018-196/2021 Lekarniška zbornica Slovenije

Številka: 018-196/2021-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje storitev pravnega svetovanja pri izvedbi skupnega javnega naročila za dobavo zdravil za potrebe lekarniških zavodov«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe SIB, d.o.o., Partizanska cesta 6, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Lekarniška zbornica Slovenije, Vojkova cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 1. 2022

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Izvajanje storitev pravnega svetovanja pri izvedbi skupnega javnega naročila za dobavo zdravil za potrebe lekarniških zavodov«, ki ga je naročnik dne 12. 11. 2021 objavil na Portalu javnih naročil pod številko objave JN007728/2021-W01.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 12. 11. 2021, pod št. objave JN007728/2021-W01.

Vlagatelj je dne 29. 11. 2021 vložil zahtevek za revizijo, v katerem uvodoma navaja, da je glede na osnutek pogodbe predmet javnega naročila izvedba tipičnih storitev svetovanja s področja javnega naročanja. Iz opisa storitev ne izhaja, da bi lahko predmet naročila izvedel le svetovalec z bogatimi izkušnjami s področja dobave zdravil. V nadaljevanju vlagatelj zatrjuje:
1. Nezakonita je naročnikova zahteva, da ponudniki izkažejo usposobljenost zgolj z izkušnjami pri izvedbi postopkov oddaje javnega naročila za dobavo zdravil s področja lekarniške ali zdravstvene dejavnosti, saj ni pomemben predmet javnega naročila, temveč je pomembno, da se postopek izvede v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Specifika postopka, za katerega naročnik naroča storitve svetovanja, je okvirni sporazum, ki se ne sklepa le na področju dobave zdravil. Naročnik bi potreboval specialista za področje dobave zdravil, če bi ta pripravljal tehnične specifikacije (seznam zdravil, oblikovanje sklopov), česar pa svetovalec ne počne (in tudi ni predvideno v vzorcu pogodbe). Nezakonita je tudi naročnikova zahteva, da je svetovalec sodeloval pri izvedbi skupnega ali priložnostnega javnega naročila, h kateremu je pristopilo vsaj 15 naročnikov, saj ni bistvene razlike med sodelovanjem pri izvedbi skupnega javnega naročila in sodelovanjem pri izvedbi naročila za enega naročnika – edina razlika je, da je z več naročniki potrebnih več sestankov za uskladitev razpisne dokumentacije. Usposobljenost izvajalca je enaka ali svetuje skupini 15 naročnikov ali posameznemu naročniku. Pogoj bi lahko bil, da je ponudnik že izvedel skupno javno naročilo, ne pa najmanj za 15 naročnikov.
2. Nezakonite so zahteve za vodjo ekipe. Logično je, da se zahtevajo izkušnje s področja javnega naročanja, vendar ne za izvedbo vsaj treh postopkov za dobavo zdravil lekarniške in zdravstvene dejavnosti. Ni utemeljeno, da bi moral vodja ekipe objavljati članke s področja javnega naročanja. Enako velja za zahteve glede strokovnjaka 1 in strokovnjaka 2. S predmetom javnega naročila ni povezana zahteva, da mora imeti vsaj en član ekipe opravljen PDI, saj svetovalec ne zastopa naročnika pred sodiščem in drugimi organi v primerih, ki jih lahko opravlja oseba s PDI. Kadrovski pogoji so prilagojeni ponudniku, ki je do sedaj opravljal te storitve za naročnika, tj. družba Bonorum, d.o.o.
3. Naročnik kot pogoj za sodelovanje zahteva izdelavo projektne naloge, čeprav ni potrebe, da ponudniki vnaprej pripravijo projektno nalogo, strategijo skupnega javnega naročila in izdelajo SWOT analizo, saj bo takšno nalogo za svoje delo uporabil šele izbrani ponudnik. Projektno nalogo bi moral pripraviti naročnik, ta pa bi bila podlaga za opis storitev in oddajo ponudbe, ponudnik pa bi v fazi priprave ponudbe pripravil terminski plan. Čeprav mora ponudnik poznati stališča različnih organov, je nesmiselno in neutemeljeno, da bi jih povzemal že v fazi priprave ponudbe. Zahteve glede izdelave projektne naloge so nerazumljive, saj naročnik ni pojasnil, kje so stališča dostopna.
4. Naročnik zahteva, da je imel ponudnik v preteklih treh poslovnih letih 160.000 EUR čistih prihodkov od prodaje letno, pri tem pa ni določil, da lahko sodelujoči v skupni ponudbi ta pogoj izpolnijo skupaj. Visokega zahtevanega prometa ni mogoče opravičiti s sklicevanjem na vrednost javnega naročila za dobavo zdravil. Za izvedbo tega javnega naročila niso potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti – storitve lahko enako kvalitetno opravlja izvajalec, ki ni imel zahtevanega prometa.
5. Merili dodatne reference strokovnjakov in strokovna usposobljenost vodje ekipe sta diskriminatorni, izkrivljata konkurenco, izločata potencialne ponudnike brez objektivno opravičljivih razlogov in nista povezani s predmetom javnega naročila. Naročnik osebno diskriminira ponudnike in prilagaje pogoje določenemu ponudniku, tj. dosedanjemu izvajalcu. Merili ne odražata ekonomske upravičenosti, njune ekonomske prednosti pa naročnik, kljub postavljenim vprašanjem na Portalu javnih naročil, tudi ni pojasnil.
6. V osnutku pogodbe ni določeno fiksno število svetovalnih ur, naročnik pa ni določil, pod kakšnimi pogoji se lahko preseže predvideno število ur (tj. 800 ur). Opis storitve je pomanjkljiv; v očitni prednosti je dosedanji izvajalec, ki razpolaga s podatki, s katerimi drugi ponudniki ne razpolagajo.
7. Naročnik je z odgovorom na Portalu javnih naročil spremenil razpisno dokumentacijo, vlagatelj pa tako z bistvenim podatkom za pripravo konkurenčne ponudbe ni pravočasno razpolagal, s čimer je naročnik vlagatelju posredno skrajšal rok za pripravo kvalitetne ponudbe. Rok za oddajo ponudb ni v skladu s četrtim odstavkom 61. člena ZJN-3.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev celotne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, podredno pa razveljavitev tistih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, za katere bo Državna revizijska komisija ocenila, da so nezakonita, v vsakem primeru vlagatelj zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je s sklepom z dne 9. 12. 2021 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik uvodoma predlaga, da se Državna revizijska komisija vsebinsko opredeli do obstoja procesnih predpostavk, v nadaljevanju pa navaja:
1. Naročnik naroča storitve svetovanja za specifično javno naročilo, tj. dobava zdravil za posamezne lekarniške zavode, ki je (kar je javno dostopno in v stroki splošno znano dejstvo) eno najzahtevnejših, najobsežnejših, najbolj specifičnih in področno najbolj reguliranih javnih naročil nasploh. Bodoče aktivnosti izvajalca in vsebina teh aktivnosti je odvisna od predmeta javnega naročila. Za izvedbo javnega naročila je potrebno obsežno in poglobljeno znanje ne le prava javnega naročanja, temveč tudi področja predmeta javnega naročila, kot tudi poznavanje odločitev in stališč pristojnih organov in drugih udeležencev. Pravno in vsebinsko področje se tako prekrivata in sta medsebojno prepletena, pri čemer je treba pravo aplicirati v luči specifik, regulacije in ostalih podrobnosti predmeta naročila. Navedeno velja za vsa javna naročila, v neprimerljivo večji luči pa se kaže pri skupnem javnem naročilu, ki ga namerava izvesti naročnik. Bodoče naročilo je izrazito specifično (okvirni sporazum ni edina specifika, saj je relevantnih mnogo več vprašanj, npr. oblikovanje meril, nudenje popustov, razmerje med javnimi lekarniškimi zavodi in koncesionarji, vidik nabave zdravil za nadaljnjo prodajo…), zato lahko svetovanje izvede le subjekt, ki je že svetoval pri bistveno podobnih naročilih. Naročnik potrebuje izvajalca s področja javnega naročanja z znanjem in izkušnjami pri oddaji skupnih javnih naročil z večjim številom naročnikov ter z izkušnjami pri dobavi zdravil s področja lekarniške in zdravstvene dejavnosti. Zahtevane izkušnje ima več svetovalnih podjetij in odvetniških družb. Svetovanje se bo izvajalo pri skupnem javnem naročilu, h kateremu je pristopilo že 26 naročnikov. Sodelovanje v postopku oddaje skupnega javnega naročila zahteva znanje, izkušnje ter usklajevanja, ki sicer ni potrebno in značilno za javno naročilo, vodeno za zgolj enega naročnika (vsebina sklopov, vsebina posamičnih okvirnih sporazumov, odnos med lekarniškimi zavodi in naročnikom, obvladovanje medsebojnega vpliva predlogov oz. informacij lekarniških zavodov…). Glede na ocenjeno vrednost bodočega naročila so izkušnje in znanje ključnega pomena.
2. Očitki, povezani s kadrovskimi zahtevami, so pavšalni. Kadrovske zahteve so določene glede na predmet naročila, tj. svetovanje v specifičnem, kompleksnem, zahtevnem in obsežnem postopku javnega naročanja. Naročnik potrebuje storitve svetovanja vrhunskih strokovnjakov. Strokovnost kadra se objektivno izraža preko izkušenj svetovanja v primerljivih postopkih in preko publikacij, saj strokovno raziskovanje in posledično publiciranje predstavlja eno najvišjih stopenj udejstvovanja na določenem področju. Številni strokovnjaki objavljajo članke na temo javnega naročanja, zato zahteva ni čezmerno omejujoča. Tudi opravljeni pravniški državni izpit je pomemben pokazatelj kakovosti strokovnjaka, saj zahteva poglobljeno poznavanje vseh pravnih področij in njihovo medsebojno povezovanje. Poleg tega gre pričakovati spore pred Državno revizijsko komisijo ter Upravnim sodiščem, zato opravljen izpit predstavlja dodano vrednost.
3. Z izdelavo projektne naloge ponudnik izkaže, da pozna pretekle dogodke, stališča vseh nadzornih organov, resornih ministrstev, dejanski trg dobave zdravil, položaj veletrgovcev, dejansko poslovanje lekarn, regulacijo cen na trgu zdravil, oblikovanje cen in podobno. Naročnik potrebuje ponudnika, ki razume pomen in vsebino predmeta javnega naročila, pozna relevantno zakonodajo ter zgodovino, napore, spore, stališča nadzornih organov, saj potrebuje ponudnika, ki bo znal svetovati in nemudoma pristopiti k izvedbi novega javnega naročila, zato ima naročnik pravico pri ponudniku preveriti poznavanje te tematike. Za preveritev tega znanja in za preveritev ustreznosti strategije izvedbe skupnega javnega naročanja je naročnik določil običajno in sorazmerno zahtevo – priprava projektne naloge. Del sposobnosti strokovnjaka na področju javnega naročanja z ozirom na področje dobave zdravil predstavlja tudi seznanjenost z vsemi relevantnimi odločitvami in stališči. Če vlagatelj niti ne ve, kje bi se s temi javno dostopnimi stališči seznanil, potem to potrjuje utemeljenost sporne zahteve, saj bo lahko naročnik identificiral ustrezno usposobljenega ponudnika. Na podlagi pripravljenega terminskega plana naročnik ne more preveriti, ali ponudniki razumejo vso problematiko. Na trgu obstaja več ponudnikov, ki lahko pripravijo ustrezno projektno nalogo.
4. Ocenjena vrednost javnega naročila znaša 80.000,00 EUR, zato je zahtevani letni promet v okviru zakonsko dopuščenega. Obstajajo tudi vsebinsko utemeljene okoliščine za takšno zahtevo. Letni promet izkazuje obseg in stabilnost poslovanja, kar je pomembno pri dolgoročnem sodelovanju. Obseg letnega prometa kaže na obseg izvajanja storitev, kar posredno izkazuje zaupanje naročnikov v storitve ponudnikov ter obseg njihovih izkušenj. Poleg tega naročnik naroča storitve svetovanja v posebno obsežnem projektu. Seštevanje višine prometa v primeru skupne ponudbe je dopuščeno že na podlagi ZJN-3.
5. Očitki, povezani z merili, so pavšalni. Strokovnjaki z več izkušnjami in večjim obsegom akademskega udejstvovanja omogočajo boljšo izvedbo javnega naročila.
6. Naročnik preko Portala javnih naročil ni bil opozorjen na zatrjevano nejasnost osnutka pogodbe oz. da število ur ni fiksno in da umanjkajo podatki, koliko ur bo naročnik priznal izvajalcu za posamezno aktivnost, zato za vsebinsko obravnavo teh navedb ni izpolnjena procesna predpostavka iz 16. člena ZPVPJN.
7. V predmetnem postopku oddaje naročila male vrednosti, upoštevaje tretji odstavek 47. člena ZJN-3, ni moglo priti do kršitev četrtega odstavka 61. člena ZJN-3. Po vsebini naročnikov odgovor, ki ga citira vlagatelj, ne narekuje podaljšanja roka za oddajo ponudb.

