018-161/2021 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »A-80/21; Izdelava nateč. rešitve in proj. dokum. IDP, DGD in PZI za most čez Krko od km 6+600 do km 7+100, 1. faza Z obvo. NM (od Brezij do Regrških Košenic)«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PONTING, inženirski biro d.o.o., Strossmayerjeva ulica 28, 2000 Maribor, ki ga zastopa ODVETNIK Simon Bokan, Tyrševa ulica 4, 2000 Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO, DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 11. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 9. 4. 2021 pod št. objave JN002183/2021-B01 ter v Uradnem listu Evropske unije dne 12. 4. 2021 pod št. objave 2021/S 070-178737.

Naročnik je dne 10. 9. 2021 sprejel Odločitev o zavrnitvi obeh ponudb, št. 43001-130/2021/22, s katero je odločil, da se v predmetnem postopku oddaje javnega naročila »zaradi previsokih ponudbenih cen zavrne obe ponudbi in postopek zaključi brez oddaje naročila«. V obrazložitvi odločitve je naročnik zapisal, da je ocenjevanje ponudb potekalo v dveh fazah, in sicer: 1. faza – ocenjevanje natečajne rešitve in 2. faza – ocenjevanje dopustnosti ponudb. V okviru 1. faze je žirija dne 13. 7. 2021 pripravila zaključno poročilo z vrstnim redom natečajnih rešitev, predlaganih za nagrade in priznanja. Podelitev prve nagrade se predlaga natečajnemu elaboratu ponudnika JV PIPENBAHER INŽENIRJI d.o.o. in PNZ d.o.o. (v nadaljevanju: konkurenčni ponudnik), podelitev druge nagrade pa natečajnemu elaboratu vlagatelja. V okviru 2. faze je naročnik ugotovil, da sta obe ponudbi nedopustni, ker ponudbeni ceni presegata višino zagotovljenih sredstev naročnika za predmetno naročilo. Poleg tega je v vlagateljevi ponudbi predložen popis del s količinami, ki ne vsebuje vseh cen na enoto, in sicer za postavko 17. Naročnik je dalje navedel, da bo po izteku pravnomočnosti izvedel konkurenčni postopek s pogajanji na podlagi točke b) prvega odstavka 44. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), v katerega bo vključil oba ponudnika, za katera je ugotovljeno, da izpolnjujeta pogoje za sodelovanje in zanju ne obstajajo razlogi za izključitev in sta v predmetnem postopku oddaje javnega naročila predložila ponudbi v skladu s formalnimi zahtevami za postopek javnega naročanja. Naročnik je še pojasnil, da se višina zagotovljenih sredstev skladno s četrtim odstavkom 90. člena ZJN-3 ne razkrije, ker bi to lahko negativno vplivalo na naročnikov poslovni interes v postopku s pogajanji, ter dodal, da se bo izplačilo avtorjem izvedlo po pravnomočnosti odločitve v konkurenčnem postopku s pogajanji. Omenjena odločitev je bila dne 13. 9. 2021 objavljena na Portalu javnih naročil pod št. objave JN002183/2021-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena ZJN-3 z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Vlagatelj je dne 23. 9. 2021 vložil Zahtevek za revizijo. Primarno predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi Odločitev o zavrnitvi obeh ponudb, podredno pa, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi ter razveljavi Odločitev o zavrnitvi obeh ponudb in naročniku naloži, da vlagatelju omogoči vpogled v natečajno rešitev z možnostjo pravnega varstva zoper njo; zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka. Vlagatelj naročniku očita, da je postopek izpeljal v nasprotju z načelom transparentnosti in enakega obravnavanja ponudnikov ter da je kršil načelo dostopnosti do pravnega varstva. Vlagatelj navaja:
- naročnik je izvedel natečajni del razpisa in izbral zmagovito natečajno rešitev, pri čemer ga s poročilom žirije in njegovo vsebino nikoli ni seznanil oz. mu je celo onemogočil, da bi vpogledal v izbrano natečajno rešitev, kot tudi v poročilo žirije; s takšnim postopanjem mu je naročnik otežil učinkovito uveljavljanje pravnega varstva – sploh glede »natečajnega dela« – kar ga posledično spravlja v slabši (podrejen) položaj, v kolikor se bo postopek oddaje naročila nadaljeval po pravilih konkurenčnega postopka s pogajanji;
- odločitev, da se postopek zaključi brez oddaje javnega naročila, bi morala zajemati vse faze, torej tudi »natečajni del«, glede na to, da naročnik očitno fazo ocenjevanja natečajne rešitve, kot tudi fazo ocenjevanja dopustnosti ponudb smatra kot celoto; v kolikor pa se ocena nedopustnosti nanaša zgolj na »projektni del«, pa naročnik ni imel pravne podlage za zavrnitev vpogleda, sploh pa ne na podlagi petega odstavka 35. člena ZJN-3, saj ima sam pravico do seznanitve s poročilom ocenjevalne komisije ter pravico do vpogleda v natečajno dokumentacijo na podlagi 64. in 68. člena Pravilnika o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (Uradni list RS, št. 108/04 s sprem.; v nadaljevanju Pravilnik o javnih natečajih);
- izbrana rešitev konkurenčnega ponudnika ni skladna z naročnikovimi zahtevami iz Natečajne naloge in Projektne naloge in bi kot taka morala biti izločena iz nadaljnje obravnave; omenjena dokumenta namreč zahtevata, da mora izdelek striktno upoštevati Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) in smernice nosilcev urejanja prostora (NUP), ki med drugim navajajo, da je potrebno rešitve mostov iskati izključno znotraj meje DPN ter da morajo biti vsa križanja z železniško progo (tudi proga Novo mesto – Straža) izvedena kot izvennivojska, morebitna dopustna odstopanja od teh zahtev pa v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila niso predvidena; po vlagateljevih informacijah naj bi izbrana rešitev dostop peš in kolesarskega prometa do oz. z peš / kolesarskega mostu predvidevala novo nivojsko prečkanje železniške proge Novo mesto – Straža, s čimer krši naročnikove zahteve, določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila;
- iz obrazložitve izpodbijane odločitve je mogoče sklepati, da bo konkurenčni postopek s pogajanji temeljil na izhodišču, da je že izbrana projektna rešitev konkurenčnega ponudnika, zaradi česar bo konkurenčni ponudnik k pogajanjem pristopil s točkovno prednostjo, ki je vlagatelj ne more preseči; upoštevaje merila za oddajo predmetnega javnega naročila namreč vlagatelj, četudi bi ponudil za 100% nižjo ponudbeno ceno od konkurenčnega ponudnika, ne bi mogel preseči zaostanka 10 točk zaradi izida projektnega natečaja; prav iz tega razloga je možnost učinkovitega pravnega varstva zoper natečajno izbiro kritičnega pomena; vlagatelj bo sicer imel možnost pravnega varstva zoper odločitev o oddaji naročila v konkurenčnem postopku s pogajanji, vendar tega ne bo več mogel uveljavljati v zvezi z natečajno izbiro, ki se bo štela za pravnomočno zaključeno;
- naročnik svoje Odločitve o zavrnitvi obeh ponudb ni ustrezno obrazložil, kar onemogoča preizkus njene razumnosti in pravilnosti; v zvezi z navedenim se vlagatelj sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi, št. 018-089/2018;
- ne drži ugotovitev naročnika, da ni navedel cene na enoto v postavki 17 svoje ponudbe; omenjena postavka se nanaša na pridobitev (izdelavo) elaborata »Strokovna podlaga za podnebne spremembe« in ne predvideva opredelitve cene na enoto, temveč zgolj končno ceno elaborata, ki pa jo je vlagatelj navedel.

