Na vsebino
EN

018-158/2021 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Številka: 018-158/2021-4
Datum sprejema: 25. 10. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka kot predsednika senata, Marka Medveda kot člana senata in Tadeje Pušnar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Projektiranje, izgradnja prizidka in nakup aparata SPECT-CT«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga vložil vlagatelj GH HOLDING d.o.o., Letališka cesta 27, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Cukrov o.p., d.o.o., Linhartova cesta 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska cesta 1, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 10. 2021

odločila:



1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, katerega oddaja po odprtem postopku, na portalu javnih naročil objavil dne 29. 7. 2021, pod št. objave JN005217/2021-B01, dne 30. 7. 2021 pa tudi v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2021/S 146-386016.

Vlagatelj je, pred potekom roka za prejem ponudb, dne 15. 9. 2021 vložil zahtevek za revizijo zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija). Izpostavlja, da je naročnik na portalu javnih naročil 7. 9. 2021 in po poteku roka za predložitev vprašanj objavil obširne spremembe razpisne dokumentacije in ohranil rok za oddajo ponudbe 16. 9. 2021. Zaradi obširnih sprememb vlagatelju ni bila omogočena natančna analiza novih zahtev, zato bi naročnik lahko zgolj s podaljšanjem roka za vprašanja in za oddajo ponudb vlagatelju omogočil konkurenčno oddajo ponudbe. Vlagatelj predlaga, da če naročnik ne podaljša roka za oddajo ponudbe in ne določi novega roka za postavljanje vprašanj, naj mu to naloži Državna revizijska komisija. V nadaljevanju zatrjuje, da je naročnik neupravičeno prikrojil javno naročilo v korist favoriziranega proizvajalca Siemens in v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) postavil diskriminatorne in neenakopravne pogoje, ki mu onemogočajo oddajo dopustne ponudbe. Vlagatelj pri tem izpostavlja tri določbe razpisne dokumentacije, navedene pod zap. št. 1.4 »SPECT podsistem« v dokumentu »SPECT CT SPECIFIKACIJA OPREME – strokovne zahteve naročnika«:
- »Notranja neenakomernost mora biti: […] integralna CFOV ≤ 2,9 %«;
- »Opcijsko*: mora vsebovati integrirani prostor za kolimatorje na mizi ali v gantryju - notranji oz. avtomatski izmenjevalnik kolimatorjev.
*merilo za izbiro: rešitev zagotavlja več prostora v prostoru za pripravo bolnikov (največja prostorska stiska je ob pripravi otrok) in manjše tveganje za poškodbe zaposlenih ob pripravi bolnika in rokovanju s kamero« in
- »Opcijsko* naj sistem vsebuje avtomatski sistem oz. postopek izvedbe kontrole kvalitete.
* merilo za izbiro: avtomatski sistem oz. postopek izvedbe kontrole kvalitete SPECT komponente, omogoča izvajanje postopka izven operativnega časa kamere (to pomeni, da avtomatski sistem v življenjskem obdobju oz. času amortizacije naprave pomeni prihranek okoli 42,000 EUR bruto, kar izhaja iz porabe ur ročne kalibracije v primeru odsotnosti avtomatskega sistema).«
Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik te zahteve oblikoval tako, da je v identični obliki zgolj generalno prevedel in povzel v razpisno dokumentacijo specifikacije izdelka proizvajalca Siemens, te zahteve pa objektivno niso opravičljive. Vlagatelj predlaga bodisi razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti bodisi popravo v vseh izpodbijanih delih, v vsakem primeru pa povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva ter izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopil v reševanje Državni revizijski komisiji, ki predlogu ni ugodila (sklep št. 018-150/2021-4 z dne 23. 9. 2021).