Vlagatelj se je dne 15. 12. 2021 opredelil do navedb naročnika. Vlagatelj vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da je iz dosedanjih neuspešno izvedenih razpisov za dobavo zdravil razvidno, da je prišlo do kršitev določb ZJN-3 in ne do kršitev določb s področja lekarniške in zdravstvene dejavnosti, zato ne držijo navedbe, da naročnik potrebuje strokovnjake, ki so že izvajali specifična javna naročila. Vlagatelj vztraja, da je predmetno javno naročilo prilagojeno za točno določeno družbo, tj. Bonorum, d.o.o.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 20. 12. 2021 odstopil Uradni zaznamek z dne 10. 11. 2021 in dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, objavljeno na Portalu javnih naročil. Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in pregledu dokumentacije, predložene v postopku pravnega varstva, ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


I. Procesni pogoji

Po izvedenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da ta izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN. Predmetni zahtevek za revizijo je bil vložen pri naročniku (razvidno iz portala eRevizija) in je pravočasen, saj ga je vlagatelj vložil v skladu s prvim in drugim odstavkom 25. člena ZPVPJN. Zahtevek za revizijo vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN, tudi potrdilo o plačilu takse iz (prve alineje) prvega odstavka 71. člena ZPVPJN. Pritrditi gre naročniku, da iz priloženega potrdila o plačilu takse izhaja, da je vlagatelj navedel napačen sklic oz. referenco (vlagatelj je navedel napačni zadnji dve številki sklica, letnico »20« namesto »21«), kar gre šteti le kot očitno pomoto vlagatelja, ki ni vplivala na izvedbo plačila takse (prim. odločitvi Državne revizijske komisije, št. 018-291/2012 in št. 018-001/2021). Iz preostalih številk sklica in iz vpisanega namena vplačila (»taksa za postopek revizije javnega naročanja Lekarniška zbornica SLO«) je mogoče sklepati, kot je to pravilno sklepal tudi naročnik, ki je zahtevek za revizijo vzel v vsebinsko obravnavo, da se taksa nanaša na vloženi zahtevek za revizijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj izkazal aktivno legitimacijo (in sicer tako interes za dodelitev javnega naročila, saj je zatrjeval in dokazal (s predlaganim vpogledom AJPES), da je ustanovljen za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, kot tudi možnost nastanka škode, saj če bi se za utemeljene izkazale vlagateljeve navedbe, vlagatelj zaradi ravnanja naročnika ne bi imel možnosti sodelovanja v postopku in posledično možnosti pridobitve posla, kar je temeljni poslovni interes vsake gospodarske družbe). Državna revizijska komisija nadalje še ugotavlja, da vsaj glede nekaterih zatrjevanih kršitev (npr. glede oblikovanja pogojev za sodelovanje) ne obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in da je zahtevek za revizijo dopusten. Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v vsebinsko obravnavo.

Državna revizijska komisija je vlagateljev dokazni predlog z vpogledom v imenik sodnih izvedencev pri Ministrstvu za pravosodje, zavrnila. Omenjeni dokazni predlog, podan v okviru 1. točke zahtevka za revizijo, v kateri je vlagatelj zatrjeval obstoj procesnih predpostavk, ni ustrezno substanciran, saj vlagatelj ni pojasnil, katere zatrjevane pravno relevantne okoliščine bi bile z omenjenim vpogledom ugotovljene.