Naročnik je dne 5. 10. 2021 sprejel Sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Naročnik navaja:
- predmetno javno naročilo se vodi po odprtem postopku v skladu s 40. členom ZJN-3, katerega del je izvedba projektnega natečaja; izbira natečajne rešitve in izbira ponudnika za izvedbo projektiranja sta v predmetnem postopku oddaje javnega naročila neposredno povezana in se vodita kot en postopek, zato ni mogoče izbrati natečajne rešitve brez ponudnika in obratno; ker je naročnik obe ponudbi ocenil kot nedopustni, tudi ni bila izbrana nobena natečajna rešitev v predmetnem postopku oddaje javnega naročila; izbrana bo natečajna rešitev tistega ponudnika, ki mu bo naročnik pravnomočno oddal javno naročilo v novem, konkurenčnem postopku s pogajanji;
- do razvrstitve ponudb glede na merila za izbiro najugodnejše ponudbe sploh ni prišlo, ker je naročnik že v okviru računske kontrole popisa del s količinami obeh ponudnikov ugotovil, da ponudbeni ceni presegata višino zagotovljenih sredstev naročnika za predmetno naročilo; poleg tega je vlagatelj v ponudbi predložil popis del s količinami, ki ne vsebuje vseh cen na enoto (za postavko 17);
- ponudbe ni mogoče obravnavati po delih in zato tudi ni mogoče obravnavati zahteve za vpogled po delih in omogočiti vpogleda v le en del ponudbe; naročnik je pri izvedbi in organizaciji natečaja upošteval določbe ZJN-3 in ZPVPJN, kot tudi Pravilnik o javnih natečajih, v kolikor ta ni v nasprotju z veljavno zakonodajo; Pravilnik o javnih natečajih je namreč podzakonski akt z nižjo stopnjo veljave od zakona, katerega vsebina mora biti v skladu z zakonom; ZJN-3 in ZPVPJN pa ravno drugače urejata pravila glede objav rezultatov projektnega natečaja in pravnega varstva, kot so urejena v 64. in 68. členu Pravilnika o javnih natečajih; naročnik je zato ravnal pravilno, ko je upoštevaje določbo petega odstavka 35. člena ZJN-3 zavrnil vlagateljevo zahtevo za vpogled v konkurenčno ponudbo; bo pa vlagatelj v konkurenčnem postopku s pogajanji imel možnost zahtevati vpogled v ponudbo izbranega ponudnika na podlagi 35. člena ZJN 3, kot tudi v natečajno rešitev (1. del ponudbe) in v poročilo žirije;
- če bo vlagatelj v novem postopku oddaje javnega naročila menil, da je oškodovan, bo takrat upravičen svojo trditev dokazovati v zahtevku za revizijo, ki ga bo lahko uveljavljal zoper določila povabila k sodelovanju ali zoper kasnejše akte naročnika; nikakor pa vlagatelj v tem postopku javnega naročila ne more izpodbijati domnevnih naročnikovih kršitev zakonodaje v nekem bodočem postopku oddaje javnega naročila;
- vlagateljevi očitki o neskladnosti izbrane natečajne rešitve z naročnikovimi zahtevami iz natečajne in projektne naloge so pavšalni in nekonkretizirani; drži, da je bilo potrebno pri izdelavi natečajne rešitve upoštevati Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) in smernice nosilcev urejanja prostora (NUP) ter da morajo biti vsa križanja z železniško progo (tudi proga Novo mesto – Straža) izvedena kot izvennivojska, ne drži pa navedba vlagatelja, da morebitna odstopanja od teh zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila niso predvidena; v točki 3.3.1 Navodil za pripravo ponudbe je namreč določeno, da je morebitna odstopanja od predvidenega programa / usmeritev in določil natečajne naloge potrebno natančno opredeliti in utemeljiti ter da bo žirija presodila, ali so odstopanja od programa in usmeritev utemeljena; v obravnavani zadevi se je žirija v zaključnem poročilu opredelila do nivojskega prečkanja železniške proge Novo mesto – Straža v natečajni rešitvi konkurenčnega ponudnika ter presodila, da predlagana rešitev ne predstavlja kršitve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in pogojev natečaja na način, da bi bilo potrebno natečajno rešitev označiti kot neustrezno;
- glede očitka, da Odločitev o zavrnitvi obeh ponudb ni ustrezno obrazložena, naročnik poudarja, da je obrazložitev v delu, ki se nanaša na nedopustnost ponudb zaradi preseganja zagotovljenih sredstev, podkrepil s pravno podlago, tj. četrtim odstavkom 90. člena ZJN-3, ki naročniku dovoljuje, da višine zagotovljenih sredstev ne razkrije, svojo odločitev pa je utemeljil tudi s tem, da bo izvedel nov postopek javnega naročila in da mu torej ni v poslovnem interesu razkrivati višine sredstev; vlagatelj v zahtevku za revizijo nikjer ne navaja, kateri podatek bi naročnik še moral razkriti, da bi lahko uveljavljal učinkovito pravno varstvo;
- glede vlagateljevega očitka, da ne drži ugotovitev naročnika, da ni navedel cene na enoto v postavki 17 svoje ponudbe, naročnik ugotavlja, da se vlagatelj sklicuje na napačen popis del s količinami, in sicer na popis z dne 31. 3. 2021; vlagatelj je bil dolžan pri pripravi ponudbe upoštevati spremenjeni popis z dne 7. 6. 2021, česar pa ni storil; naročnik še dodaja, da vlagatelja na podlagi šestega odstavka 89. člena ZJN-3 ni mogel pozvati na dopolnitev oz. popravek ponudbe v delu cene na enoto.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 5. 10. 2021 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 8. 10. 2021. Vlagatelj prereka odločitev naročnika ter vztraja pri očitkih iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.
Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

