je zahteva gospodarskega subjekta vložena v okviru zahtevka istega subjekta za revizijo, ki se nanaša na zakonitost presoje ponudbe konkurenta, ki jo je opravil naročnik. Če naročnik zavrne posredovanje takih informacij ali če ob taki zavrnitvi zavrne zahtevek gospodarskega subjekta za revizijo v zvezi z zakonitostjo presoje ponudbe zadevnega konkurenta, mora tehtati med pravico vlagatelja zahtevka do dobrega upravljanja in pravico konkurenta do varstva njegovih zaupnih informacij, tako da je njegova zavrnilna odločba oziroma odločba o zavrnitvi zahtevka za revizijo obrazložena in da pravici do učinkovitega pravnega sredstva, ki jo ima neizbrani ponudnik, ni odvzet polni učinek.

6.      Člen 1(1), četrti pododstavek, člen 1(3) in (5) Direktive 89/665, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/23, ter člen 21 Direktive 2014/24 v povezavi s členom 47 Listine je treba razlagati tako, da mora pristojno nacionalno sodišče, ki odloča o tožbi zoper odločbo naročnika, s katero je bilo gospodarskemu subjektu zavrnjeno posredovanje domnevno zaupnih informacij iz dokumentacije, ki jo je predložil konkurent, ki mu je bilo naročilo oddano, oziroma o tožbi zoper odločbo naročnika, s katero je bil zavrnjen zahtevek za revizijo, vložen zoper tako zavrnilno odločbo, tehtati med pravico vlagatelja zahtevka do učinkovitega pravnega sredstva in pravico njegovega konkurenta do varstva njegovih zaupnih informacij in njegovih poslovnih skrivnosti. To sodišče, ki mora nujno razpolagati z zahtevanimi informacijami, vključno z zaupnimi informacijami in poslovnimi skrivnostmi, je za to, da bi lahko ob popolnem poznavanju zadeve odločilo o tem, ali je navedene informacije mogoče posredovati, zavezano celovito preučiti vse upoštevne dejanske in pravne elemente. Imeti mora tudi možnost, da zavrnilno odločbo oziroma odločbo o zavrnitvi zahtevka za revizijo odpravi, če ti nista zakoniti, in zadevo po potrebi vrne naročniku ali celo sámo sprejme novo odločbo, če nacionalno pravo to dopušča.

7.      Člen 57(4) Direktive 2014/24 je treba razlagati tako, da nacionalno sodišče, ki odloča o sporu med gospodarskim subjektom, ki mu naročilo ni bilo oddano, in naročnikom, lahko odstopi od presoje tega naročnika v zvezi z zakonitostjo ravnanja gospodarskega subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano, in zato v svoji odločbi iz tega izpelje vse potrebne posledice. Vendar lahko to sodišče v skladu z načelom enakovrednosti razlog, ki se nanaša na napako pri presoji, ki naj bi jo storil naročnik, preizkusi po uradni dolžnosti le, če to dopušča nacionalno pravo.

8.      Člen 63(1), drugi pododstavek, Direktive 2014/24 v povezavi s členom 57(4) in (6) te direktive je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero je – v primeru, v katerem je gospodarski subjekt, ki je član skupine gospodarskih subjektov, predložil lažno izjavo pri dajanju informacij, ki se zahtevajo za to, da se preveri neobstoj razlogov za izključitev pri skupini oziroma njeno izpolnjevanje meril za izbor, ne da bi njegovi partnerji vedeli za to lažno izjavo – ukrep izključitve iz vsakršnega postopka javnega naročanja mogoče izreči proti vsem članom te skupine.

 

 

 

Sodba v slovenščini.

Jezik postopka: litovščina.

Sodba v angleščini.

Sodba v francoščini.

Sodba v italijanščini.

Sodba v madžarščini.

Sodba v nemščini.