Pred vsebinsko obravnavo Državna revizijska komisija v zvezi z vlagateljevimi navedbami (podanimi v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika) o naročnikovi kršitvi tretjega odstavka 28. člena ZPVPJN pojasnjuje, da je predmet revizijskega postopka lahko le ravnanje naročnika v postopku oddaje javnega naročila (prim. 2. člen, prvi odstavek 5. člena in prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), ne pa tudi ravnanje naročnika v predrevizijskem postopku. Ravnanje naročnika v predrevizijskem postopku je lahko predmet pritožbenega postopka, ki je mogoč le v primerih, določenih v 50. členu ZPVPJN. Glede vlagateljevega predloga za uvedbo prekrškovnega postopka (ker naj naročnik o zahtevku za revizijo ne bi odločil v roku iz tretjega odstavka 28. člena ZPVPJN in ker naročnik Državni revizijski komisiji naj ne bi posredoval dokumentacije predrevizijskega postopka do dne 20. 12. 2021, čeprav bi moral) Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da o storitvi prekrška in odgovornosti zanj odloča v postopku o prekršku skladno z Zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 s sprem.; v nadaljevanju: ZP-1), ne pa v revizijskem postopku. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisov (prvi odstavek 77. člena ZPVPJN). Glede na navedeno bo Državna revizijska komisija v ločenem postopku in na podlagi ZP-1 proučila, ali so podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper naročnika oz. njegovo odgovorno osebo.

II. Glede domnevnega naročnikovega prilagajanja zahtev dosedanjemu izvajalcu storitev svetovanja

Vlagatelj na več mestih v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, navaja, da je naročnik oblikoval sporne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na način, da jih izpolnjuje izvajalec storitev svetovanja, ki je do sedaj za naročnika opravljal storitve svetovanja.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da za rešitev spornega vprašanja, in sicer, ali je naročnik posamezne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jih vlagatelj izpostavlja v zahtevku za revizijo, oblikoval v skladu z določbami ZJN-3, ne more biti relevantno niti vprašanje, kateri subjekt naj bi bil do sedaj zagotavljal naročniku storitve svetovanja, niti vprašanje, ali je naročnik oblikoval sporne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na način, da jih izpolnjuje (tudi) domnevni dosedanji izvajalec, še manj pa je lahko predmet tega postopka vprašanje »(ne)uspešnosti« oz. (ne)zakonitosti preteklih naročnikovih postopkov oddaje javnega naročila, pri katerih naj bi sodeloval domnevni privilegirani subjekt. Morebitna ugotovitev, da je naročnik oblikoval sporne zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na način, da jih izpolnjuje (tudi) dosedanji izvajalec storitev, ne daje podlage za zaključek o naročnikovih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Tudi če bi naročnik oblikoval sporne zahteve na način, da bi jih izpolnjeval domnevni privilegirani izvajalec, in celo, če bi naročnik pri tem zasledoval cilj, da privilegiranemu izvajalcu omogoči sodelovanje v predmetnem postopku javnega naročanja, sočasno pa bi bile sporne zahteve oblikovane skladno z določbami ZJN-3, naročniku ne bi bilo mogoče očitati kršitev ZJN-3. Šele če bi bilo ugotovljeno, da so sporne zahteve oblikovane v nasprotju z določbami ZJN-3, bi bilo mogoče ugotoviti naročnikove kršitve. Smiselno enako velja tudi, če vlagatelj z navedbami o naročnikovem prilagajanju zahtev dosedanjemu izvajalcu zatrjuje, da je naročnik oblikoval zahteve na način, da jih izpolnjuje le dosedanji izvajalec – naročnik ni dolžan omogočiti sodelovanja vsem gospodarskim subjektom v postopku oddaje javnega naročila; nasprotno (kot bo to tudi pojasnjeno v nadaljevanju), naročnik je upravičen postavljati zahteve, ki imajo za posledico razlikovanje gospodarskih subjektov, vendar le iz razlogov, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila in so objektivno opravičljivi. Zato naročniku, tudi če določi takšne zahteve, ki jih izpolnjuje le en ali omejeno število gospodarskih subjektov, ni mogoče očitati kršitev, če je razlikovanje med gospodarskimi subjekti, ki izpolnjuje naročnikove zahteve, in gospodarskimi subjekti, ki ne izpolnjujejo naročnikovih zahtev, neposredno povezano s predmetom javnega naročila in objektivno opravičljivo. Ker torej vlagatelj z navedbami, usmerjenimi v zatrjevanje, da je naročnik zahteve prilagodil dosedanjemu izvajalcu, ne more že izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, jih Državna revizijska komisija vsebinsko ni presojala, s tem povezane vlagateljeve dokazne predloge (vpogled v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN002961/2021, zajem zaslona o podatkih o dokumentu, objavljen na Portalu javnih naročil pod št. objave JN002961/2021, vpogled na spletno stran Bonorum, d.o.o., vpogled v spletno stran Erar) pa je zavrnila kot nepotrebne.

III. Referenčne zahteve

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik referenčne zahteve za ponudnika in kadre določil na nesorazmeren način, saj je neutemeljeno omejil postopke oddaje javnih naročil, v zvezi s katerimi lahko ponudniki in kadri izkažejo referenčna dela, na postopke, katerih predmet naročila je bila dobava zdravil s področja lekarniške ali zdravstvene dejavnosti.

Revizijske navedbe, ki se nanašajo na spornost referenčnih zahtev, je treba presojati z vidika prvega odstavka 76. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik v razpisni dokumentaciji določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost ponudnikov. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo temeljiti na temeljnih načelih javnega naročanja, zlasti na načelu enakopravne obravnave ponudnikov, v skladu s katerim mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja (7. člen ZJN-3), ter načelu sorazmernosti, v skladu s katerim se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila (8. člen ZJN-3, pa tudi drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (prim. npr. odločitve, št. 018-063/2016, 018-212/2017, 018-213/2018), da zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje gospodarske subjekte, še ne pomeni, da bi bila takšna zahteva že sama po sebi diskriminatorna. V naravi samega pogoja oziroma zahteve je, da ponudnike razvršča na tiste, ki pogoje izpolnjujejo in zato lahko sodelujejo v postopku, ter tiste, ki enega ali več posameznih pogojev ne izpolnjujejo in zato v postopku ne morejo sodelovati. Pravni sistem in znotraj njega pravo javnih naročil sicer varuje enakopravnost ponudnikov in zagotavljanje konkurence pri ponujanju predmeta javnega naročila, vendar pa enakopravnosti ni mogoče razumeti kot absolutne. Enakopravnost namreč ne pomeni, da mora naročnik vsem potencialnim ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj v postopku oddaje javnega naročila. Naročniki so v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati zahteve, ki imajo za posledico njihovo razlikovanje, vendar le iz razlogov, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila in so objektivno opravičljivi.

Glede tehnične in strokovne sposobnosti, v zvezi s katero vlagatelj naročniku očita kršitve, deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil.

Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za tehnično usposobljenost izvajanja gradenj med drugim predloži:
– seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov (točka b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3),
– navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, v primeru javnih naročil gradenj pa tistih, od katerih lahko izvajalec zahteva, da izvedejo gradnjo, in sicer ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu ali ne (točka c) osmega odstavka 77. člena ZJN-3),
– dokazilo o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja pod pogojem, da ne štejejo kot merilo za oddajo javnega naročila (točka f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

ZJN-3 opredeljuje le osnovna izhodišča za določanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti ter posamezna dokazila, ne določa pa vsebinskih zahtev. Te mora v vsakem konkretnem primeru določiti naročnik, pri čemer mora upoštevati, da morajo biti posamezni referenčni kriteriji sorazmerni in povezani s predmetom naročila.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik referenčne zahteve določil v poglavju »Pogoji za sodelovanje« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V točki 13.7 »Reference ponudnika« je naročnik določil, da mora ponudnik izkazati, da je v preteklih treh letih sodeloval (pomoč pri izbiri postopka, vsebini razpisne dokumentacije, pregledu ponudb in pripravi osnutka odločitve o zaključku postopka) pri postopku oddaje javnega naročila za dobavo zdravil s področja lekarniške ali zdravstvene dejavnosti. Podobne zahteve je naročnik določil tudi pri kadrovskih zahtevah v točki 13.8 »Kadrovska sposobnost« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je določil, da mora ponudnik za vodjo ekipe izkazati, da je v preteklih treh letih sodeloval pri izvedbi vsaj treh postopkov oddaje javnega naročila za dobavo zdravil s področja lekarniške ali zdravstvene dejavnosti, za strokovnjaka 1 pa, da je v preteklih treh letih sodeloval pri izvedbi vsaj dveh postopkov oddaje javnega naročila za dobavo zdravil s področja lekarniške ali zdravstvene dejavnosti.