I.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala med strankama sporno vprašanje, ali je naročnik v Odločitvi o zavrnitvi obeh ponudb kot nedopustnih zaradi preseganja zagotovljenih sredstev, s katero je brez izbire najugodnejšega ponudnika zaključil obravnavani postopek javnega naročanja ob izraženi nameri, da bo oba sodelujoča ponudnika povabil k oddaji ponudbe v konkurenčnem postopku s pogajanji po 44. členu ZJN-3, razloge za zavrnitev obeh prejetih ponudb, torej tudi vlagateljeve, navedel jasno in konkretno do te mere, da je bila vlagatelju zagotovljena možnost učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je več svojih odločitvah (prim. odločitve v zadevah, št. 018-226/2018, 018-042/2019, 018-075/2020 itd.) zapisala, da je v novejši praksi, ki v celoti temelji na določbah ZJN-3, v zvezi z vprašanjem, ali je naročnik pri sprejemu odločitve o zavrnitvi ponudb kot nedopustnih zadostil standardu obrazloženosti in razloge za oceno o nedopustnosti ponudb navedel jasno ter konkretno do te mere, da je bila vlagatelju zagotovljena možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, oblikovala stališče, da se slednja uresničuje tudi skozi določbo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Ta določa, da je naročnik dolžan v odločitvi o (ne)oddaji javnega naročila (med drugim) navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran. Določba, ki (med drugim) odraža načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, je ključnega pomena za zagotavljanje učinkovitosti kot enega temeljnih načel pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil (9. člen ZPVPJN v povezavi s 7. členom ZPVPJN). Šele izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži svojo odločitev o (ne)oddaji javnega naročila, zagotovi ponudnikom možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, saj jim omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se na podlagi preizkusa razumnosti omenjene odločitve po lastni presoji odločijo, ali jo bodo morebiti izpodbijali v postopku pravnega varstva. Da bi mogli ponudniki sprejeti odločitev o (ne)uveljavljanju pravnega varstva, morajo biti v zadostni meri seznanjeni s konkretnimi ter jasnimi (in ne le z abstraktnimi ter pavšalnimi) razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu njegove odločitve.