Naročnik je s sklepom z dne 28. 9. 2021 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Zavrača navedbe vlagatelja glede prekratkega roka za oddajo ponudb in nejasnosti zahtev, pri čemer navaja, da je bil rok za oddajo ponudb enkrat že podaljšan (iz 6. 9. 2021 na 16. 9. 2021), spremembe zahtev razpisne dokumentacije pa so bile podane znotraj zakonsko predpisanega roka za podajo odgovorov. Meni, da zakon nikjer ne nalaga dolžnosti naročniku, da v nedogled podaljšuje rok za vprašanja. Vlagatelj naj ne bi podal konkretnih navedb o tem, zakaj naj bi bile (nove) zahteve nejasne; naročnik zatrjuje, da ni šlo za obsežne ali kompleksne spremembe razpisne dokumentacije, sprememba pa naj bi predstavljala samo bolj podroben oz. natančen opis postavljenih zahtev, ki so bile sprva nejasne. Vlagatelj naj bi napadal tehnične specifikacije v delih, ki se ne nanašajo na spremenjene določbe, iz česar naj bi vsaj implicitno izhajalo, da ne bi mogel oddati dopustne ponudbe ne glede na to, ali bi bila sprememba naročnika objavljena ali ne. Naročnik še meni, da je vlagatelj dejstvo spremembe zgolj izrabil za zatrjevanje aktivne legitimacije, ne pa da bi z morebitnim podaljšanjem roka lahko karkoli pridobil, ter opozarja, da vlagatelj na domnevno nezakonitost treh določb razpisne dokumentacije sploh ni opozoril, čeprav je to možnost imel, v posledici česar je prekludiran. Ne glede na to se naročnik v nadaljevanju vsebinsko opredeljuje do zatrjevanih kršitev. Na očitek o nezakonitem prilagajanju zahtev najprej pojasnjuje, da je pred začetkom postopka javnega naročanja izvedel strokovni dialog z gospodarskimi subjekti na trgu in jih v okviru tega zaprosil za priporočila, ki jih je uporabil pri pripravi razpisne dokumentacije na način, da navedena priporočila ne preprečujejo ali omejujejo konkurence. Tehnične specifikacije je določil glede na prostorsko omejitev v prostoru in glede na klinične potrebe bolnikov. Glede spornega parametra CFOV pojasnjuje, da gre za parameter, ki se vedno meri z gama kamerami po svetovno priznanih standardih NEMA; boljši kot je parameter, boljši so rezultati preiskave. Meni, da sme in mora določiti mejo, kakšne parametre bo še sprejel kot sprejemljive, saj boljša vrednost povečuje verjetnost pravilne diagnoze, kar je nujno glede na klinične potrebe pacientov. Dodaja še, da z navajanjem veljavnega standarda NEMA 2018 ni ravnal v nasprotju z veljavno zakonodajo, ter da je tekom strokovnega dialoga ugotovil, da zahtevano specifikacijo izpolnjujejo vsaj trije ponudniki na trgu (Mediso, Philips in Siemens). Glede integriranega prostora za kolimatorje ter notranjem oz. avtomatskem izmenjevalniku kolimatorjev pojasnjuje, da ima zahteva svojo funkcionalno vrednost, saj se menjavo težkih kolimatorjev, ki se jih menja med različnimi preiskavami, običajno ročno s težkimi vozički (voziček pribl. 180 kg in vsak od dveh kolimatorjev po 20 – 50 kg) v preiskovalnem prostoru, prepusti avtomatski zamenjavi s strani naprave same, s čimer se bistveno pohitri in olajša naporno delo upravljalca aparata, kar ima za posledico možnost izvedbe več in bolj kvalitetnih preiskav, zmanjša pa se tudi možnost tveganja poškodb naprave s strani upravljalcev. Naročnik še pojasnjuje, da je integrirani prostor predlagal kot »opcijsko« zaradi omejitve površine lokacije, kjer je načrtovan prostor brez dodatnega prostora za kolimatorje. Glede avtomatskega sistema oz. postopka izvedbe kontrole kvalitete navaja, da gre za opcijsko zahtevo, ki ne more biti razlog, da katerikoli ponudnik ne bi mogel pripraviti ponudbe, saj je to samo dovoljena opcija. Avtomatski sistem za izvedbo kontrole kvalitete olajša delo upravljalcu aparata tako časovno kot tudi glede doze, ki jo sicer prejme upravljalec med pripravo meritve. Taka rešitev omogoča več časa za izvedbo preiskav pacientov in naredi delo upravljalcev manj nevarno.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 30. 9. 2021 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 1. 10. 2021. Vztraja pri tem, da je bil rok za oddajo ponudb glede na obširne spremembe razpisne dokumentacije prekratek, saj je ostalo manj kot pet delovnih dni za natančno analizo novih naročnikovih zahtev, vprašanj pa ni bilo mogoče več zastaviti. Glede zahtevanega parametra CFOV pojasnjuje, da ponuja aparat, ki meji na izpolnjevanje te zahteve, za enak aparat pa prilaga tudi referenco zadovoljnega uporabnika v Sloveniji – Onkološkega inštituta. Iz člankov s tega področja naj bi bilo razvidno, da je bila na podlagi študije več podobnih aparatov glede parametra CFOV postavljena meja za intrizivno kalibracijo in verifikacijo med 4,01 % in 2,88 %. Naročnik bi lahko zahteval za tovrstni parameter razumno zahtevano mejo »CFOV ≤ 3,5%«. Vlagatelj dodaja, da so strokovnjaki s področja vešči, da model proizvajalca Philips in Mediso bodisi ni na voljo bodisi predstavnik proizvajalca v Sloveniji ne obstaja in ne nudi poprodajnih storitev vzdrževanja aparata. Glede druge sporne določbe vlagatelj navaja, da naročnik naroča tudi fazo projektiranja in izgradnjo prizidka; ker bodo vsi načini postavitve in dimenzije posameznih aparatur znotraj projektiranja vključeni smiselno in optimalno v novonastali objekt, naj bi bil naročnikov pomislek glede prostora za aparat, ki nima avtomatske menjave kolimatorjev, objektivno v celoti neopravičljiv. Proizvajalec GE Healthcare naj bi upošteval postopek menjave kolimatorjev, zato bi tovrstno opravilo uporabniku čim bolj olajšal, da je sama menjava ergonomično najlažja. Vlagatelj meni, da je časa med posameznimi preiskavami za radiološkega inženirja več kot dovolj, da lahko menjavo kolimatorjev opravi nemoteno z ergonomsko uporabniku prijazno rešitvijo – kolimatorji s težo med 20 kg in 50 kg so zelo enostavno zamenljivi. Glede kontrole kvalitete vlagatelj navaja, da se ta v vsakem primeru opravlja izven operativnega časa kamere in brez fizične prisotnosti radiološkega inženirja v preiskovalni sobi. Avtomatska kontrola kvalitete brez prisotnosti radiološkega inženirja naj bi bila v teoriji izvedljiva, v praksi pa naj tak postopek ne bi mogel biti uspešen – v vsakem primeru mora radiološki inženir aparat ponovno preveriti in zagnati.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Prvi vlagateljev očitek se nanaša na domnevno prekratek rok za oddajo ponudb. V zvezi s tem vlagatelj navaja, da je naročnik dne 7. 9. 2021 ob 14.06 na portalu javnih naročil objavil obsežne spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s katerim naj bi uvedel nove zahteve, v posledici česar naj mu zato ob ohranitvi roka za oddajo ponudb (16. 9. 2021) ne bi bila omogočena kvalitetna priprava ponudbe.