Iz citiranih referenčnih zahtev je razvidno, da bo naročnik pri priznavanju tehnične in kadrovske sposobnosti upošteval le sodelovanja v tistih postopkih oddaje javnega naročila, katerih predmet je bil nakup zdravil (s strani lekarn ali drugih zdravstvenih ustanov). Naročnik torej razlikuje med gospodarskimi subjekti in kadri, ki so sodelovali v postopku oddaje javnega naročila, katerega predmet je bil nakup zdravil, in gospodarskimi subjekti in kadri, ki so sodelovali v postopku oddaje javnega naročila, katerega predmet ni bil nakup zdravil. Upoštevaje vlagateljevo trditveno podlago je treba presoditi, ali ima naročnik za takšno razlikovanje med gospodarskimi subjekti objektivno utemeljene in opravičljive razloge, povezane s predmetom javnega naročila, in ali ni sporna zahteva preveč omejujoča.

Kot je razvidno iz naziva predmetnega javnega naročila, opisa predmeta javnega naročila (poglavje »Predmet in podatki o javnem naročilu« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in opisa storitev v osnutku pogodbe, je predmet tega naročila pravno in poslovno svetovanje pri izvedbi (bodočega) postopka oddaje javnega naročila, katerega predmet bo dobava zdravil javnim lekarniškim zavodom. Kot je razvidno iz opisa storitev v osnutku pogodbe (5. in 6. alineja drugega odstavka 2. člena osnutka pogodbe), bo izvajalec, v nasprotju z mnenjem vlagatelja, sodeloval in svetoval tudi pri pripravi tehničnih specifikacij ali oblikovanju morebitnih sklopov.

Upoštevaje, da je predmet zadevnega javnega naročila svetovanje v postopku oddaje javnega naročila, katerega predmet je dobava zdravil za javne lekarniške zavode, in upoštevaje, da naročnik v okviru spornega pogoja za sodelovanje zahteva izkazovanje izkušenj s sodelovanjem pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila za dobavo zdravil s področja lekarniške ali zdravstvene dejavnosti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je sporna referenčna zahteva povezana s predmetom javnega naročila. Vendar pa iz načela sorazmernosti ne izhaja zgolj zahteva, da morajo biti pogoji za sodelovanje povezani s predmetom javnega naročila in objektivno primerni za dosego cilja, pač pa tudi ne smejo presegati tega, kar je razumno nujno za dosego cilja – zagotovitev, da bo javno naročilo izvedel usposobljen in izkušen subjekt. Upoštevaje vlagateljevo trditveno podlago je tako potrebno še presoditi, ali bi naročnik z zahtevo po popolni identičnosti referenčnega posla s predmetnim javnim naročilom presegel to, kar je potrebno za dosego cilja, ki ga naročnik z določitvijo sporne zahteve zasleduje.

Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, omejevanje referenčnih poslov na določene predmete javnih naročil utemeljuje s tem, da je postopek oddaje javnega naročila, katerega predmet je dobava zdravil javnih lekarniškim zavodom, kompleksen in obsežen, čemur Državna revizijska komisija pritrjuje, sploh, če se vsi ali večina javnih lekarniških zavodov dogovorijo za skupno izvedbo teh javnih naročil (v smislu 33. člena ZJN-3) oz. če se vsi ali večina javnih lekarniških zavodov dogovorijo za skupno izvedbo teh javnih naročil in za izvedbo skupnega priložnostnega javnega naročila (v skladu s 66. členom ZJN-3) pooblastijo drugega naročnika (v tem primeru predmetnega naročnika, tj. Lekarniška zbornica Slovenije).

Prav tako Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je področje, povezano s predmetom javnega naročila, v zvezi z oddajo katerega naročnik naroča storitve svetovanja, pravno regulirano. Naročnik tudi pravilno opozarja, da je več različnih organov (npr. Ministrstvo za javno upravo, JAZMP) podalo stališča in mnenja, povezana z oddajo tega predmeta, torej z nakupom zdravil za potrebe javnih lekarniških zavodov, ne nazadnje je tudi pred Državno revizijsko komisija potekalo več revizijskih postopkov (opr. št. 018-149/2019, 018-195/2019 in 018-96/2021), katerih predmet je bilo ravnanje predmetnega naročnika v postopku oddaje naročila, katerega predmet je bil nakup zdravil za potrebe javnih lekarniških zavodov.

Vendar pa Državna revizijska komisija izpostavljenih naročnikovih razlogov ne ocenjuje za zadostne, da bi lahko opravičevali postavitev tako ozkega in omejujočega pogoja za sodelovanje. Omenjeni razlogi sami po sebi še ne omogočajo sklepanja, da ponudnik oz. kader, ki (še) ni sodeloval pri izvedbi javnega naročila nakupa zdravil, ni usposobljen za svetovanje pri izvedbi tega predmetnega javnega naročila. Brez dvoma bo pri izvedbi javnega naročila potrebno upoštevati tudi področno zakonodajo, in torej oblikovati dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila na način, da bo ta skladna tako z določbami ZJN-3 kot tudi z določbami področne zakonodaje. Vendar pa navedeno ne velja le za javna naročila za dobavo zdravil. Tudi drugi predmeti javnih naročil so področno urejeni in tudi v postopkih oddaje javnih naročil, katerih predmet ni dobava zdravil, je potrebna uskladitev javno-naročniške in področne zakonodaje, kakor tudi upoštevanje stališč različnih organov. Vsak predmet javnega naročila oz. vsak postopek oddaje javnega naročila ima posebnosti, vendar pa te posebnosti oz. specifike še ne omogočajo sklepanja, da ponudnik, ki sodeluje oz. svetuje v postopku oddaje ene vrste predmeta ne bi imel potrebne usposobljenosti za svetovanje pri oddaji drugega predmeta.

Naročnik sicer zatrjuje, da se pravo javnega naročanja in pravo, vezano na predmet javnega naročanja, vsebinsko prepletata bolj kot pri drugih javnih naročilih, vendar navedenega z ničemer ne utemelji. Tudi če bo svetovalec sodeloval, pomagal oblikovati in uskladiti vsebino predmeta naročila, gre poudariti, da je na naročniku najprej, da opredelil svoje potrebe, nato pa svetovalec, upoštevaje določbe ZJN-3, svetuje pri oblikovanju predmeta. Naročnik tudi zatrjuje, da pri bodočem javnem naročilu ni edina specifika sklenitev okvirnega sporazuma (ta ni značilen zgolj za oddajo naročila nakupa zdravil) in izpostavlja oblikovanje meril in nudenje popustov, vendar pa pri tem ne pojasni, zakaj bi bilo oblikovanje meril za oddajo javnega naročila v postopku oddaje naročila nakupa zdravil specifično in bi se bistveno razlikovalo od oblikovanja meril v postopkih oddaje javnega naročila, katerih predmet ni nakup zdravil. Državna revizijska komisija tudi ne more slediti (pavšalnim) navedbam naročnika, da je specifika bodočega javnega naročila razmerje med javnimi lekarniškimi zavodi in koncesionarji ter vidik nabave zdravil za nadaljnjo prodajo. Slednji vidik, upoštevaje da naročnik zatrjuje zelo visoko vrednost bodočega javnega naročila, ni relevanten, še manj pa je lahko za izvedbo javnega naročila nakupa zdravil javnim lekarniškim zavodom relevantno razmerje med javnimi lekarniškimi zavodi in koncesionarji. Naročnik tudi zatrjuje, da so specifika bodočega javnega naročila mehanizmi zagotavljanja zanesljivosti dobav, ti. paralelni sistem kupovanja zdravil, ter dobava blaga, ki pride na trg po oddaji naročila, vendar ostanejo te navedbe na pavšalni ravni, saj jih naročnik z ničemer ne utemelji.