Prav tako je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah (prim. odločitve v zadevah št. 018-226/2018, 018-042/2019, 018-075/2020) zapisala, da določbe ZJN-3 ne nalagajo naročniku, da bi moral v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali na portalu javnih naročil objaviti višino zagotovljenih sredstev ter da mu ni treba objaviti niti ocenjene vrednosti, ki jo sicer ureja zakonodaja na področju javnega naročanja. Državna revizijska komisija je takrat opozorila, da čeprav ZJN-3 naročniku objave podatka o zagotovljenih sredstvih ne nalaga, vseeno ne gre prezreti, da je naročnik tisti, ki mora zaradi uresničitve načela transparentnosti zagotoviti, da je ponudnik izbran (ali je, nasprotno, njegova ponudba zavrnjena) na pregleden način in po predpisanem postopku. Navedeno naročnika zavezuje, da svojo oceno o preseganju zagotovljenih sredstev ustrezno obrazloži ter s tem omogoči preizkus njene razumnosti in pravilnosti. Kakšna, kako široka ter natančna naj bo v tem primeru obrazložitev, je prepuščeno presoji naročnika, ki mora tudi pri obrazložitvi odločitve o zavrnitvi ponudbe kot nedopustne zaradi preseganja zagotovljenih sredstev slediti temeljnemu izhodišču in z navedbo jasnih odločilnih dejstev ponudnikom zagotoviti možnost uresničitve učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je v izpostavljenih odločitvah opozorila tudi na možnost, da naročnik nekaterih informacij o oddaji naročila iz drugega in tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ne objavi, ker bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, ker bi škodilo upravičenim poslovnim interesom javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta ali ker bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti (četrti odstavek 90. člena ZJN-3).