Izpostavljene revizijske navedbe je treba presojati ob upoštevanju prvega odstavka 74. člena ZJN-3, iz katerega izhaja, da mora naročnik pri določanju rokov za prejem ponudb in prijav za sodelovanje upoštevati kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb ali prijav, pri tem pa ne sme posegati v minimalne roke iz 40. do 45. člena ZJN-3. V obravnavani zadevi naročnik izvaja odprti postopek, v katerem je minimalni rok za prejem ponudb najmanj 35 dni od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu, oziroma najmanj 30 dni od navedenega datuma, če je v posameznem primeru predvidena oddaja ponudb z elektronskimi sredstvi v skladu s prvim, osmim, devetim in desetim odstavkom 37. člena ZJN-3 (drugi in peti odstavek 40. člena ZJN-3). Da se lahko vsi gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb, naročnik rok za pripravo ponudb podaljša, če iz kakršnega koli razloga dodatne informacije, čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval, niso bile predložene najkasneje šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb (relevantni prvi del točke a) tretjega odstavka 74. člena ZJN-3) ali če je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila bistveno spremenjena pozneje kot šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb (relevantni prvi del točke b) tretjega odstavka 74. člena ZJN-3). V tem primeru mora biti podaljšanje roka sorazmerno s pomembnostjo informacij ali sprememb (prim. četrti odstavek 74. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija po vpogledu na portal javnih naročil ugotavlja, da je naročnik v obvestilu o naročilu, ki je bilo v objavo na portal javnih naročil poslano dne 27. 7. 2021, določil, da se rok za postavljanje ponudnikovih vprašanj izteče dne 27. 8. 2021 ob 10. uri, rok za prejem ponudb pa dne 6. 9. 2021 ob 10. uri. Naročnik je na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije v nadaljevanju objavil tri popravke, pri čemer je z drugim popravkom, ki je bil na portal javnih naročil poslan dne 31. 8. 2021, objavljen pa dne 2. 9. 2021 pod št. objave JN005217/2021-K02 ter v Uradnem listu Evropske unije dne 3. 9. 2021 pod št. objave 2021/S 171-445759, rok za prejem ponudb podaljšal do 16. 9. 2021 do 12. ure.

