ARGE Gewässerschutz proti Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft

C-94/99

Sodišče je odločilo, da Direktiva 92/50/EEC ne prepoveduje dodelitve javnega naročila (pol-javnim) ponudnikom, ki prejemajo kakršnekoli subvencije (samega naročnika ali drugih javnih organov), kar jim omogoča oblikovati ponudbo po občutno nižjih cenah v primerjavi z drugimi, nesubvencioniranimi ponudniki. Dodelitev takšnega naročila tudi ni v nasprotju z načelom enakopravnosti. Če bi pravo skupnosti želelo a priori izločiti javne naročnike/prejemnike subvencij (s strani različnih organov javne uprave), bi bilo to izrecno zapisano. Tudi iz definicije ponudnika v 1(c). členu Direktive 92/50/EC izhaja, da taki ponudniki smejo sodelovanti v posotpkih oddaje javnih naročil. V nekaterih primerih in pod zelo strogimi pogoji, se pravo skupnosti o javnih naročilih pri dodeljevanju javnih naročil drugemu javnemu naročniku sploh ne uporablja (6. člen Direktive 92/50/EC).
Sodišče je še zapisalo, da udeležba javnih naročnikov/prejemnikov subvencij, ki sodelujejo kot ponudniki v postopku oddaje javnega naročila, ne pomeni prikrite diskriminacije ali omejevanja prostega pretoka storitev po (prej) 59. členu PES (zdaj 49. člen). Neobičajno nizka cena ponudb takih ponudnikov pa se v vsakem primeru posebej presoja in ugotavlja skladno s 37. členom Direktive 92/50/EC.

Polno besedilo sodbe v angleškem jeziku