Za potrebe presoje (ne)utemeljenosti vlagateljevih navedb je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v naročnikovo Odločitev o zavrnitvi obeh ponudb in ugotovila, da je naročnik v njej v zvezi z dopustnostjo obeh prejetih ponudbo navedel:

»V okviru 2. faze je naročnik ugotovil, da sta obe ponudbi nedopustni, ker ponudbeni ceni presegata višino zagotovljenih sredstev naročnika za predmetno naročilo. […] Ponudbi skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ni mogoče označiti kot dopustni, zaradi česar se ju iz postopka izključi. Naročnik bo po izteku pravnomočnosti izvedel konkurenčni postopek s pogajanji na podlagi točke b) prvega odstavka 44. člena ZJN-3, v katerega bo vključil oba ponudnika, za katera je ugotovljeno, da izpolnjujeta pogoje za sodelovanje in zanju ne obstajajo razlogi za izključitev in sta v predmetnem postopku oddaje javnega naročila predložila ponudbi v skladu s formalnimi zahtevami za postopek javnega naročanja. Višina naročnikovih zagotovljenih sredstev se skladno s četrtim odstavkom 90. člena ZJN-3 ne razkrije, ker bi to lahko negativno vplivalo na naročnikov poslovni interes v postopku s pogajanji.«

Iz citirane obrazložitve Odločitve o zavrnitvi obeh ponudb torej izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil kot nedopustno, ker je ugotovil, da je vlagateljeva ponudbena cena previsoka in zato presega njegova zagotovljena sredstva. Navedeni razlog za zavrnitev ponudbe je predviden v 29. točki prvega odstavka 2. člena v povezavi s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 in je kot tak zakonit. Dalje je naročnik navedel, da bo po pravnomočnosti izpodbijane odločitve izvedel konkurenčni postopek s pogajanji na podlagi točke b) prvega odstavka 44. člena ZJN-3, ob tem pa se je izrecno skliceval na četrti odstavek 90. člena ZJN-3, ki predstavlja podlago za nerazkritje določenih podatkov. V zvezi s slednjim je naročnik pojasnil, da bi razkritje podatka glede višine zagotovljenih sredstev lahko negativno vplivalo na njegov poslovni interes v konkurenčnem postopku s pogajanji, kar je mogoče razumeti na način, da se želi izogniti položaju, v katerem bi ponudniki prilagajali ponudbene cene višini zagotovljenih sredstev. Glede na izpostavljeno vsebino Odločitve o zavrnitvi obeh ponudb Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ustrezno utemeljil, zakaj višine zagotovljenih sredstev ne bo razkril. Kot je Državna revizijska komisija ugotovila že v zadevi, št. 018-226/2018, tudi v konkretni zadevi ugotavlja, da obravnavanemu razlogu, ki ga je naročnik navedel v Odločitvi o zavrnitvi obeh ponudb, ni mogoče nasprotovati.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je v obravnavanem primeru vlagatelj lahko seznanil s pravno kvalifikacijo njegove ponudbe in dejanskim stanjem, na podlagi katerega je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot nedopustno. Naročnikova odločitev je v predmetnem postopku, glede na konkretne okoliščine, obrazložena do te mere, da se je vlagatelj lahko seznanil s konkretnim razlogom za zavrnitev njegove ponudbe ter zoper odločitev vložil zahtevek za revizijo, v katerem je lahko navedel vsa relevantna dejstva in predlagal izvedbo dokazov, s katerimi dokazuje njeno nezakonitost. Na tej podlagi je vlagatelju zagotovljeno pravno varstvo v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, zato njegovim očitkom o tem, da Odločitev o zavrnitvi obeh ponudb ni ustrezno oz. zadostno obrazložena ni mogoče slediti.