Čeprav je naročnik z objavo 7. 9. 2021, ki jo izpostavlja vlagatelj, zagotovil dodatne informacije tako, da ponudniki niso mogli zastavljati nadaljnjih vprašanj o dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, Državna revizijska komisija samo zaradi neizvršljivosti roka za postavljanje vprašanj ni mogla ugotoviti kršitve ZJN-3 in s tem niti ne načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3). Čeprav iz ZJN-3 izhaja, da mora naročnik v odprtem postopku zagotoviti dodatne informacije v določenem roku pred potekom roka za predložitev ponudb, ZJN-3 ne določa, da bi moral naročnik v odprtem postopku omogočiti ponudnikom, da mu zastavijo nadaljnja vprašanja v zvezi z novimi dodatnimi informacijami. Navedeno pa ne spremeni tega, da lahko gospodarski subjekti uveljavljajo pravno varstvo tako, da zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila vložijo zahtevek za revizijo. Gospodarski subjekti namreč lahko zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, katere del so tudi nove dodatne informacije (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3), pod pogoji, ki jih določa ZPVPJN, vložijo zahtevek za revizijo (prvi odstavek 25. člena ZPVPJN; prim. odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-058/2018 in 018-064/2018).

Iz že predstavljenega sosledja objav na portalu javnih naročil izhaja, da je naročnik obvestilo o naročilu v objavo na portal javnih naročil poslal dne 27. 7. 2021, rok za prejem ponudb pa se je iztekel dne 16. 9. 2021 ob 12. uri. Ker je naročnik, kot navaja vlagatelj in je razvidno tudi s portala javnih naročil, (zadnje) dodatne informacije kot odgovore na vprašanja potencialnih ponudnikov objavil dne 7. 9. 2021, zadnji popravek razpisne dokumentacije pa dne 9. 9. 2021 (pod št. objave JN005217/2021-K03), kar je več kot šest dni pred potekom roka za prejem ponudb, mu ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju s točko a) tretjega odstavka 74. člena ZJN-3.

Vendar pa je potrebno določbo točke a) tretjega odstavka 74. člena ZJN-3 presojati tudi v okviru prvega odstavka 74. člena ZJN-3, ki postavlja splošno pravilo glede določanja roka za predložitev ponudb. To pravilo je potrebno upoštevati tudi v primeru, ko pride do sprememb in dopolnitev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po objavi obvestila o javnem naročilu na portalu javnih naročil. Da pa bi bilo mogoče presoditi, ali je v konkretnem primeru prišlo do obširnih sprememb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot to zatrjuje vlagatelj, in v primeru utemeljenosti te navedbe še, ali je bil rok za prejem ponudb primeren, bi moral vlagatelj konkretizirano pojasniti, katere so sploh tiste zahteve, ki naj bi bile spremenjene, kakšna je bila vsebina teh zahtev pred in kakšna po spremembi ter zakaj mu spremenjene zahteve ne omogočajo dovolj časa za kvalitetno pripravo ponudbe. Vlagatelj je v obravnavanem primeru v zahtevku za revizijo zgolj citiral naročnikove zahteve pod zap. št. 1.5. »CT podsistem« in 1.6. »Računalniški podsistem« v dokumentu »SPECT CT SPECIFIKACIJA OPREME – strokovne zahteve naročnika« ter označil (z odebeljenim tiskom) tiste zahteve naročnika, ki naj bi bile nove, v zahtevku za revizijo pa razen pavšalne navedbe o nezmožnosti pravočasne natančne analize »novih zahtev« niti ni navedel nobenih (drugih) okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bi bil rok za predložitev ponudb, kljub spremembam dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, prekratek.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v obravnavanem primeru ni izpolnil svojega trditveno-dokaznega bremena glede zatrjevanih kršitev, povezanih z rokom za prejem ponudb, zato je bilo treba vlagateljeve navedbe v zvezi s tem zavrniti kot neutemeljene.

Vezano na vlagateljeva zatrjevanja o nezakonitih določbah razpisne dokumentacije, navedenih pod zap. št. 1.4 »SPECT podsistem« v dokumentu »SPECT CT SPECIFIKACIJA OPREME – strokovne zahteve naročnika«, naročnik najprej kot problematično izpostavlja, da prek portala javnih naročil ni prejel nobenega opozorila ali vsaj vprašanja v zvezi z v zahtevku za revizijo zatrjevanimi kršitvami, v posledici česar naj bi bil vlagatelj s temi navedbami prekludiran. Naročnik je zahtevek za revizijo sicer obravnaval, vendar (po vsebini) dvomi v obstoj procesnih predpostavk iz prve in četrte alineje prvega odstavka 26. člena ZPVPJN.

Da bi Državna revizijska komisija sprejela zahtevek za revizijo v (vsebinsko, meritorno) obravnavo, morajo biti skladno z drugim odstavkom 31. člena ZPVPJN izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, in sicer je to odvisno od tega, ali je bil vložen pravočasno in pri naročniku (prva alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN (druga alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN (tretja alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), ali ne obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN (četrta alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN) in ali je dopusten (peta alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN). Če kateri od teh pogojev ni izpolnjen in hkrati ni mogoče uporabiti četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN v primeru pomanjkljivosti v zvezi s pogojem iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrže s sklepom (tretji odstavek 31. člena ZPVPJN).

Skladno s prvim odstavkom 25. člena ZPVPJN se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika. V obravnavani zadevi se zahtevek za revizijo nanaša izključno na zahteve, ki od objave na portalu javnih naročil niso bile spremenjene ter niso bile predmet dopolnjevanja ali spreminjanja dne 7. 9. 2021 oziroma 9. 9. 2021. Na portalu javnih naročil ni bilo postavljeno nobeno vprašanje oziroma opozorilo v zvezi s kršitvami, ki jih vlagatelj uveljavlja v zahtevku za revizijo. Kljub temu, da se v obravnavani zadevi z objavo odgovora na portalu javnih naročil dne 7. 9. 2021 niso spremenile določbe, ki jih vlagatelj z zahtevkom za revizijo izpodbija kot nezakonite, pa to ne spremeni tega, da je naročnik z objavo odgovora spremenil vsaj del dokumenta »Lastni predračun opreme-OBR-3a«, ki je sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Zaradi tega naročnikovega ravnanja se rok za vložitev zahtevka za revizijo šteje skladno z drugo (in ne več prvo) povedjo iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN – zahtevek za revizijo se nanaša »na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji«. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo pravočasno.

Skladno s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. To določbo je treba sicer upoštevati v okoliščinah naročnikovega ravnanja v postopku oddaje javnega naročila. Ponudniki namreč po trenutku, ki ga je naročnik določil za prejem vprašanj, zaradi načina delovanja portala javnih naročil ne morejo več uporabiti niti za postavljanje zahtev za dodatna pojasnila o novo objavljenih informacijah niti za opozarjanje naročnika na morebitne nove kršitve. V takšnih primerih zato ni mogoče šteti, da ni mogoče obravnavati kršitev, ki se nanašajo na zahteve iz spremenjenih določb dokumentacije, saj bi sicer vlagatelju odvzeli možnost pravnega varstva na podlagi okoliščin, na katere sam ni mogel vplivati. (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-008/2019). Vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za tak slučaj. Kot že pojasnjeno, vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija tri določila iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se od prvotne objave na portalu javnih naročil (dne 29. 7. 2021) niso spremenila oz. niso bila predmet dopolnjevanja, spreminjanja ali pojasnjevanja. Vlagatelj ne v zahtevku za revizijo ne v vlogi z dne 1. 10. 2021 ne zatrjuje, da ni imel možnosti opozoriti na nezakonitost spornih določb; vlagatelj v zahtevku za revizijo zgolj nekonkretizirano navaja, da je bil naročnik prek vprašanj na portalu javnih naročil, na katera je odgovoril, »opozorjen na kršitve, ki so predmet navedenega zahtevka za revizijo«, čemur pa – glede na vsebino objavljenih vprašanj in odgovorov na portalu javnih naročil – ni mogoče pritrditi.

Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je v delu, ki se nanaša na sporne tri določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, prišlo do omejitve zahtevka za revizijo iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN, saj vlagatelj v zvezi s spornimi določbami ni opozoril na očitane kršitve, čeprav bi to lahko storil – v postopku javnega naročanja je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe (druga poved tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN), gospodarskim subjektom pa je bila omogočena možnost preko portala javnih naročil naročnika opozoriti na kršitev, predlagati pojasnila, spremembe itd. Državna revizijska komisija zato očitkov v zvezi s predstavljenimi določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v revizijskem postopku ni presojala.

Ker torej vlagatelj v okviru revizijskih navedb ni izkazal zatrjevanih naročnikovih kršitev ZJN 3 glede roka za predložitev ponudb in ker glede vlagateljevih zatrjevanj o spornih določbah razpisne dokumentacije obstoji omejitev zahtevka za revizijo iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega (prva alineja prvega odstavka 39. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.


V Ljubljani, 25. 10. 2021

Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
– pooblaščenec vlagatelja,
– naročnik,
– RS MJU.


Vložiti:
– v spis zadeve.

Natisni stran