Nenazadnje je potrebno opozoriti tudi na dejstvo, da naročnik referenc ni pogojeval z uspešnostjo referenčnega posla oz. z uspešno oddanim naročilom, v zvezi s katerim je svetovalec izvajal storitve svetovanja. To pomeni, da bi bil po mnenju naročnika ponudnik, ki je sicer svetoval pri izvedbi neuspešno zaključenega postopka oddaje javnega naročila z ustreznim predmetom, usposobljen za izvedbo predmetnega naročila, medtem ko ponudnik, ki bi svetoval pri izvedbi uspešno zaključenega postopka oddaje javnega naročila z drugim predmetom, ne bi bil usposobljen. Takšnemu stališču pa je po oceni Državne revizijske komisije težko ali celo nemogoče pritrditi.

Upoštevaje navedeno in upoštevaje, da naročnik drugih argumentov, ki bi opravičevali postavitev tako omejujočega pogoja, ni navedel, se izkažejo za utemeljene vlagateljeve navedbe o tem, da je naročnikova zahteva, da morajo ponudniki in kadri izkazati sodelovanje pri izvedbi postopkov oddaje javnega naročila za dobavo zdravil s področja lekarniške ali zdravstvene dejavnosti (določena v 13.7 in 13.8 točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) oblikovana v nasprotju z načelom sorazmernosti (8. člen ZJN-3), saj presega to, kar je potrebno za dosego cilja oz. za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, posledično pa neupravičeno neenakopravno obravnava ponudnike (7. člen ZJN-3) in neupravičeno omejuje konkurenco med ponudniki (5. člen ZJN-3). Ker so utemeljene revizijske navedbe o nezakonitosti naročnikove zahteve, da vodja del izkaže sodelovanje pri izvedbi postopkov oddaje javnega naročila za dobavo zdravil s področja lekarniške ali zdravstvene dejavnosti, Državna revizijska komisija ni presojala zakonitosti naročnikove zahteve, povezane s številom zahtevanih referenc.

Vlagatelj nadalje zatrjuje nezakonitost naročnikove zahteve, določene v točki 13.7 »Reference ponudnika« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je naročnik zahteval, da ponudnik izkaže, da je »sodeloval pri izvedbi skupnega ali priložnostnega javnega naročila, kateremu je pristopilo vsaj 15 naročnikov«.

Omenjeno zahtevo gre razumeti na način, da naročnik zahteva izkazovanje izkušenj s sodelovanjem v postopku oddaje javnega naročila, v katerega je bilo vključenih vsaj 15 naročnikov. Tudi določitev te zahteve naročnik utemeljuje s sklicevanjem na predmet zadevnega javnega naročila in smiselno zatrjuje, da se bodo storitve svetovanja izvajale v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila, v katerega bo vključenih večje število naročnikov.

Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbam vlagatelja, da je usposobljenost izvajalca enaka, če svetuje posameznemu naročniku ali več naročnikom, sploh upoštevaje, da že vlagatelj sam zatrjuje, da je pri izvedbi naročila, v katerega je vključenih več naročnikov, potrebnih več usklajevanj, kot pri izvedbi posameznega javnega naročila. Poleg tega po mnenju Državne revizijske komisije pri svetovanju pri izvedbi naročila, v katerega je vključenih več naročnikov, ni potrebno le več sestankov, kot to zatrjuje vlagatelj, pač pa je ključno, da gre za sočasno svetovanje več naročnikom, posledično pa je potrebna uskladitev interesov več deležnikov. Upoštevaje navedeno in upoštevaje, da tudi vlagatelj zatrjuje »pogoj, bi lahko bil, da je ponudnik že izvedel javno naročilo, ne pa najmanj 15 naročnikov«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku, upoštevaje predmet javnega naročila, ni mogoče očitati kršitev, ko zahteva izkazovanje izkušenj pri sodelovanju v postopku oddaje javnega naročila, v katerega je bilo vključenih več naročnikov.

Vlagatelj naročniku očita tudi kršitve v delu, ki se nanaša na zahtevano število naročnikov, vključenih v postopek oddaje javnega naročila. Naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo ni pojasnil, zakaj razlikuje med gospodarskimi subjekti, ki so sodelovali v postopku, v katerega je bilo vključenih 15 naročnikov, in med tistimi gospodarskimi subjekti, ki so sicer sodelovali v postopku, v katerega je bilo vključenih več naročnikov (vsaj dva), vendar manj kot 15. Naročnik sicer navaja, da bo v postopek oddaje naročila, za katerega naročnik naroča storitve svetovanja vključenih (vsaj) 26 naročnikov, vendar pa pri tem ne pojasni, zakaj bi se svetovanje v okviru postopka, v katerega je bilo vključenih 15 naročnikov, in med tistimi gospodarskimi subjekti, ki so sicer sodelovali v postopku, v katerega je bilo vključenih več naročnikov (vsaj dva), vendar manj kot 15, bistveno razlikovalo. Naročnik tudi ne more uspeti s sklicevanjem na vrednost bodočega predmeta, saj zgolj vrednost bodočega javnega naročila še ne utemeljuje izpostavljenega razlikovanja gospodarskih subjektov. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo izkazal, da je naročnikova zahteva, da ponudniki izkažejo sodelovanje pri izvedbi skupnega ali priložnostnega javnega naročila, h kateremu je pristopilo vsaj 15 naročnikov (določena v točki 13.7 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), oblikovana v nasprotju z načelom sorazmernosti (8. člen ZJN-3), posledično pa neupravičeno neenakopravno obravnava ponudnike (7. člen ZJN-3) in neupravičeno omejuje konkurenco med ponudniki (5. člen ZJN-3).

IV. Ostale kadrovske zahteve

Naročnik je v točki 13.8 »Kadrovska sposobnost« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da ima vodje ekipe v preteklih treh letih (v COBIS-u) objavljene vsaj 3 strokovne publikacije/članke v strokovni publikaciji, ki obravnavajo teme s področja izvajanja javnih naročil, za strokovnjaka 2 pa je zahteval, da ima v preteklih treh letih od objave obvestila o naročilu (v COBIS-u) objavljeno vsaj 1 strokovno publikacijo/članek, ki obravnava temo s področja izvajanja javnih naročil.

Iz citiranih referenčnih zahtev je razvidno, da naročnik zahteva, da sta dva člana ekipe v strokovni publikaciji objavila strokovne publikacije/članke, ki obravnavajo teme s področja izvajanja javnih naročil.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je postopek oddaje javnega naročila, katerega predmet je dobava zdravil javnih lekarniškim zavodom, kompleksen, zahteven in obsežen postopek. Vendar pa predmet zadevnega javnega naročila niso raziskovalne storitve, niti priprava strokovnih člankov, pač pa izvedba storitev svetovanja v postopku oddaje javnega naročila. Tudi če bi še lahko sledili navedbam naročnika, da se strokovnost kadra izraža tudi preko objavljenih publikacij in da strokovno raziskovanje ter posledično publiciranje predstavlja eno najvišjih stopenj udejstvovanja na določenem področju, pa naročnik ne pojasni, kako bi lahko objavljanje strokovnih člankov vplivalo na uspešno svetovanje v okviru izvedbe postopka oddaje javnega naročila. Zgolj dejstvo, da je kader teoretično razdelal institute javnega naročanja, še ne daje podlage za sklepanje o usposobljenosti kadra za uspešno implementacijo teh institutov v praksi. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo izkazal, da je naročnikova zahteva, da sta vodja ekipe in član ekipe v strokovni publikaciji objavila strokovne publikacije/članke, ki obravnavajo teme s področja izvajanja javnih naročil (določena v točki 13.8 »Kadrovska sposobnost« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), oblikovana v nasprotju z načelom sorazmernosti (8. člen ZJN-3), posledično pa neupravičeno neenakopravno obravnava ponudnike (7. člen ZJN-3) in neupravičeno omejuje konkurenco med ponudniki (5. člen ZJN-3).

Vlagatelj kot nezakonito izpodbija tudi naročnikovo zahtevo, določeno v točki 13.8 »Kadrovska sposobnost« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri naročnik zahteva, da ima vsaj en član imenovane (tričlanske) strokovne ekipe opravljen pravniški državni izpit (PDI).

Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, sporno zahtevo utemeljuje z navedbami, da je PDI obsežen in zahteven izpit, ki zahteva poglobljeno poznavanje vseh glavnih pravnih področij in njihovo medsebojno povezovanje, čemur gre sicer pritrditi. Vendar pri presoji sporne zahteve ne gre spregledati, da opravljen PDI ni pogoj za izvajanje storitev svetovanja pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila, prav tako določbe ZJN-3 ne določajo, da bi lahko postopek oddaje javnega naročila izvajal samo pravnik ali celo pravnik z opravljenim PDI. Sporne zahteve naročnik tudi ne more opravičiti s hipotetično možnostjo bodočih sporov pred Državno revizijsko komisijo (določbe ZPVPJN sicer ne predvidevajo zastopanja naročnika po kvalificiranem pooblaščencu) in Upravnim sodiščem. Argumentacija naročnika, da upoštevaje možnost sporov pred Državno revizijsko komisijo in Upravnim sodiščem, opravljen PDI predstavlja »dodano vrednost«, kvečjemu predstavlja razloge za določitev sporne zahteve v okviru meril za oddajo javnega naročila, ne pa kot izključitveni kriterij, torej kot pogoj za sodelovanje.

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo izkazal, da je naročnikova zahteva, da ima vsaj en član imenovane (tričlanske) strokovne ekipe opravljen PDI, določena v točki 13.8 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, oblikovana v nasprotju z načelom sorazmernosti (8. člen ZJN-3), posledično pa neupravičeno neenakopravno obravnava ponudnike (7. člen ZJN-3) in neupravičeno omejuje konkurenco med ponudniki (5. člen ZJN-3).

V. Projektna naloga

Zahtevo glede projektne naloge, ki jo vlagatelj v zahtevku za revizijo ocenjuje za nepotrebno in nesorazmerno, je naročnik določil v točki 13.9 »Projektna naloga« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je zahteval, da ponudniki za priznanje usposobljenosti izdelajo projektno nalogo (10 strani teksta in povzetek na 8 prosojnicah), ki vsebuje uvodno analizo in strategijo izvedbe skupnega javnega naročila. V uvodni analizi ponudniki opišejo položaj in pristojnosti Lekarniške zbornice Slovenije, podatke o stanju lekarništva (vključno z omejitvami oziroma izzivi veljavne zakonodaje glede izvajanja skupnega javnega naročila za dobavo zdravil in drugega blaga za nadaljnjo prodajo v javnih lekarniških zavodih) in podajo mnenje v zvezi z zakonsko ureditvijo nabave zdravil ter v zvezi z dosedanjimi odločitvami regulatornih organov, Računskega sodišča RS, Državne revizijske komisije, JAZMP, MZ in ostalih deležnikov. V strategiji izvedbe skupnega javnega naročila ponudniki predlagajo strategijo izvedbe bodoče javnega naročila, podajo pregled preteklih odločitev nadzornih organov, pristojnih institucij in JAZMP ter predstavijo razlikovanje mnenj posameznih institucij – SWOT analiza, pripravijo okvirni predlog izvedbe javnega naročila (ki upošteva dosedanja stališča nadzornih organov in ki javnim zavodov omogoča vzdržno dobavo zdravil glede na obstoječe zakonske predpise in zmožnosti zavodov) in navede omejitve predlogov izvedbe skupnega javnega naročila in morebitne rešitve. Naročnik je izrecno določil, da bo ponudba, ki ne bo vsebovala projektne naloge z vsemi zahtevanimi element, zavrnjena kot nedopustna ponudba v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik sporno zahtevo umestil v poglavje »Pogoji za sodelovanje« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija se ni opredeljevala, ali ima naročnik pravno podlago za določitev takšnega pogoja za sodelovanje (naročnik lahko namreč kot pogoj za sodelovanje določi le pogoje iz 76. člena ZJN-3, pri čemer lahko glede tehnične sposobnosti zahteva le dokazila, določena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3), saj vlagatelj trditev usmerjenih v zatrjevanje, da umanjka ustrezna pravna podlaga za določitev takšne zahteve, ni podal. Pač pa vlagatelj zatrjuje, da so zahteve glede projektne naloge nepotrebne in niso sorazmerne oz. niso povezane s predmetom javnega naročila, in da naročnik določa strožje zahteve, kot jih opravičuje njihov namen.

Iz naročnikovih navedb je razvidno, da zahteva izdelavo projektne naloge z namenom preveritve znanja ponudnika in njegove sposobnosti za izvedbo javnega naročila. Naročnik namreč navaja, da ponudnik z izdelano projektno nalogo izkazuje, da pozna pretekle dogodke, stališča vseh nadzornih organov, resornih ministrstev, dejanski trg dobave zdravil, položaj veletrgovcev, dejansko poslovanje lekarn, regulacijo cen in trga zdravil, oblikovanje cen in ostalo. Po mnenju Državne revizijske komisije ni nobenega dvoma, da bo v izvedbeni fazi moral izvajalec poznati ne le pravo javnega naročanja ampak tudi zakonodajo, povezano z bodočim predmetom javnega naročila (tj. nakup zdravil) ter stališča, odločitve in mnenja različnih organov (npr. Računskega sodišča RS, Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, JAZMP, MZ in ostalih deležnikov), povezanih s postopkom oddaje javnega naročila za dobavo zdravil. Vendar pri presoji sporne zahteve ne gre spregledati, da naročnik zahteva, da ponudniki že v fazi priprave ponudbe, ko se torej šele potegujejo za izvedbo predmetnega javnega naročila, pripravljajo mnenja, analize in strategije, ki bodo kvečjemu relevantne šele v izvedbeni fazi. Naročnik tako s sporno zahtevo nalaga gospodarskim subjektom, da že v fazi priprave ponudbe izvajajo aktivnosti, ki po vsebini predstavljajo že svetovanje pri izvedbi bodočega postopka oddaje javnega naročila (npr. izdelava strategije izvedbe javnega naročila). Državna revizijska komisija zato pritrjuje vlagatelju, da naročnikova zahteva, da ponudniki za priznanje sposobnosti izdelajo (ustrezno) projektno nalogo, ni v skladu z načelom sorazmernosti (8. člen ZJN-3). Navedeno ne pomeni, da bi moral naročnik sam pripraviti projektno nalogo, kot to zatrjuje vlagatelj, pač pa zgolj, da naročnik priprave projektne naloge v predvideni vsebini, ne more naložiti gospodarskim subjektom v fazi oddaje ponudb – lahko bi pa naročnik pripravo projektne naloge, v predvideni vsebini, določil kot del predmeta javnega naročila.

Ker torej že sama naročnikova zahteva, da ponudniki za priznanje sposobnosti izdelajo projektno nalogo, presega to, kar je potrebno za zagotovitev usposobljenosti ponudnikov, Državna revizijska komisija ni presojala revizijskih navedb, da so zahteve glede izdelave projektne naloge nejasne, ker naročnik ni pojasnil, kje so dostopna stališča, mnenja oz. odločitve različnih organov.

VI. Ekonomska usposobljenost

Vlagatelj nadalje kot nezakonito izpodbija točko 13.12 »Ekonomska usposobljenost« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je naročnik določil:

»Naročnik bo priznal sposobnost ponudniku, ki bo izkazal, da je imel v preteklih treh poslovnih letih za katere je bil dolžan posredovati poslovna poročila AJPES vsaj 160.000 EUR čistih prihodkov od prodaje letno«.

Neutemeljene so revizijske navedbe, da naročnik glede izpolnjevanja tega pogoja ni dopustil uporabe zmogljivosti drugih subjektov. Čeprav vlagatelj pravilno navaja, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil, da lahko sodelujoči v skupni ponudbi skupaj izpolnijo ta pogoj, pa gre ugotoviti, da naročnik navedenega tudi ni prepovedal, saj ni določil, da bi omenjeni pogoj za sodelovanje moral izpolniti vsak sodelujoči gospodarski subjekt v skupni ponudbi. Naročnik pravil glede izkazovanja tega pogoja v primeru skupne ponudbe (ali ponudbe s podizvajalci) v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil, vendar pa umanjkanje takšnih določb ne pomeni tudi, kot to smiselno zatrjuje vlagatelj, da je naročnik prepovedal, da ponudniki ta pogoj izkažejo z uporabo zmogljivosti drugih subjektov, saj lahko gospodarski subjekti že na podlagi 81. člena ZJN-3 glede tega pogoja uporabijo zmogljivosti drugih subjektov, seveda pod pogoji, določenimi v tem členu. Naročniku pa tudi ni mogoče očitati kršitev, če v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ne povzame določbe 81. člena ZJN-3 oz. če ne povzame možnosti, ki jo gospodarskemu subjektu daje že zakon.

Vlagatelj nadalje še zatrjuje, da za izvedbo javnega naročila niso potrebne nobene ekonomske in finančne zmogljivosti ponudnika in naročnik zahteva previsok letni promet.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v odstopljeno dokumentacijo ugotavlja, da ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila, ki se bo izvajalo v obdobju petih let (naročnik namreč sklepa pogodbo za obdobje 5 let), znaša 80.000,00 EUR. Pritrditi gre zato naročniku, da zahtevani minimalni letni promet ne presega dvakratnika ocenjene vrednosti zadevnega javnega naročila in je v okviru določbe šestega odstavka 76. člena ZJN-3, ki določa, da če naročnik zahteva najnižji letni promet, ki ga morajo imeti gospodarski subjekti, ta ne sme presegati dvakratne ocenjene vrednosti javnega naročila, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Vendar pa naročnik spregleda, da predvideva sklenitev pogodbe za obdobje 5 let, posledično se tudi ocenjena vrednost javnega naročila nanaša na petletno obdobje, kar pomeni, da ocenjena vrednost za eno leto znaša manj kot 80.000,00 EUR. Poleg tega gre ponoviti, da lahko skladno z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 naročnik v postopek oddaje javnega naročila vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila.

Naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo utemeljuje zahtevo glede višine letnega prometa, vendar pa naročnik ne prereka revizijskih navedb, da upoštevaje predmet javnega naročila, tj. izvajanje storitev svetovanja, izvajalec za izvedbo javnega naročila ne potrebuje visokih finančnih zmogljivosti oz. visokih finančnih sredstev. Prav tako naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo ne pojasni, zakaj razlikuje med gospodarskimi subjekti, ki imajo 160.000,00 EUR prihodkov letno, in gospodarskimi subjekti, ki imajo nižje letne prihodke oz. zakaj slednji ne bi imeli ustreznih finančnih zmogljivosti za izvedbo javnega naročila.

Tudi sicer se naročnikove navedbe, s katerimi utemeljuje določitev sporne zahteve, izkažejo za neutemeljene. Naročnik s sklicevanjem na obsežnost in kompleksnost javnega naročila, za oddajo katerega naroča storitve svetovanja, ne more utemeljiti sporne zahteve, saj zgolj obsežnost in kompleksnost bodočega javnega naročila ne pomenita že tudi, da so za izvedbo storitev svetovanja (kar je predmet tega javnega naročila) potrebne obsežne finančne zmogljivosti ponudnika. Pritrditi gre sicer naročniku, da obseg letnega prometa kaže na obseg izvajanja storitev ponudnika, vendar pa Državna revizijska komisija ne more pritrditi že tudi nadaljnjim naročnikovim izvajanjem, in sicer, da obseg izvajanja storitev (oz. višina letnega prometa) posredno izkazuje zaupanje naročnikov v storitve ponudnika ter obseg njegovih izkušenj. S pogoji za sodelovanje, ki se nanašajo na ekonomski in finančni položaj, se zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila (prim. drugi in peti odstavek 76. člena ZJN-3). Namen zahteve glede letnega prometa torej ni v ugotavljanju izkušenosti gospodarskih subjektov – temu so namenjeni pogoji za sodelovanje, ki se nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost. Poleg tega naročnik ni zahteval izkazovanja letnega prometa na točno določenem področju, npr. na področju svetovanja v postopkih oddaje javnih naročil, zato ni mogoče sklepanje, da je gospodarski subjekt z višjim letnim prometom izvedel več storitev svetovanja v postopkih javnega naročanja in ima posledično več izkušenj kot subjekt z nižjim letnim prometom. Čeprav Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je pri dolgoročnih pogodbenih razmerjih, kot bo na podlagi pogodbe nastalo v konkretnem primeru (naročnik sklepa pogodbo za obdobje 5 let), pomembna stabilnost poslovanja, pa naročnik ne pojasni, zakaj bi imel ponudnik z višjim letnim prometom bolj stabilno poslovanje kot ponudnik z nižjim letnim prometom. Po mnenju Državne revizijske komisije namreč zgolj na podlagi višine letnega prometa ni mogoče sklepati o stabilnosti poslovanja, saj zgolj ta podatek sam po sebi še ne sporoča podatkov o (vzpostavitvi in) ohranjanju finančnega ravnotežja.

Ob umanjkanju naročnikovih argumentov, ki bi opravičevali postavitev sporne zahteve, Državna revizijska komisija pritrjuje vlagateljevim navedbam, da je naročnikova zahteva glede izkazovanja letnega prometa v višini 160.000,00 EUR, določena v točki 13.12 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, oblikovana v nasprotju z načelom sorazmernosti (8. člen ZJN-3) posledično pa neupravičeno neenakopravno obravnava ponudnike (7. člen ZJN-3) in neupravičeno omejuje konkurenco med ponudniki (5. člen ZJN-3).

VII. Merila za oddajo javnega naročila

Merila za oddajo javnega naročila je naročnik določil v točki 12 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer je določil, da bo ekonomsko najugodnejšo ponudbo izbral na podlagi naslednjih meril:
»A: ponudbena cena svetovalne ure x ocenjen obseg ur (skupna ponudbena cena brez DDV) 61 % merila,
B: dodatne reference strokovnjaka 27 % merila
C: strokovna usposobljenost vodje ekipe - 12% merila«.

Glede merila B dodatne reference strokovnjaka je naročnik predvidel, da bo ocenjeval oz. točkoval dodatne reference, kot so določene v pogojih za sodelovanje, v okviru merila C pa bo naročnik ocenjeval oz. točkoval objavljene članke, prispevke, knjige ali priročnike.

Upoštevaje, da vlagatelj zatrjuje, da merili B in C izločata potencialne ponudnike brez objektivno opravičljivih razlogov, gre najprej pojasniti razliko med pogoji za sodelovanje in merili za oddajo javnega naročila. Pogoji za sodelovanje za vsakega ponudnika predstavljajo kvalifikacijski prag, saj jih mora v celoti izpolniti, če hoče konkurirati za pridobitev naročila. Merila za oddajo javnega naročila pa so elementi za ugotavljanje ekonomske ugodnosti in medsebojno primerjavo ponudb. Gre za razlikovalne znake med (dopustnimi) ponudbami, katerih izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Posledica neizpolnjevanja pogojev za sodelovanje je tako zavrnitev ponudbe oz. izločitev ponudnika, medtem ko posledica neizpolnjevanja meril za oddajo javnega naročila ni zavrnitev ponudbe, ampak slabša razvrstitev ponudbe na ocenjevalni lestvici.

V kolikor je treba vlagateljeve navedbe v tem delu zahtevka za revizijo razumeti na način, da sta omenjeni merili, ki sta po vsebini primerljivi s pogoji za sodelovanje, oblikovani neskladno z določbami ZJN-3 iz istih razlogov kot pogoji za sodelovanje, gre pojasniti, da morebitna ugotovitev o nezakonitosti zahteve, določene kot pogoj za sodelovanje, ne pomeni že avtomatične ugotovitve, da je takšna zahteva nezakonita, če je določena kot merilo za oddajo javnega naročila. Upoštevaje, da neizpolnjevanje meril za oddajo javnega naročila nima za posledico zavrnitev ponudbe, naročniku ni mogoče očitati kršitev, če kot merilo za oddajo javnega naročila določi zahtevo, ki je sicer kot pogoj za sodelovanje preveč omejujoča – v obravnavanem primeru zahtevane izkušnje s sodelovanjem pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila, katerega predmet je dobava zdravil, in objavljene strokovne publikacije, ki obravnavajo teme s področja izvajanja javnih naročil.

Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo ne navede ničesar, na podlagi česar bi bilo mogoče sploh presojati skladnost spornih meril z določbami ZJN-3. Glede meril za oddajo javnega naročila vlagatelj navaja zgolj, da merilo B - dodatne reference strokovnjaka in merilo C - strokovna usposobljenost ne odražata ekonomske upravičenosti, njune ekonomske upravičenosti pa naročnik preko Portala javnih naročil ni pojasnil. V zvezi s slednjimi navedbami gre pojasniti, kot je to Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila (prim. npr. odločitve, št. 018-133/2017, 018-20/2019, 018-60/2019, 018-006/2020), da namen zagotavljanja dodatnih informacij preko portala javnih naročil ni v naročnikovem utemeljevanju razlogov za oblikovanje posameznih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pač pa je namen v zagotavljanju dodatnih informacij, potrebnih za pripravo ponudb, in v podajanju pojasnil, ki naj odpravijo morebitne nejasnosti, s čimer se zagotovi, da bodo predložene ponudbe tudi medsebojno primerljive.

Vlagatelj tudi ne more uspeti z navedbami, da sporni merili ne odražata ekonomske upravičenosti. Ekonomsko najugodnejša ponudba se glede na drugi odstavek 84. člena ZJN-3 določi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi (katerega način je podrobneje opredeljen v 85. členu ZJN-3), in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. Naročniki imajo tako v okviru navedenih zakonskih izhodišč možnost, da vrednotijo oz. primerjajo zlasti cenovne vidike ponudb, lahko pa poleg cenovnih vidikov upoštevajo tudi druga merila, ki odražajo kakovostne, tehnične, trajnostne, socialne in druge necenovne vidike naročila.

Določbe ZJN-3 tako naročniku ne nalagajo, da vrednoti le ekonomske oz. cenovne vidike. ZJN-3 v drugem odstavku 84. člena primeroma našteva merila, med njimi tudi organiziranost, usposobljenost in izkušenost osebja, ki bo izvedlo javno naročilo (vendar le, če lahko kakovost osebja bistveno vpliva na raven izvedbe javnega naročila). V obravnavanem primeru naročnik ocenjuje kadrovsko zasedbo oz. njihovo izkušenost in znanje. Izvedba konkretnega javnega naročila, tj. storitve svetovanja, so lahko odločilno odvisne od usposobljenosti in izkušenosti kadra, ki ga ponudnik nominira v ponudbi in ki bo dejansko izvedlo predmetno naročilo oz. izvedlo storitve svetovanja. Posledično gre pritrditi navedbam naročnika, da imata lahko v obravnavanem primeru usposobljenost in izkušenost kadra, zadolženega za izvedbo predmetnega javnega naročila, neposreden vpliv na kakovost izvedbe javnega naročila in posledično na (ekonomsko) vrednost ponudbe, vlagateljeve navedbe v tem delu pa gre zavrniti kot neutemeljene.

VIII. Opredeljenost predmeta oz. osnutek pogodbe

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je opis storitev pomanjkljiv, saj v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določeno, kolikor ur bo naročnik priznal izvajalcu za izvedbo posamezne storitve, poleg tega v osnutku pogodbe ni določeno fiksno število svetovalnih ur (tj. 800 ur), naročnik pa ni določil, pod kakšnimi pogoji se lahko preseže predvideno število ur.

V zvezi z izpostavljenimi navedbami gre opozoriti na tretji odstavek 16. člena ZPVPJN, ki določa, da se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe.

Državna revizijska komisija po pregledu vprašanj, objavljenih na Portalu javnih naročil, pritrjuje naročniku, da se nobeno izmed vprašanj vsebinsko ne nanaša na očitke, ki jih vlagatelj uveljavlja v tem delu zahtevka za revizijo. Navedenega ne spreminja vlagateljevo citiranje vprašanja, objavljenega na Portalu javnih naročil 25. 11. 2021 ob 10.44 uri, in sicer: »Zakaj se pogodba sklepa za 60 mesecev, če ga izvedbo enega javnega naročila s sklenitvijo okvirnega sporazuma za obdobje 48 mesecev? Kaj bo delal izvajalec, ko bo postopek pravnomočno zaključen?«. Omenjeno vprašanje se nanaša na trajanje pogodbe in ne na vprašanje, koliko ur bo naročnik priznal izvajalcu za izvedbo posamezne storitve, in tudi ne na »fiksnost« števila svetovalnih ur. Upoštevaje navedeno in upoštevaje, da bi lahko vlagatelj (ali drug zainteresirani gospodarski subjekt) naročnika opozoril na domnevne nezakonitosti (v konkretnem postopku javnega naročanja je namreč bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe (druga poved tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN), gospodarskim subjektom pa je bilo omogočeno, da prek portala javnih naročil naročnika opozorijo na kršitev, predlagajo pojasnila, spremembe itd.), Državna revizijska komisija očitkov, povezanih z opisom storitev, vsebinsko ni presojala.

IX. Rok za oddajo ponudb

Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnik z odgovorom, objavljenim na Portalu javnih naročil dne 25. 11. 2021 ob 10.44 uri, spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in na ta način skrajšal rok za pripravo ponudbe, rok za oddajo ponudb, določen na dan 29. 11. 2021 pa ni v skladu s četrtim odstavkom 61. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je naročnik dne 25. 11. 2021 na Portalu javnih naročil objavil odgovor »Naročnik bo storitve zunanjega izvajalca vezal na pripravo in objavo skupnega razpisa za dobavo zdravil. Iz izkušenj je ocenil, da je tudi postopek priprave novega razpisa časovno obsežno opravilo, zato je to obdobje daljše od veljavnosti predvidenega skupnega javnega naročila«, ne da bi pri tem tudi podaljšal rok za predložitev ponudb, vendar zgolj zaradi navedenega naročniku ni mogoče že očitati kršitev določb ZJN-3. V zvezi s postavljanjem vprašanj in odgovarjanjem nanje ZJN-3 nalaga naročniku, da, če pravočasno prejme zahtevo, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb zagotovi dodane informacije (četrti odstavek 61. člena ZJN-3) in da podaljša rok za prejem ponudb, če iz kakršnega koli razloga dodatne informacije, čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval, niso bile predložene najpozneje šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb ali če je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila bistveno spremenjena pozneje kot šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb (prim. tretji odstavek 74. člena ZJN-3). Vendar pa izjemo (ki velja v konkretnem primeru) od izpostavljenih obveznosti naročnika ureja tretji odstavek 47. člena ZJN-3, skladno s katerim naročniku v postopku naročila male vrednosti ne glede na četrti odstavek 61. člena in tretji odstavek 74. člena ZJN-3 ni treba upoštevati roka za pošiljanje dodatnih informacij ter podaljšati roka za prejem ponudb. Ker torej naročnik v zadevnem postopku oddaje naročila, tj. postopku naročila male vrednosti, skladno s tretjim odstavkom 47. člena ZJN-3 ni dolžan ravnati v skladu z določbo četrtega odstavka 61. člena ZJN-3, gre vlagatelje navedbe o naročnikovi kršitve te določbe zavrniti kot neutemeljene.

Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnik s citiranim odgovorom bistveno spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, čemur Državna revizijska komisija ne more pritrditi, saj je naročnik s citiranim odgovorom zgolj pojasnil, zakaj se pogodba sklepa za obdobje 60 mesecev. Da se pogodba sklepa za obdobje 60 mesecev oziroma do poteka veljavnosti posamičnih okvirnih sporazumov, je naročnik seznanil ponudnike že z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, objavljeno preko Portala javnih naročil dne 12. 11. 2021 (glej točko 1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročil). Poleg tega vlagatelj v zahtevku za revizijo ne konkretizira, s katerim podatkom, ki naj bi bil bistven za pripravo dopustne in konkurenčne ponudbe, se je prvič seznanil z objavo oziroma iz vsebine spornega odgovora. Kot že pojasnjeno, iz citiranega odgovora izhajajo zgolj razlogi, vezani na trajanje pogodbe. Razlogov za določitev podatka, s katerim so se zainteresirani gospodarski subjekti lahko seznanili že z objavo obvestila o javnem naročilu, niso relevantni za pripravo ponudbe in jih kot takšnih tudi ni mogoče šteti za bistveno spremembo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe, da naročnik v posledici citiranega odgovora ni določil ustreznega roka za oddajo ponudb, zavrnila kot neutemeljene.

X. Sklepno

V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel izkazati, da so posamezne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oblikovane v nasprotju z določbami ZJN-3, zato je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila. Ker je rok za prejem ponudb že potekel, je Državna revizijska komisija, v skladu z vlagateljevim predlogom, v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka. Ker je Državna revizijska komisija razveljavila celoten postopek oddaje javnega naročila, naročnika napotuje, naj v primeru, če bo izvedel nov postopek, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot so razvidne iz obrazložitve tega sklepa, ustrezno spremeni.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je naročnik, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, dolžan vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala vse priglašene stroške, tj. strošek vplačane takse v višini 2.000,00 EUR. Naročnik je vlagatelju priznane stroške v višini 2.000,00 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


V Ljubljani, 10. 1. 2022


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:
- naročnik,
- vlagatelj,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.