Državna revizijska komisija prav tako ne more slediti navedbam vlagatelja, da je dejansko stanje v zadevi št. 018-089/2018 primerljivo dejanskemu stanju v obravnavani zadevi. Kot izhaja iz navedene odločitve je naročnik v obrazložitvi takratne odločitve o oddaji naročila zapisal le, da je ponudba vlagatelja nedopustna, ker ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ni pa navedel konkretnih dejstev oziroma konkretnih okoliščin danega primera, ki so ga vodili k sprejemu omenjenega zaključka, niti se ni skliceval na izjemo po četrtem odstavku 90. člena ZJN-3, ki naročniku omogoča, da (pod določenimi pogoji) nekaterih informacij o oddaji naročila iz drugega in tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ne objavi. Za razliko od obrazložitve odločitve o oddaji naročila, ki je bila predmet presoje v zadevi št. 018-089/2018, se je v obravnavani zadevi naročnik skliceval na četrti odstavek 90. člena ZJN-3 in okoliščine njegove uporabe tudi utemeljil.

II.

V obravnavani zadevi je med strankama sporno tudi, ali dokument Popis del s količinami, ki ga je vlagatelj priložil svoji ponudbi, vsebuje cene na enoto za vse zahtevane postavke.

Ker je Državna revizijska komisija v točki I. te obrazložitve ugotovila, da vlagatelj z navedbami o nepravilnosti naročnikovega ravnanja, ko je njegovo ponudbo zaradi preseganja zagotovljenih sredstev zavrnil kot nedopustno, ni uspel, omenjenega spornega vprašanja ni obravnavala. Četudi bi namreč vlagatelj uspel z navedbami, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je ugotovil, da dokument Popis del s količinami, ki ga je vlagatelj priložil svoji ponudbi, ne vsebuje vseh cen na enoto, vlagatelj v konkretnem postopku ne bi uspel izboljšati svojega položaja. Njegova ponudba glede na 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 še vedno ne bi bila dopustna iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev naročnika.

III.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku še očita, da je ravnal nezakonito, ko mu ni omogočil vpogleda v ponudbo konkurenčnega ponudnika, predvsem v »natečajni del«, kot tudi v poročilo žirije, ter navaja, da rešitev konkurenčnega ponudnika ni skladna z naročnikovimi zahtevami iz Natečajne naloge in Projektne naloge in bi kot taka morala biti izločena iz nadaljnje obravnave.

Državna revizijska komisija tudi izpostavljenih revizijskih navedb ni vsebinsko presojala, saj vlagatelj za obravnavo teh navedb ne izkazuje pravnega interesa. Četudi bi namreč vlagatelj z njimi uspel – ob upoštevanju, da njegova ponudba presega zagotovljena sredstva naročnika – nima nobenih možnosti, da bi mu bilo predmetno javno naročilo oddano. Pri tem gre še dodati, da je naročnik ponudbo konkurenčnega ponudnika ravno tako zavrnil kot nedopustno zaradi preseganja zagotovljenih sredstev in mu posledično javnega naročila ni oddal, zato vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne bi mogel izboljšati svojega položaja, tudi če bi mu bil omogočen vpogled v natečajno rešitev konkurenčnega ponudnika, kot tudi če bi se izkazalo, da ponudba konkurenčnega ponudnika, poleg pomanjkljivosti, ki jo je naročnik že ugotovil v izpodbijani odločitvi, vsebuje še druge pomanjkljivosti. Vlagatelj sicer navaja, da je ugotovitev pomanjkljivosti v ponudbi konkurenčnega ponudnika, ki jo sam izpostavlja v zahtevku za revizijo, pomembna, ker je naročnik napovedal uporabo konkurenčnega postopka s pogajanji in ker bo naročnik v ta postopek povabil tudi konkurenčnega ponudnika, vendar pa Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim pojasnjuje, da se bo lahko vprašanje, ali naročnik pravilno izvaja nov postopek oddaje javnega naročila, odprlo šele takrat, ko bo naročnikova odločitev o izvedbi novega postopka ustvarjala pravne učinke, kar pa bi se lahko najprej zgodilo šele, ko bo naročnik s tem postopkom začel. Naročnik je namreč izvedbo novega postopka in krog ponudnikov, ki jih bo povabil k oddaji ponudb, v izpodbijani odločitvi zgolj napovedal, novega postopka pa s sprejemom izpodbijane odločitve še ni začel izvajati.

Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da vlagatelj z revizijskimi navedbami ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je zahtevek za revizijo, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo ter v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, 9. 11. 2021



Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije





Vročiti (e-Revizija):
- pooblaščenec vlagatelja,
- naročnik,
- RS, MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran